CORREO ARGENTINO TARIFA; REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO Leto I. REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 BUENOS AIRES, 16. DECEMBRA 1933 štev 13. NAROčNTNA: Za"7uz. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH NA POTI DO ZBLIZANJA MED BALKANSKIMI DRŽAVAMI Prizadevanja In ovire xa izboljšanje odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo - Bolgarska kraljev ska dvojica v Beogradu -Snovanje velike zveze s pretežno slovanskimi državami , v . . , , leg tega pa še naloga, ki mi pritiče, Vprav v času ko so nastopi- materinsko skrbela za one kraje stanovila društva, ki Dodo tate- da skrbim za koristi lista; ,v itérele za ženevsko Druñbo narodov, ter je na pr. sama vzdrževala šno zbližanje pospeševala s tem, ga sem Vpregel svoje skromne mo res težke prilike radi njenih ne-j tudi šolstvo. 'i da bodo skrbela za medsebojno či, mi nalagajo dolžnost, uspehov pri reševanju važnih Po razkosanju Makedonije so vpoznavanje. Se pred letom dni MOJ ODGOVOR mednarodnih vprašanj, kakor S se mnoge makedonske emi-j je bilo nekaj nemogočega, da bi mandžurskega, gospodarskega I grantske družine naselile na i kakšen jugoslovanski govornik Buenos Aires, 14. decembra 1933 Gdu. župniku Josipu Kastelicu, BUENOS AIRES ČASTITI GOSPOD ŽUPNIK! Ne samo važna vloga, ki jo imate v našem izseljeništvu, marveč tudi povsem razumljiva skrb, da ne pade nobena meglica na poštenost mojega imena, in tudi ne na poštenost imen mojih prijateljev iz konsorcija, po-1 noben<5ga dvoma! Človek ki, posredno ali neposra dno, povzroči, da se postavi na železniško progo peklenski stroj, radi katerega lahko umrejo ali pa se poje takšnega, česar bi tudi Vi, kot pošten človek in katoliški duhovnik, ne mogli podpisati z obema rokama. Drugače sploh biti ne more, pa sem uverjen, da se tudi Vi nikakor niste hoteli postaviti napram onim žalostnim dogodkom na drugačno stališče. Torej: Peta božja zapoved "Ne ubijaj!" velja tudi za seperatiste. O tem ni da Vam takoj odgovorim na pismo, katero st in razorožitvenega, ter je ugled te organizacije močno trpel radi izstopa Japonske iñ Nemčije ter zavoljo italijanskih zahtev po reorganizaciji tako delikat-nega in zamotanega organizma, kakršno je mednarodna zveza držav, vidimo, kako se v nekdanji "smodnišnici Evrope", na Balkanu, vodijo pogajanja in sklepajo dogovori, katerih namen je vpostaviti prijateljske od-nošaje med celo vrsto držav ter ustvariti podlago za sklenitev velike in važne zveze, ki naj bi za dolgo dobo zagotovila mir v tem delu Evrope. Pred nedavnim smo obširno poročali o teh pogajanjih, ki so sedaj že toliko napredovala, da lahko brez pretiravanja rečemo, da si je misel balkanske zveze utrla že lepo pot ter je radi tega pričakovati, da se bodo premostile tudi še poslednje ovire, ki zapirajo pot do končnega cilja in ki jih doslej še ni bilo mogoče odstraniti. To se, seveda, ne bo zgodilo od danes do jutri, ker so te ovire še velike, a opaža se dobra volja, ki je predpogoj za uspeh. Pretekle dni je svetovno javno mnenje postalo pozorno radi poseía bolgarske kraljevske dvojice v Beogradu. Za vsakogar, ki le količkaj pozna zgodovino odnošajev med Bolgarijo in Srbijo, prej, oziroma Jugoslavijo, sedaj, je ta visoki poset zelo pomemben, ker kaže, kako močno so se izboljšali med obema juž-noslovanskima državama medsebojni odnošaji. Spori, ki so bili nastali na Balkanu radi razdelitve ozemlja, s katerega so bili z združenimi močmi pregnani turški gospodarji, in ki so bili privedli do žalostnih bojev med balkanski mi državami, so se bili le še bolj poostrili radi razcepljenosti in grozot, ki jih je bilo prineslo svetovno klanje. Po sklenitvi miru so bile ostale še razumljive mržnje na eni in na drugi strani, ki jih ni bilo mogoče takoj pozabiti vili name. Potrebno je namreč, da nastopil v bolgarskem glavnem j tudi s svoje strani "postavim stvari mestu. Danes se radi predavate- in obiskovalcev od "one ¿ | habijo mnogi nedolžni potniki, objavili, častiti gospod župnik, v ! vsega obsojanja vreden. "Slovenskem Tedniku" in ga naslc- Tudi o tem ne more biti med po štenimi ljudmi nobenega dvoma. Oziroma: Morda bo kdo rekel: takšen atentat ni naperjen proti nedolžnim pot- Na balkanski konferenci, ki se je vršila pretekli mesec v Solunu, je govoril tudi znani nemški pacifist prof. Quidde> v imenu Mednarodne- kolodvorih pozdravljale množice škrat nekoliko zmrcvaril, je bil zbranega ljudstva. Zvečer je bil zvezi s poročilom, objavljenim v do na dvoru velik sprejem, katere-! kovinskih listih, o zločinskih deja ga mirovnega urada Bolgarskem, kjer so začele izvajati velik vpliv na vodilne politične kroge. Ti makedonski emigranti so tudi preprečili delo Stambolijskega za zbližanje z Jugoslavijo. Skrajneži se niso zadovoljili samo z organiziranjem političnega odpora proti Jugoslaviji in Grški, marveč so najeli tudi komitske čete, da so izvrševale teroristične akcije ter povzročale krvave obmejne incidente, ki so le še bolj kvarili že itak napeto ozračje. V zadnjem času se je položaj izboljšal, ker so ti obmejni incidenti skoro popolnoma prenehali, vendar pa je vpliv Makedoncev na bolgarsko politiko še vedno največja ovira za sklenitev popolnega sporazuma med Bolgarijo in njenimi sosedi. Zahtevajo, naj se Jugoslavija in Grčija odpovesta makedonski zemlji in naj Grčija odstopi Solun, da bo Bolgarija imela izhod na Sredozemsko morje. Tu- o;a so se udeležili tudi višji njih nekega Hrvata, izseljenca, ki se je bil vrnil iz Argentinije v domovino ter tam umoril bivšega ministra Neudorferja, izvršil par drugih atentatov, a končno sam postal žrtev morilnega orodja. Zagrebška na mesto, ki jim gre". Pred vsem mi morate dovoliti, da Shrani" nihče več ne razburja. Vam povem, da nikakor ne morem | njkom, marveč proti oblasti, proti Razne bolgarske delegacije, ki I Jaran^tf S t: ^eri se na drugačen način m mo- i^íU, moco-ili T^cptilp c J íazocaianja , ki naj Di goce boriti. Odobravati ga sicer ne so v zadnjih meseuh _posetile;ga bm povzroffli 10. in n. številka j m0rem0) kolikar toliko ga pa človek Jugoslavijo, SO bile prisrčno¡ „Novega lista". Tega ne morem ¿e jahko razume. sprejete ne samo v Zagrebu in ! razumeti iz zelo preprostega razio- Gotovo: najdejo se ljudje, ki tak- Ljubljani, marveč tudi v Beo-:&a: ker V omenjenih dveh številkah šna dejanja razumejo; drugi, ki jih - i ni prav nič takšnega, česar bi pošten odobravajo; tretji, ki jih celo pri- i & ' človek ne mogel in ne smel na ves j Px-avljajo in izvršijo. In, kakor smo že rekli, poset glas povedati v katerikoli pošteni a to ne morejo biti pošteni Iju- bolgfarske kraljevske dvojice vidr"žbL , . . a dje; vsiy ne pošteni katoliški ljudje. i „ mM¿, Tncmdflviie i- Pa si oste-)mo oni dve številki, da; Ker tudi proti oblastem po naukih glavnem mestu Jugoslavije Kvidim0> kaj bi b„0 moglo tako hudo katoližke Cerkve ni dovoljeno boriti vsekakor zgovoren dogodek. raniti Vašo občutljivost! !se s takšnimi sredstvi. Kralj Boris in kraljica Ivana; Tu, pred menoj na mizi, leži izvod gaj pravi apostol Pavel v svojem sta prispela preteklo nedeljo v j od 25. novembra. Po vsem onem, i pjsmu Rimljanom: Beograd v spremstvu bolgar- lkai" ste napisali v svojem obširnem ;jVsaka oseba naj bo pokorna vi .-^.¡«troKuv, nredsedni- P'smu> smem sklepati, da ste glede! oblastem; zakaj ni je oblasti, skega ministrske^ P^dsetoi te številJce imeli v mislih beležke" ki ne izhaja od Boga; in oblasti ki ka Mucanova ter poslanika in da ste zamerili( ker tako «rado. obstojajo_ so od Boga postavljeno; Vukičevica. Kakor poroča med- darno opletam s separatisti" kakor kdor se torej upira oblasti, se upira narodna obveščevalna agencija j se sami izražate. božji zapovedi; in tisti, ki se ji upi "United Press", SO bolgarska prv¡ de, teh ^¡^ ki jih je (mir 'ajo, si bodo nakopali kazen..." vladarja na vseh jugoslovanski n; mogrede bodi poveiiano) tiskarski besed? p soglašajo po- J - polnoma z besedami samega Kristu- sa. Ko je Sinú božjega vprašal Pilat: "Ali mi ne boš odgovoril? Mar ne veš, da imam oblast, da te osvobodim, in oblast, da te dam na križ pribiti?", mu je Kristus odgovoril: "Nobene oblasti bi ti ne imel nad menoj, da ti ni bila dana od zgoraj." Celo Pilatovo oblast je torej Kri stus priznaval in se ji ni protivil! Vedel je, kakšne krivice bo moral prenesti in kakšno trpljenje ga čaka, pa se vkljub temu ni upiral voj-ščakom, ko so ga prišli iskat na Oljčno goro, in je celo ukazal učencu Petru, ko je ta zamahnil z bridkim mečem in odsi/kal desni uhelj hlapcu Malku: „Spravi meč v nožnico!" Takšnega odsekanega uhlja pa niti od daleč ni mogoče vzporejati s posledicami, ki jih lahko ima železniška katastrofa, povzročena po peklenskem stroju. In je pri tisti priliki Kristus tudi dejal: „Vsi tisti, ki uporabljajo meč, bodo od meča poginili!" Ali se niso tudi v onem „separa-tističnem" slučaju izpolnile te Kristusove besede? Peklenski stroj je uporabljal, od peklenskega stroja je poginil! Morda pa kdo poreče: Tisto, kar je zgoraj povedanega o oblastih itd., je že prav, a treba razlikovati med oblastjo in med osebo ali osebami, ki jo izvršujejo, kakor to pravilno razlikuje na pr. sv. Janez Zlatoust ko razpravlja vprav o zgoraj navedenih besedah apostola Pavla. A celo o slabih oblastnikih pravi sv. Avguštin: "Oblast onih, ki zatirajo svoje bližnje, izhaja od Boga" (Liber de natura boni contra Ma-nichaeos). In papež Leon XIII. je učil v svoji encikliki "Inmortale Dei": "Za slučaj, da bi vladarji drzno zlorabljali svojo oblast, katoliški nauk ne dovoljuje upora proti njim, da bi se ne še bolj kalil mir cerkveni, civilni ter vojaški dostojanstveniki in ves diplomatski zbor. Med vladarjema in dr- žavniki so se vršili razgovori ter n_ katerih predmet so bili odnošaji p to « 3 da je bil £ož izvršil aten. med Bolgarijo in Jugoslavijo v zvezi z idejo sklenitve večje zveze. Bolgarska kraljevska dvojica je odpotovala iz Beograda v sredo. Pravijo, da bo posetila tudi glavno mesto Romunske, nakar bosta kralj Aleksander ter romunski kralj Karol istočasno vrnila poset. Obiskala bosta Sofijo, kamor ju bosta spremljala tudi zunanja ministra obeh držav. Ta sestanek treh vladarjev in treh ministrov se bo izvršil najbrž koncem januarja, za časa proslavljanja rojstnega dne kralja Borisa. Kakor izgleda, je namen pogajanj, ki se sedaj vršijo s takšno vnemo, ne samo ta, da se di z Romunsko niso odnošaji j stvori zveza balkanskih držav, dobri radi Dobrudže, katero ji marveč tudi, da se ta zveza razie morala Bolgarska odstopiti, j širi na Češkoslovaško, kot čla-To so tiste ovire, in rekli smo že, i nico Male antante, ter se ji prida so velike, vsekakor pa je u-! druži še Poljska, s čimer bi se v. V.. • • I , M __ _ 1 • 1 ___Kli-vlr Na razvoj odnošajev med bal- pati, da se bo našla rešitev, ki; ustvaril velik pacifističen blok, kanskimi državami je nad vse bo kolikor toliko zadovoljila ene: ki bi imel v Evropi važno bese-kvarno vplivalo razkosanje Ma-| in druge. v do (obsegal bi Bolgarsko Ce-kedonije, ki so jo mirovne po- Kar se posebe tiče odnošajev skoslovasko, Grčijo, Jugoslavi-godbe razdelile tudi med Grčijo med Bolgarijo in Jugoslavijo, jo, Romunsko Poljsko m 1 urin Jugoslavijo in se je tako je treba podčrtati dejstvo, da se čijo), besedo, ki bi bila tem ,iolj razcepilo na tri dele ozemlje, ki je v poslednjih mesecih začelo, | tehtna ker bi kakor se zdi, tu- ^ ^ ^^ ^ ^ _ , r----„„ .--------------- bi moralo po mnenju Makedon- toliko na eni, kolikor na drugi di velika majka Kusija gle; ¡ gotoV; da Se bova oba (in da se bo in red in bi družba ne utrpela se -1 • i »________.i______•__x__---i*. -»« • rloln «i to nrctwnn slovanski :m-. V, objavljate (kot prilogo) „Na-lpojme Q dostojnosti poštenosti... se duhovno življenje. | Da bj jaz kdaj hva,n katerikoli „ti_ Tako na pr. «tam v številki,_ ki, ranski> brezvestni in brezobzirni protikatoliški režim", pri takšnem grešnem poslu me ne boste nikoli jo imam tu, pred sabo (štv. 207, u vodnik): „Z dozdevnimi narodnimi voditelji se je kapitalizmu uklonila tudi cerkev, ki bi pravi kristjan mislil, da je nemogoče. In vendar: Italija in Nemčija, ki sta najbolj izrazito fa-šistovski državi, sta v popolnem so- zasačili, častiti gospod župnik. Povedali smo že, in tu ponavljam, da se "Novi list" v notranje kakršnekoli spore in zdražbe ne bo vmešaval, prvič: ker noče delati po ne-glasju z Vatikanom... Kristusovi' P^rebnem škodljivih zdražb in pre-; nauki ne lažejo, lažejo pa oni, ki v p!!ov1med nasimi izseljenci; dru-njegovem imenu sleparijo sveti ^c: ker ne razpolagamo vedno z (sic!). V svetovni vojni je cerkev blagoslavljala nacionalne zastave,, s katerimi so se narodi pognali v besno klanje na življenje in smrt ....." In tako dalje. Nočem brskati še naprej. Vi sa-mi najbrž tega ne veste, a jaz Vam nepristranskimi poročili o notranjih prilikah v naši domovini. Pač pa bo vedno pisal in delal za slogo med vsemi Jugoslovani, ker je prepričan, da je takšno pisanje in' takšno delo pošteno in da tudi ni „bombarderjev", ki so se ga prav nič v navzkrižju s priporočili lahko zagotovim, častiti gospod vrhovnega ^ poglavarja katoliške župnik, da bi našel še marsikaj po i^1*™ PaP^-a Pija XI., ki je vprav dobnega, in morda še hujšega. ¡Preteklo nedeljo ko so ga obiskali Rekel sem, da Vi najbrž tega nejs?.^ski »°marji, dejal v svoji aloku-veste, ker mi ni znano, da bi bili C1J1" kdaj tako javno in tako ostro na 1 >'V. tem Pohticnem gibanju, ki se stopili proti "Slovenskemu Tedni■! sedaj razvija na Španskem, se mo-ku" ter mu zagrozili, da boste vsem !faj0 SPfnc' zdruzltl J .^,oboki vz?" vernim Slovencem priporočali, naj J™"™? "T pozabiti na svoje ga bojkotirajo zavoljo takšnega one ¡ zdrazbice, v dobro skupnemu bla- ganja, kot ste nastopili proti "Novemu ' - v listu" radi povsem drugačnega in ka-1 In Vi, gospod župnik, prav dobro toliškim načelom odgovarjajočega' ^«te, kakšne prilike so bile in so za _;„UT,ia katoličane na Španskem. Prav goto- pibclIIJU. T_ . . _ Razumljivo je, da pri človeku ob- ™ VamJf znan0> da Je sv. oce radi čutljivost ni enako razvita za vse *ega ?ec krat Javno ,lzrazi1 SV°J° ža" stvari: za to je bolj občutljiv, za lost ter pozval vernike vsega sveta, ono manj. To je povsem naravno. A da.se bod? te ?rilik€ iz čudno bi bilo, ko bi pri izseljenskem .boljšale. Papežev poziv, ki Špan-duhovniku politična občutljivost bila1 fm P"Poroca slogo, pa lahko tudi bolj razvita, nego občutljivost za ?"*0,!!0™111' po,se.bno °m' kl 80 dobn verske in cerkvene zadeve. Ali se1 katoličani, poslusajo in po njem u- Vam ne zdi, da bi bilo res čudno? ravnajo svoje zadržanje, tem bolj, ker se vrhovni cerkveni poglavar do danes še ni pritožil radi cerkvenih No, pa si oglejmo še 11. številko prilik v Jugoslaviji, dasi je o njih "Novega lista"! gotovo prav dobro poučen. Pravite, da sem začel „tako sladko, Še pred nedavnim je papež Pij XI. in zgovorno braniti in zagovarjati javno izpričal romarjem iz naše to, kar je vredno vse obsodbe In se že nekaj dni z začudenjem vprašujem, kaj ste mogli najti v članku »Nekaj misli o izseljencih ir domovini povodom petnajste oblet niče proglasitve našega osvobojenja in narodnega ujedinjenja" takšnega da Vas je moglo tako hudo dirniti Trdite, da na vse pretege hvalim „tiranski in brezvestni protikatoliški režim'' v naši domovini ter da lo mim zanj svoja kopja, a sem v ti stem članku pisal: „...nam ne pritiče naloga, da sodimo o dobrotah in hibah današ njega režima — saj gledamo na Ju goslavijo kot na našo skupno domo vino in nas šele v drugi vrsti zani majo osebe, ki danes izvršujejo dr žavno oblast..." Nadalje: „...ranila je (ona „močna roka") občutljivost tudi takšnih rodoljubov, katerim treba pošteno priznati da so bili vse svoje življenje pos vetili ideji ujedinjenja vseh Južnih Slovanov v eno samo narodno državo, in da so pomagali, da se je ta ideja tudi uresničila..." In še: »Otročje početje bi bilo, ko bi ho teli prikrivati dejstvo, da je notra nji položaj v naši domovini izpo stavljen danes mnogim kritikam včasih zlobno pretiranim, mnogokrat pa pošteno mišljenim".... in tako dalje — ampak, za božjo voljo čemu naj bi še en krat prepisava' ves članek! domovine svojo očetovsko ljubezen do vseh Jugoslovanov. Mar bi bil „Novi list" za verne Slovence bolj priporočljivo glasilo, če bi med Jugoslovane skušal sejati bratsko sovraštvo? Prav gotovo da ne. * Vaše važno pismo, častiti goepod župnik, je tako obširno, da postaja tudi moj odgovor že preveč dolg. Prosim Vas pa, da mi izkažete lju-bav in ga potrpežljivo prečitate do konca, ker imava še nekater stvari, katerih ste se Vi dotaknili in ki jih morava radi tega postaviti na me sto, ki jim gre. Na primer: Tukajšnje jugoslovansko kraljevsko poslaništvo! . O njem pišete, da je „po svoji niz-1 kotnosti, nepoštenosti in podlosti znano že tudi daleč izven naše domače izseljeniške javnosti". In? Čemu to razlagate meni in »Novemu listu", prosim Vas? Ali je morda „Novi list" kdaj skušal zagovarjati in „prati" naše tukajšnje poslaništvo? Ali je naše glasilo kaj v žlahti z gospodo iz ulice Charcas? ..Novi list" je od vsega početka imel namen, in ga ima tudi dane3, | da bo sodeloval za dobro naših izseljencev z vsemi onimi, ki so dobre volje. Z vsemi, brez izjeme. Con to-j do el mundo — kakor bi rekli tu. Ker hoce pač biti list za vse naše izseljence v Južni Ameriki. In vprav zato tudi noče "uganjati politike",! ker ve, da bi s tem netil zdražbo in! užigal prepire. Zato se tudi našega poslaništva do-, takniti ni hotel: ne za dobro, ne za, slabo. Ko bi'se ga bil hotel »dotakniti"' za dobro, bi si bil nadel zelo hud posel, katerega moje skromno pero prav gotovo ne bi zmoglo. Za slabo je pa bilo itak že dovolj' »dotak-; nili" s posamičnim in s kombini-| ranim »pucanjem", pa ste Vi, go-l spod župnik, privlekli na bojišče menda zadnji kanon. Pravijo namreč, in tako nekako tudi izgleda, da ¡so se dosedanji »bombarderji" že nekoliko potolažili________| Vkljub svoji vsestranski dobri volji, je pa "Novi list" v tako sijajnih stikih z našim poslaništvom, o katerem mi toliko govorite v svojem pismu, da je celo vest o preselitvi tukajšnjega konzulata, ki prav gotovo j zanima vsaj vse one Slovence, ki so ¡ jugoslovanski državljani, moral pobrati iz ,,Jugoslavije", ker jo je bil urednik prezrl v tukajšnjem časopisju ! j To so stvari, o katerih je dobro, da jih človek ve in si jih zabeleži. I Seveda pa mislim, da nikakor ne ¡ smemo pretiravati, ko grešniku na-| števamo grehe, ker se bo v takšnem 1 slučaju najbolj zagovarjal z dokazovanjem, da ni res, da bi bil izvršil dejanje, ki se mu po krivem očita. Namreč: onih 170 aretacij. Neki naš rojak, ki je takrat »sedel" v Villa Devoto nič manj ko štirideset dni, in ima torej pravico, da Prva Slovenska Osnovna Sola se oglaša k besedi, me opozarja, da je takrat, septembra 1931. Uriburuje-1 va policija izvršila na stotine in stotine aretacij po vsem mestu ter da je moralo ukiniti delovanje kakšnih 40 društev, po večini ukrajinskih in židovskih. Jugoslovansko poslaništvo takrat ni dalo povoda za te aretacije, marveč je, skupno z drugimi uglednimi člani naše kolonije, celo posredovalo za one naše rojake. Prav je in pošteno, da se to zapiše in prizna. Vi, gospod župnik tega seveda niste mogli vedeti, saj Vas takrat še ni bilo tu, v Ameriki. Zato Vam pač tudi nihče ne bo zameril, da ste se zanesli na netočne podatke obveščevalca. Povedal sem to resnici na ljubo, ne pa z namenom, da bi koga napadal ali koga zagovarjal. * Sedaj pa tisto o "ogromnih vsotah" itd.! Vi, gospod župnik, izrecno in previdno naglašate, da ne trdite "ničesar več, kakor stoji zapisano." Dobro. A na podlagi besed, ki "stoje zapisane", bi povprečen čitatelj, ki nima v sebi prav nobene posebne hudobije, sklepal sledeče: Slovenski list v Južni Ameriki ni dobičkanosno podjetje. Kdor da denar, ga da zato, da bo list "pisal svojim gospodarjem primerno". V Parizu je bil tak slučaj. Bil je list, ki ni imel naročnikov, a ga je jugo-lovanska vlada podpirala. Za narodne časopisje v Južni Ameriki so določene »ogromne vsote". »Gospod doktor" je podedoval celih sedem naročnikov od onega Slovenskega oddelka. "Novi list" zagovarja »brezvestni, brezobzirni in protikatoliški režim"----in tako dalje. Torej? Vi, častiti gospod župnik, seveda ne trdite nič več, kakor stoji zapisano. To smo že podčrtali. Pa... ali se Vam ne zdi, da je v Vašem pismu dovolj zapisanega? Tista, da jaz vem, da Vi ne poznate razmer pri našem listu, drži samo v slučaju, da Vi niste poslušali, ko sva Vam na Vaše vprašanje, pred dobrim mesecem, razlagala prijatelj predsednik našega konsor-cija in jaz, kakšne da so te razmere. Ali pa tudi v slučaju, da najinim besedam ne bi bili verjeli. Prijatelj predsednik konsorcija "Novega lista", ki že zavoljo svojih prirojenih lastnosti zavrača odločno vsakogar, ki bi mu hotel delati kakšne poklone, mi ne bo zameril, če bom tu povedal, da je on tisti, ki omogoča, da se list preriva preko začetnega neizogibno pasivnega (a pri "Novem listu" sedaj že prav malo pasivnega) obratovanja. In edini namen, ki ga pri tem vodi, je ta: da pomaga ustvariti za slovenske izseljence v Južni Ameriki resno in pošteno glasilo, kakršno naša tukajšnja skupnost potrebuje. Mislim, da prijatelju arh. Sulčiču, ki je tu, med našo javnostjo, preveč poznan, da bi ga jaz moral predstavljati, ne bo nihče očital, da išče osebnih koristi, gmotnih ali kakršnihkoli drugih, pri "Novem listu", katerega tudi ni pomagal ustanoviti z namenom, da bo njemu ali komurkoli kadil in drugim smradil. Če bo "Novi list" dobro iñ pametno glasilo, kakršno si prizadeva, da bo, je prav gotovo, da se ga bodo vsi naši rojaki oklenili tako, kakor so se ga že mnogi. Kdor je imel toliko razuma, da je našel pot do Amerike, bo imel tudi toliko pameti, da bo znal izbirati med dobrim in slabim, med koristnim in nepotrebnim. Lahko bi še povedal, da nismo po onem Slovenskem oddelku »podedovali" sedem naročnikov, marveč natančno za sto odstotkov več, a so to pač takšne malenkosti, da jih tu ne bova obravnavala, in predstavlja tudi to podvojeno število tako majhen odlomek celokupnega števila naših naročnikov, da bi bilo škoda za vsako nadaljno besedo. Rad bi Vam pa zagotovil to-le: da nisem človek, ki bi »pisal svojim gospodarjem primerno", marveč me pri pisanju vodijo samo moja pamet, moja vest in moje srce. V tej točki je dobro, da sva si na jasnem. Proti svojemu prepričanju ne napišem niti besedice in to moje stališče popolnoma odobravajo tudi oni gospodje iz našega konsorcija, ki nudijo moralno zaslombo "Novemu listu". IZ VILLA DEVOTO PRIREDI na Božič dne 25. decembra t. I. prvo "BOŽIČNICO" v društvenih prostorih Sokola "La Paternal", Calle DONATO ALVAREZ 1486 ob 17. uri točno SPORED 1. 2. 3. 4. 5. 6. Govor; Razne pevske točke in deklamacije; "DOLGOVI", groteska v enem prizoru; "MIKLAVŽ PRIHAJA", igrokaz v enem dejanju; Obdarovanje naših malčkov; Prosta zabava. Vse točke predstavljajo učenke in učenci prve slov. osnovne šole iz Villa Devoto. K številni udeležbi vabi vse naše rojakinje in rojake ter naše malčke ŠOLSKI ODBOR !!■! >1 ÉlillllIMBMMMMHBBBMBBMHMBMBBMMMMWWMWMMM »Novi list" tudi ni bil ustanovljen za to, da se bo vlegel h kakšni državni molzni kravi. Od onih "0-gromnih vsot", o katerih pišete, nima prejeti niti počenega groša, ker se nikjer ni potegoval in tudi nikjer drezal ni. da bi ga dobil. „Novi list'' niti pri naših čitajo-čih izseljencih ni moledoval, naj ga, za božjo voljo, podpirajo, marveč je čisto odkrito in pošteno povedal, kar bom tu še en krat ponovil: Dragi prijatelji, poslali smo Vam list na ogled, če Vam dopade in mislite, da je vreden onih pet pesov na leto, naročite se. Če Vam pa ne dopade in menite, da jih ni vreden, potem ga pa kar pošteno vrnite. Krivično bi bilo zahtevati v današnjih slabih časih pet pesov za list, ki Vas ne zanima in ki ga ne čitate, saj se za... druge svrhe dobi bolj po ceni papir. Prijatelji bomo prav tako, ko prej, in ne bo prav nobene zamere. Tudi ni »Novi list" in niso tisti, ki so pri njem, potajno rovarili proti drugemu glasilu in ljudem priporočali, naj ga ne naročajo in naj ga ; bojkotirajo. Pač pa bi bilo menda j lahko dakazati, da se drugi niso ta-1 ko lojalno in pošteno obnašali na-1 pram "Novemu listu". A nas to prav I nič ni razburjalo in nas tudi sedaj ne bo Ali hočete ali nočete postati radi onega pisma, ali radi katerekoli druge zadeve, velik ali majhen politik, to je čisto Vaša stvar, ki* mene in »Novi list" prav nič ne briga, gospod župnik. Potrebno pa je, da Vam zagotovim, da nisem nikoli ničesar niti zvračal niti zvrnil na Vas, marveč sem vedno trdil, da ste zelo zgovoren in prijazen gospod, ki ima možnost in zmožnost, da lahko mnogo dobrega naredi za naše izseljence. In to trdim tudi danes. Vsak, ki pametno in pošteno misli, je prepričan, da je za tako številno naselbino, kakoršna je slovenska v Buenos Airesu, nad vse potreben dober, požrtvovalen in delaven du hovnik, ki bo številne vernike vodil po pravi poti v času blagostanja in veselja, jih bodril in tolažil v času žalosti in pomanjkanja. Tudi je takšen duhovni voditelj in vzpodbu-jevalec potreben radi številnih naših deklet, na katere preži, v tako ogromnem mestu, vse polno nevarnosti; radi številnih naših otrok, katerim bi lahko dajal v materinskem jeziku pouk v veronauku. In gotovo ste videli, gospod župnik, še mnogo drugih polj, ki čakajo na marljive roke delavca v vinogradu Gospodo vem. »Novi list" Vas pri Vašem delu nikoli ne bo oviral, marveč Vas bo bodril, kolikor bo v njegovi moči. Kar se tiče Vašega »Cerkvenega vestnika", katerega mi pošiljate v objavo, veste, častiti gospod župnik, da sem Vam zanj hvaležen. Menim, da soglašava v prepričanju, da s tem hvalevredno izvršujete svojo dolžnost napram onim slovenskim vernikom, ki čitajo »Novi list." * Upam, da smem (po teh pojasnilih, ki ser1 jih tu vrgel na papir) biti prepričan, da se toliko Vi, gospod župnik, kolikor vsi naši rojaki popolnoma strinjajo z dosedanjim pisanjem "Novega lista", pa* Vam zagotavljam, da bo "Novi list" tudi v bodoče vedno hodil po poti poštenosti in dostojnosti. Napisal sem ta pojasnila sine ira et studio in mislim, da sem s tem ugodil Vaši želji, ki prav gotovo ni bila ta, da bi se podprlo kakšno hujskanje proti »Novemu listu" ali pa da bi se izzvale kakšne povsem nepotrebne polemike, ki požirajo čas in prostor v listih, in ki se jih "Novi list" že zato izogiba, ker so jTh naši ljudje siti že do grla in tudi še črez. Zahvaljujem Se Vam, častiti go spod župnik, za Vaše odkritosrčne pozdrave, pa Vas tudi jaz pozdravljam s prav nič manjšo iskrenostjo in prisrčnostjo ter Vas obenem pro-sim, da blagovolite sprejeti izraze mojega spoštovanja. VIKTOR KJUDER, LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! /K ARGENTINSKE VESTI DELOVANJE ŽITNEGA ODBORA Žitni odbor je imel pretekli torek sejo, kateri je predsedoval poljedelski minister inž. Duhau. Sprejel se je sklep, da se bo žito kupovalo tudi če ni v vrečah. Zato bo žitni odbor najel nekatere ele-vatorje v Rosariju, Buenos Airesu, Bahiji Blanci in v Santa Fe. ODLIKOVANJE Francoska vlada je imenovala argentinskega senatorja Sáncheza So-ronda za člana Častne legije, ker mu je hotela s tem izraziti svoje priznanje za njegovo veliko naklonjenost napram Franciji. NOV INTENDANT V LA PLATI i Občinski svet v La Plati, glav-1 nem mestu buenosaireške province, je izvolil pretekli torek z veliko večino za novega občinskega načelnika g. J. C. Chaumeila. Za predsednika občinskega sveta je bil spet izvoljen S. S. Hardy. hov trud in da nas veseli, da se pridno učijo tudi materinščine! Tu se ne gre za nobeno politiko itd., marveč za našo deco in za našo šolo, o kateri pač nihče ne bo dvomil, da je potrebna. Na božič, 25. t. m. popoldne, vsi na božičnico v ui. Donato Alvarez 1486! BOŽIČNE PRAZNIKE si bomo voščili buenosaireški Slovenci na božičnici, ki jo bo priredila prva slovenska osnovna šola dne 25. t. m. popoldne v ul. Donato Alvarez 1486, in na katero nas vabijo slovenski otroci. Kdo se ne bo odzval prijaznemu vabilu naših malčkov? ZAHVALJUJEMO SE vsem onim številnim prijateljem, ki so nam poslali naslove svojih znank in znancev. Naj nam ne zamerijo, če nam čas ne dopušča, da bi se zahvalili vsakemu posebe. Preveč jih je, drugega dela pa imamo polne roke. KAMIJON POVOZIL DETE V torek zjutraj se je igrala 8-let-na América Grocco na pločniku v ul. Anchorena 686 pred hišo svojih staršev. V trenotku, ko je mimo vozil komijon, je dete teklo preko ulice in prišlo pod vozilo. Radi hudih poškodb je dekletce kmalu izdihnila v otroški bolnišnici, šoferja so aretirali. UMRL JE V VLAKU V torek zjutraj je privozil na postajo Retiro vlak, ki je imel tudi spalne vozove. Ko so uslužbenci začeli čistiti vozove, so našli v enem spalnem vozu mrtvega človeka, ki je ležal v kupeju. Postajenačelnik je to takoj sporočil oblastem, ki so prišle z zdravnikom, da bodo ugotovili vzrok smrti. CAL-CHAQ LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES CASA MATRIZ: L A V A L L E 38S—91 U. T. 31 - Retiro 2005|6 BUENOS AIRES SECCION ROSARIO: 27 DE FEBRERO 1089 U. T. 5771 ROSARIO ZA NASLOV BI RAD VEDEL Gd. Peter Torkar, Mina San Ignacio, La Cumbre FCCNA. Prov. Córdoba, bi rad izvedel za naslov bratov Alojzija in Rudolfa Brica, doma iz Hudajužne, s katerima je bil prišel leta 1927. v Argentinijo. ONIM NAROČNIKOM, ki so nam v zadnjem času dostavili naročnino po pošti, sporočamo ter* \ potom, da jim bomo dostavili pobot-i niče v tem tednu. POPRAVEK V zadnji štev. N. 1. čitaj pravilno v naslovu na prvi strani: Litvinova obisk____itd. h Buenosaireška kronika NESREČA NA DELU DOLŽNOST nas vseh je, da podpremo prizadevanja onih naših rojakov, ki se že mesece nesebično ,žrtvujejo, da naše slovenske otroke poučujejo naš lepi jezik. Prva slovenska osnovna šola v Buenos Airesu bo priredila svojo prvo božičnico v prostorih, ki jih je za to priliko odstopilo so-kolsko društvo. Naši šolarji se marljivo pripravljajo, da nam bodo pokazali, kaj so se doslej naučili. Do-kažimo jim, da se zanimamo za nji- V ponedeljek zjutraj je na postaji "Central Córdoba" priklapljal vagone uslužbenec José Lagos. Pri tem delu je po nesreči prišel med "pu-ferje", ki sta ga tako stisnila, da je vkljub takojšnji pomoči, kmalu iz-| dihnil v bolnišnici, kamor je bil prepeljan. Žrtev podobne nesreče je postal v sredo tudi premikač Francisco Ter-ceiro na postaji "Constitución". Prišel je pod železniški voz, izpod katerega so ga potegnili strašno razmesarjenega. Umrl je takoj. Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Tiueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marceé jih tudi pregleda 7. X-žarki ter jim analizira kri in seč KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMAT1ZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA PREGKED: 2 PESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 1». do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 PREDRZNI ZLIKOVCI V torek so trije zlikovci obiskali stanovanje nekega Tubille v ul. J. M. Moreno 455, ko ga ni bilo doma. Nekam preveč časa pa so se menda mudili v tujem stanovanju, da jih je gospodar zasačil, ko so imeli še polne roke dela. Tubilla je brž vzel revolver ter ustrelil pet krat v zrak, a tudi tatovi so odgovorili s streljanjem, pa ne v zrak, marveč proti Tubilli. Srečo je imel, da ga svinec ni zadel. Možakarji so seveda nato brž odnesli pete, ker so vedeli, da bo radi streljanja prihitela policija, kakor se je tudi v resnici zgodilo. Odnesli so 40 pesov v gotovini in uro. Policija jih sedaj išče. PIKNIK Slovensko delavsko kult. društvo "Ljudski Oder" priredi 24. decembra v Olivosu, na zemljišču "Las Rosas", štiri kvadre od postaje, piknik. Od 8. zjutraj do 7. zvečer bo svirala društvena godba. Na sporeda so razne tekme, šaljivi prizori itd. Ves dan bo deloval tudi bufet po zmernih cenah. Vstopnina znaša za moške 50 cent., ženske in otroci pa imajo prost vstop. PIK NIK SLOV. DRUŠTVA IIL V CORDOBI Podpisani odbor naznanja članstvu in ostalim prijateljem proste prirode, da bo društvo priredilo dne 24. t. m., svoj prvi društveni piknik v lepo in krasno okolico Alte Gracie. Kdor se hoče za ta dan osvoboditi vsakdanjih mestnih neprijetnosti ter se pozabavati nekaj uric v veličastni naravi, daleč od mestnega hrupa, v zdravem planinskem zraku in ob širokem riu, naj se zglasi pri tov. tajniku v ul. Humberto I. 511, kjer bo dobil natančne podatke. Čas proglasitve je vsak dan od 11.80 do 2. pop. ter od 18. dalje, in sicer do petka, dne 22. t. m. zve- CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 17. december — tretja adventna nedelja — zaradi romanja v Lu-ján morajo izjemoma odpasti slovenske večernice ob štirih popoldne, maša za Slovence pa bo ob navadnem času ob desetih dopoldne. 18. december — pondeljek — spomin svetih mučencev Rufa in Zosi-ma, ki sta bila zaradi stanovitne vere v Kristusa do smrti mučena v Filipih v Macedoniji. 19. december — torek — spqmin svetega papeža Urbana V. ki je v pregnanstvu umrl v Avignonu na Francoskem. 20. december — sreda — mučeni-ški dan svetega antijohijskega škofa Ignacija, tretjega naslednika aposto-1 la Petra, katerega je cesar Trajan obsodil na smrt med divjimi zvermi, in so ga vklenjenega prepeljati iz Azije v Rim. Koderkoli se je spotoma ustavila ladja z Ignacijem, so ga hodili pozdravljat zastopniki kristjanov, katerim se je potem pismeno zahvaljeval in se je do današnjih časov ohranilo sedmero ta kih dragocenih Ignacijevih pisem. Zaradi bližajočih se božičnih praznikov je prvi februar določen za svečanejši Ignacijev spomin. — Hkrati je danes božični kvatrni in spokorni dan. 21. december — četrtek — spominski dan svetega apostola Tomaža, ki ga ni bilo zraven, ko se je od mrtvih vstali Jezus prvič prikazal i svojim učencem, in apostolom ni hotel verjeti, da so Jezusa videli češ: „Ako ne vidim na njgovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljav in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval!" čez osem dni pa je Jezus spet prišel pri zaprtih vratih, ko so bili vsi učenci zbrani s Tomažem vred, stopil je v sredo mednje, jih pozdravil: „Mir vam bodi", čer. Ker je organiziran prvi večji pik-nik naše slovenske naselbine, upamo, da se ga bodo udeležili tudi ostali naši rojaki in rojakinje. Čim več nas bo, tem lepši in popolnejši bo izlet. Zdravo! Odbor Slov. Prosv. dr. III. Van der Lubbe, za katerega zahteva državni pravdnik smrtno kazen radi požiga Reichstaga, prav tako, kakor za Torglerja. Za ostale bolgarske obtožence je predlagal oprostitev. # * # * # ★ potem pa je dejal Tomažu: „Deni svoj prst semkaj in poglej moje toke, daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!" — Tomaž je oznanje-val Jezusovo vero Partom, Medij-cem, Peržanom in Indijcem. V In diji je bil tudi obsojen na smrt. Pre-bodli so ga s sulicami. 22. december — petek — božični kvaterni spokorni dan, zapovedan post, pritrganje v jedi. 23. december — sobota — božični kvaterni spokorni dan. 24. december — četrta adventna, kvatrna nedelja, posebej posvečena molitvi za dobre duhovnike — slovenske božje službe s slovenskim petjem in slovensko pridigo kakor po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. Prilika za adventno spoved v soboto popoldne in v nedeljo katerokoli uro bodisi dopoldne, bodisi popoldne. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega zakona sta sklenila Marija Krkoč in Josip Kogoj pred pričama Petrom Mozetič in Angelom Krkoč. Vse najboljše! BANCO DE LAS AMERICAS «CASI BUENOS' AIRES SAN MARTIN 429 2_ plačuje letnih 4*4 od sto obresti na HRANILNE VLOGE ter prodaja po najnižjih cenah VOZNE LISTKE za katerokoli pomorskop'ovno progo in družbo Obiščite SLOVENSKI ODDELEK ■ # SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s w VESTI IZ DOMOVINE Zanimiva razprava v Nar. skupščini V četrtek, 9. novembra, se je vršila otvoritvena seja novega zasedanja narodne skupščine, kateri so prisostvovali tudi vsi člani vlade. Predsednik Kumanudi je ob tej priliki počastil spomin pok. francoskega državnika Painlevéja. Na seji, ki se je vršila 15. novembra, je govoril, poleg drugih, tudi župnik dr. Juraj Cenkič, ki je v skupščini zasedel mesto pokojnega Mirka Neudorferja. Dotaknil se je v svojem govoru tudi vprašanja katoliške duhovščine, in je dejal med drugim: „Kakor Hrvat in katoličan pristajam na državno edinstvo. Mi, katoliški duhovniki, smatramo, da se morajo vse naše zemlje priključiti naši domovini. Že leta 1848. so bili Hrvatje za združitev vseh Južnih Južnih Slovanov. Ideja ujedinjenja je vzklila v našem Križaniču in v velikem vladiki Strossmayerju. Čemu se torej danes trdi, da smo separatisti? Povem Vam, da je nauk katoliške Cerkve ta, da je katoliška Cerkev pripravljena prodati vse svoje zlate posode za to, da pomaga kralju in državi, če sta v nevarnosti. „Naš narod lojalno ljubi to dr-' žavo. Drugo je režim. Proti režima je človek lahko, ker se režim ne more istovetiti z državo." Ker je bil v razpravi zakonski osnutek o obvezni telesni vzgoji, ki naj bi se poverila sokolskim društvom, se je govornik dotaknil tudi vprašanja znane spomenice katoliškega episkopata proti Sokolu. Rekel je: „Ona poslanica je bila objavljena iz verskih razlogov, ne pa iz političnih. Zato ni bila umestna ona kampanja, ki se je vodila proti katoliškemu episkopatu. Naša sedanja ustava priznava katoliško veroizpoved prav tako, kakor dcuge. In če to ustava priznava, tedaj je treba tudi katoliškemu episkopatu priznati pravico, da svobodno uči vse ono, kar se tiče vere. Jaz sem katoliški duhovnik ter sem kot tak podrejen disciplini in poslušam ukaze svojih škofov. Pa vkljub tej svoji pokorščini sem ostal sokol. Jaz sem kot katoliški svečenik imel slavnosten govor povodom Tyrševe stoletnice. Tyršov pokret ima lahko verske in moralne posebnosti, a prav tako ima lahko tudi dobre strani, in jih tudi ima. Naš nadškof dr. Bauer je dovolil,, da smejo župniki biti starešine Sokola in da smejo blagoslavljati sokolske zastave, če se društvo izjavi, da ni proti veri. To je dokaz, da poslanica ni bila objavljena iz političnih, marveč iz verskih razlogov, ker — če bi ne bilo tako — bi nadškof ne bil dal takšnega dovoljenja." „Pri nas je ukinjen „Orel", in vprav to je slabo vplivalo na odno-šaje med Sv. Stolico in naša vlado. Bodimo širokogrudni in glejmo, kako postopajo Čehoslovaki, pri katerih najdemo napise: „Kdor je katolik, ta je orel" in „Kdor je Čeh, ta je sokol." Jaz mislim, da se sedaj dela za konkordat, do katerega mora priti." Na seji, ki se je vršila naslednjega dne, ga je radi njegovega govora napadel posl. Mita Dimitrijevič, ki mu je očital, da ni integralen Jugoslovan, ter trdil, da so spomenico o ! jih je zaslišal in sklenil, da jih v prvi luki izroči oblastem. Vreme pa I se je še bolj poslabšalo, tako da je Sokolstvu rodili politični razlogi. m parn¡k prisiljen> vrn¡ti ^ v du_ Odgovoril mu je dr. Cenkič, ki je izjavil med drugim: „Prav lahko izjavim, da sem Hr-vat-Jugoslavan ali, ako hočete, jugoslovanski Hrvat, a za sedaj jaz nisem integralen Jugoslovan, ker, nočem vreči v koš sijajno hrvaško prošlost in obstoj hrvaškega naroda. Glede poslanice pa Vam lahko rečem, da je sam prevzvišeni nadšof brovniško luko. Tam je kapitan izročil mlade pustolovce oblastem, ki so jih odpremile v Split. V Splitu pa jih je seveda čakala kazen, ki pa z ozirom na njihovo mladost ni bila preveč huda. VESTI S PRIMORSKEGA ARETIRANI RIHEMBERČANI BODO PRIŠLI PRED POSEBNO SODIŠČE O poslednjih aretacijah v Rihem-berku smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk. Aretiranih je bilo! NOVE CESTE Iz Podgorja pišejo, da so letos imeli slabo letino in da so prilike vsak dan slabše, pa so ljudje v stra-' hu radi zime, ki je že nastopila. ZVERINSKO MAŠČEVANJE V Bojanskem brdu v bližini Belo- varja na Hrvatskem se je zgodil izjavil, da je izšla iz čisto verskih stra-en akt mašČ€Vanja> ki je 2ahte. V okolici se gradijo razne naprave v vojaške svrhe. Napravili so cesto do Vodic, a pravijo, da bo šla še dalje. Gradi se tudi nova cesta od Podgorja proti Trstu, druga, na naš ponosni Slávnik, je pa že končana. ražlogov, in mi mu moramo to verjeti." Končno je govornik apeliral, naj se ta poslanica pozabi in naj se narodna skupščina bavi z delom, ki ga narod od nje zahteva. ŽALOSTEN KONEC FILMSKEGA i IGRALCA Na Bledu se je ustrelil filmski igralec Maks Landa. Vzrok samomora so gospodarske neprilike, iz katerih si ni znal pomagati. Truplo so pokopali šele, ko je prišla iz Nemčije njegova ločena žena. HUDA NESREČA Pri Novem Sadu se je dogodila težka prometna nesreča. Vlak je za-vozil v avto, v katerem sta se peljala major prve zrakoplovne pukovnije Novak ter njegov šofer Aksamovič. Nesreča se je dogodila na mestu, kjer gre cesta, preko železniške proge, ki pelje od Novega Sada proti Su-otici. Novak je v bolnišnici podlegel zadobljenim ranam, Aksamovič pa je zadobil težke poškodbe. PODJETNI FANTJE Desetimi splitskim fantičem se je zahotelo svobode, ki so si jo najlepšo predstavljali pod vročim afriškim soncem. Zmenili so se med seboj da gredo v Afriko. Seveda kot slepi potniki. In so se res vkrcali na parnik „Junak" tako, da jih ni nihče opazil. Skrili so se v medkrovje med vreče oglja. Fantiči bi skoraj dosegli svoj pustolovski namen, če ne bi bili morski bogovi proti njim. Komaj je „Junak" zapustil du-brovniško luko, do kamor so srečno prišli iz Splita, se je znašel v hudem morskem viharju, ki je bil tako močan, da je s krova pometal v morje več volov, ki jih je parnik peljal na Malto. Parnik je postal naenkrat orehova lupina, ki so jo valovi premetavali po mili volji. Fan-tičev v medkrovju se je začela lotevati morska bolezen, tako da so skesani šli k poveljniku ladje. Kapitan val dve človeški življenji. Ozadje zločina še ni znano. Na Blaža Šaj-noviča in Petra Dekoloviča je na cesti navalila gruča ljudi, oboroženih s sekirami in koli. Napadenima se je posrečilo pobegniti v neko hišo. Napadalci pa niso mirovali in so začeli hišo oblegati od vseh strani. Šaj-novič in Dekalovič sta se v hiši za-barikadirala in se obupno branila. Napadalci pa so začeli rušiti šibke zidove in lomiti vrata. Na ta način se jim je posrečilo vdreti v hišo, kjer so Šajnoviča tako zdelali s sekirami in koli, da je bil na mestu mrtev, Dekalovič pa se bori s smrtjo. Orožniki so že izsledili napadalce in jih polovili. HUDA NESREČA NA KO LODVORU Na kolodvoru v Somboru se je pripetila huda nesreča, katere posledica sta en mrtev in en težko pohabljeni železničar. Okrog osmih zvečer sta se na odprti progi razgovar-jala železničar Žarko Kovačevič in vlakovodja Matijevič. Med razgovorom sta opateila, da se s kolodvora pomika vlak proti Novemu Sadu in sta zaradi tega skočila na sosedne tračnice. V trenutku pa, ko sta se ognila eni nesreči, ju je zadela druga. Iz nasprotne smeri je pri-vozil vlak iz Velikega Bečeja. Lokomotiva je zagrabila oba železničarja in ju podrla na tla. Kovačevi-ču je lokomotiva odrezala glavo, Matijeviču pa obe nogi. Tragična smrt Kovačeviča je izzvala veliko sočustvovanje, posebno še, ker žaluje za njim žena in devet nepreskrbljenih otrok, od katerih je najmlajši star dva meseca. Tudi Mati-jevičevo stanje je zelo resno in dvomijo, da bi ostal pri življenju. KRALJEV ROJSTNI DAN Jutri bodo proslavljali v domovi- sedem kmečkih fantov, katere ob-dolžujejo, da so poškodovali Ar-naldovo drevesce pred šolo. Ljubljanski "Slovenec" je izvedel o tem dogodku še naslednje podrobnosti : Drevo ni bilo^nič poškodovano, leí ARNALDOVA DREVESCA en vršiček je bil polomljen. Karabi-I Pri Vodicah so se že dokončala njerji so zvedeli za to že zgodaj zju-| d^la za vodovod in na cestah. Sedaj so začeli spet kopati velik rezervoar na takozvanem bregu Lipica. Občina je letos vsakemu kmetu darovala po deset Arnaldovih drevesc, da jih posadijo. Po osmih dneh se je dogodilo, da so neznanci posekali vsajena drevesca četvorici onih kmetov, ki so se bili kazali najbolj vnete "Arnaldovce". Isti ali pa drugi neznanci so neke noči uničili istim kmetom ves pridelek na njivah. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki pa do danes ni obrodila nobenega uspeha. Obenem je občina sporočila kmetom, da bodo odgovorni, če bi se še katero drevesce posušilo, kakor so se bila do tedaj mnoga. Tudi pred cerkvijo so zasadili večje število drevesc, pa jih mora sedaj stra-žiti podnevi in ponoči po en človek iz vsake hiše. traj. Povedati jim je prišla služkinja šole. Istočasno jim je tudi javila storilce. Poi-očala je, da je zju- j traj ob petih odpirala okna šolskih sob in skozi okno zapazila, da je drevo poškodovano. Natančno je tudi spoznala fante, ki so to storili. Vsi vaščani pa vedo, da služkinja nobeno jutro ni odpirala šolskih oken že ob petih, čudno je, da je baš ta dan videla poškodovano drevo že ob petih skozi odprto okno. Vsi, ki to žensko poznajo, tudi vedo, da zelo slabo vidi in je nemogoče da bi ob peti uri zjutraj, je bila še noč, opazila in spoznala fante. Vsi v Rihem-berku tudi vedo, da je ta ženska več dni nato jedla in pila na občinske stroške. Ali ni verjetno, da gre za fašistovsko izzivanje? Fantje so še vedno zaprti in bodo sojeni pred izrednim fašističnim tribunalom v Rimu. Svojci jih na smejo obiskovati in tudi ne vedo, kje se trenutno nahajajo. Sedem slovenskih kmečkih fantov se bo zopet zagovarjalo zaradi poškodbe Arnalovega drevesa. Edina priča pa bo na pol slepa služkinja, ki je v temi prva zapazila polomljeno drevo in natančno spoznala krivce. Arnaldovo drevo pred šolo so zavarovali z železnimi verigami, da se mora človek smejati, ko vidi drevo okovano v železje. VZORNO GOSPODARSTVO Lanišče, ki se je odcepilo od Bu-zeta ter postalo samostojna občina, ni. nič kaj zadovoljno s svojim občinskim upraviteljem. In kako bi bilo? Ko se je odcepilo od Buzeta, je Lanišče imelo v občinski blagajni ni rojstni dan kralja Aleksandra I., i par sto tisoč liric prihrankov iz ki se je rodil 17. decembra 1988 na boljših časov. Danes pa je blagajna Cetinju in bo torej dovršil 45. leto prazna in ima občina še par sto ti-svojega življenja. soč lir dolga. PROTI SLOVENSKIM POSESTNIKOM „Istra" poroča, da je italijanska vlada vzela slovenskim kmetom kakšnih 50 posestev, ker so bili preveč zadolže ni in niso zmogli visokih davkov. Samo v Tevčah je bilo vzetih kar 25 posestev. PROTI SLOVENSKEMU JEZIKU „Parlare sloveno é proibito" — takšen napis svari potnike, ki se vozijo v avtobusih med Gorico in Postojno. To je spet ena izmed novih "svoboščin" za naše ljudi! ¡pillimilMIlllllllilllllllillllllllliiiMIIIIIIIIIIH Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATECETE S ZASEBNO KLINIKO I Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU ( KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V 1 NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- | NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE ( UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC ( I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^riiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiitiiti«iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii«ittiiiiiiiiviiiiiifiiit>iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii]iiiiiiiiiiiiinitti)> itiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiiiiifiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiifiiittiif iiiiiiiitiniiiiiiiiivtiinir^ UMOBOLEN ČLOVEK KON-FINIRAN V neki vasi v postojnskem okra ju so aretirali domačina Šlabnika, bivšega železničarja, ki je bil upokojen radi umobolnosti. Star je 55 let. Na vrata poštnega urada je bil napisal, naj se na pošti govori plo-vensko, pa so ga uradniki ovadili. Obsodili so ga na dve leti konfina-cij.e. SMRTNA KOSA Po dolgi in mučni bolezni je umrl v tržaški mestni bolnišnici rojak Štefan Lipičar, doma iz Kala pri Kanalu. Pokojni Lipičar je bil svoj čas vnet delavec na kulturnem polju. Udejstvoval se je kot tajnik pri domačem prosvetnem društvu. Po njem žaluje žena s petimi nedoraslimi otročiči. Naj mu bo lahka domača zemlja! HUDA ZIMA Kakor poročajo iz raznih krajev Julijske krajine, je pritisnila povsod prav huda zima, ki povzroča prebivalstvu resne skrbi. V mnogih krajih močno sneži in tudi v Trstu imajo snežni metež z močno burjo, ki je pred par dnevi dosegla hitrost 250 kilometrov na uro. Radi burje je bilo tudi že nekaj nesreč, kakor se to dogaja vsako leto. 53234823482323485348532348232323484853480201010000020223482348234823232330235348482348234823532323235323532353484848532348484853232348484848482353234832020223532323235323485353234823 K? : SMRT ZNANEGA ŽIVINO ZDRAVNIKA V Vipavi je umrl znani živinoz-dravnik Tone Poberaj, doma iz Solkana. Bil je znan po vsej Vipavski dolini kot dobra duša in so ga povsod radi imeli. NOVE ARETACIJE V Sv. Luciji pri Tolminu so kara-binerji aretirali več naših fantov. Oblasti doslej še niso hotele povedati, zakaj so te fante pozaprle, domnevajo pa, da zato, ker so prepevali slovenske pesmi. Iz Košan poročajo, da so večino naših fantov, ki so bili aretirani v prvih dneh oktobra, spet izpustili na svobodo. Sestorico so pa še pri držali v zaporu, namreč: Pupisa Leopolda, Stradjota Jožeta, Martin-čiča Alojza, Mautingerja Antona, Adama Jožeta in Biščaka Lojzeta. V tržaških zaporih čakajo sedaj na obravnavo. Zagovarjal jih bo, vse skupaj, znani tržaški odvetnik Zennaro. To je spet hud udarec za prizadete družine, ki si bodo morale izposoditi denar, da bodo plačale zagovornika. Najbolj je prizadeta družina Alojza Biščaka, ki je brez očeta in je kot najstarejši sin vodil gospodarstvo. NOV BALILSKI DOM V Dekanih so otvorili nov balill-ski dom. Za to priliko so obiskali vas tajnik Dopolavora Nasi ter zloglasni inšpektor fašistične stranke Nino de Petris (nekdanji Petrič), pa še mnogi drugi koprski fašisti. Za ta dom so potrošili nič manj ko 70.000 lir. Njegova bogata notranja uredba je v kričečem nasprotju s siromašnimi hišami, ki ga obdajajo, a je bilo seveda potrebno nekaj takšnega, da se bo čim več otrok ujelo na li-manice potujčevalne balillske organizacije. VOJAŠKE NAPRAVE Povsod v Istri gradijo z veliko vnemo razne vojaške naprave in poslopja. V bližini Podgrada so sezidali že dve kasarni, kmalu pa bodo začeli graditi še tretjo. Med Pod-gradom in Hrušico, na Kalini, zidajo velika skladišča za municijo. Tudi karabinersko posadko so ojačili v Podgradu: prej jih je bilo 45, sedaj pa jih je tam kar 80. Ruth Etting, znana pevka iz Broad-waya, bo odslej nastopala kot film- ' ska igralka NEKAJ PODATKOV O KITAJSKI VOJSKI Po podatkih pekinških dnevnikov šeje zdaj nesrečna kitajska republika do 2 milijona 6oo tisoč rednega vojaštva, poleg tolp prostovoljcev ali tudi razbojnikov. Stalna vojska se uradno deli na 66 posebnih armad. A v resnici želi sleherni poveljnik posameznega ¿bora, brigade ali divizije vedno samo popolno samostojnost, se ne zmeni za povelje in stori, kar hoče. Maršal Čang-Kaj-Šek ima naslov "najvišjega poveljnika oboroženih moči republike", a v resnici razpolaga samo s 225.000 mož najbližjih oddelkov, pri katerih je v stanju uveljaviti ~voj osebni vpliv. Vse o-stalo "redno" vojaštvo, po številu 2.345 tisoč mož nadaljuje po navadi vedno isto "malo vojno" z vsemi slu-čajnostnimi nasprotniki, ki ne marajo bili brez ugovora oskubljeni. — Kitaj se deli na 28 provinc pod posameznimi gubematorji, ki imajo zopet lastno "deželno vojsko". Oddelki stalne vojske oz. prostovoljci na NAROČITE SE NA "Novi list" SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. \ NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas * LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman - Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ V Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom Sarmiento 1017 ORDIHIRAoelO»p 12 > 14..20 SATI ozemlju province so ponekod v zvezi ali pa nasprotno v sovraštvu z "deželno vojsko". Tako šteje dežela Tze-čuan 14 posameznih vojskovodij, ki vsi sovražijo drug drugega. Slično stanie je poznala srednjeveška Evropa, kadar so oblegali vitezi gradove ali pustošili sosedovo polje. Število "malih Napoleonov" je vedno večje. Ko je moral zapustiti maršal Čang-So-Ling Mandžurijo, ga je takoj nadomestilo 16 manjših, poprej nepoznanih poveljnikov. RESTAVRACIJA VALLE, D. ESPOSITO & CASELLI Točimo najboljša importirana vina, pristno in sveže pivo. Dobra in vsakovrstna hrana. Lepi prostori za bankete ter družinske zabave. Igrišče za krogle, s krasnim vrtom. Postrežba v slovenskem jeziku Za obisk se vljudno priporočajo LASTNIKI. Federico Lacroze 2720 — U. T. 73 (Pampa) 0883 PODLISTEK »IIIMIIIIIIII|i|||||||Ml||||MM||M||||||||||t|||||||||,,„,„M|||||||||||||||a MRKUN (Nadaljevanje) (11) "Ali veste, da je Hallaty izginil, potem ko je ukradel banki četrt milijona?" "Da. To je zelo vplivalo na John-nyja; nekaj dni sploh ni o drugem govoril, nego o tem dogodku. Bil je zelo nervozen in v skrbeh, in jaz vem, da cele noči ni spal, ker sem slišala, kako je brez prestanka sto pal po svoji sobi. Kupil je bil vse izdaje listov, da bi čim več izvedel o tem, kar se je bilo dogodilo." Mr. Reeder je dolgo sedel molče pa si je med tem grizel zgornjo ustnico. „Ali ve kdo, da ste našli to belež-nico in ta-le izrezek?" Močno se je začudil, komu je dekle pritrdilo. "Našel jo je vratar, ki mi je pomagal pri premikanju neke omare", je odgovorila. "Prinesel mi jo je ta koj. Najbrž je bila padla mojemu bratu iz kakšnega žepa. V tisto omaro je včasih obešal svoje obleke." Bilo je že pozno popoldne, ko je Mr. Reeder prispel v Lincoln's Inn Fields; našel je številko 297 in je šel do četrtega nadstropja, kjer je na neki tablici, pritrjeni na zid, bilo zapisano ime one dobrodelne ustanove. Potrkal je, pa je neki glas vpra šal, kdo da je zunaj. Bil je to trd glas, ki je izdajal tujca. Vrata so se odprla, a samo za nekaj centimetrov. Reeder je zagledal človeka, ki je kazal kakšnih šestdeset let, bil zabuhlega in mozoljastega obraza ter belih lasi, ki so mu razmršen: padali na čelo. Oblečen je bil v zelo revno in prav nič čisto obleko. "Kaj hočete?" je vprašal z debelim in hripavim glasom. "Prišel sem po informacije zaradi bratovščine." "Izvolite pisati." Hotel je zapreti vrata, a je to preprečil čevelj gospoda Reedejrja Ta jih je odprl na stežaj ter je vstopil. Bil je to zelo skromen urad ves v neredu, umazan in žalosten Dasi je bil vroč dan, je gorel ogenj v plinski peči. Prašna okna so iz gledala, kakor da se sploh nikoli niso odprla. "Kje pa imate Vi svoje ogromno bogastvo?", je vprašal Reeder z veselim glasom. Starec ga je začel gledati z mežikaj očim pogledom. v Govoril je s tujskim naglasom, a detektiv je takoj spoznal, da ima posla z izobraženim človekom. Poleg steklenice, ki je bila na mizi, so še razna druga znamenja kazala, da je vdan opojnim pijačam. Povaljano ležišče je pričalo tudi, da je ta človek celo spal v tako nezdravi sobi. „Vi morate semkaj pisati ----mi smo agentje. Ne smemo sprejemati obiskov". „Ali smem vprašati, s kom imam čast govoriti?'' „Moje ime je Jones", je odgovoril. „To Vam mora zadostovati". V sobi so bile tri ali štiri reči, ki so vzbujale pozornost gospoda Ree-derja Pri oknu je bila majhna lesena polica, ki je vsebovala troje steklenih cevk ter pol tucata steklenic različnih velikosti. „Ali pisarite mnogo?", je vprašal Reeder. Na pisalni mizi so ležali mnogi rokopisi in na umazanih uradniko-vih rokah je bilo mnogo tintnih madežev. „Da, pišem mnogo", je odgovoril Jones z rezkim glasom. „Prejema- j mo mnogo pisem in nikoli ne vidimo ljudi, ki se obračajo -šanjem 14 dkg sladkorja, 14 dkg v peči omehčane čokolade, eno celo jajce in tri rumenjake, da dobro naraste. To kremo se lahko uporabi za mazanje torte od zunaj, ker se na zraku strdi, medtem ko v notranjosti torte ohrani svojo vlažnost. Čokoladni led za polivanje torte: Kuhaj 15 15 dkg sladkorja s tremi žlicami vode in žličko limonovega soka tako dolgo, da ko primes kapljo med prste, se ti napravi nit. Urno dodaj tri žlice zribane čokolade in kuhaj še »lekoliko. Ko odstaviš od ognja, mešaj dalje, da se nekoliko ohladi, in ZA KRATEK CAS Pred sadiščem Sodnik: „Torej, priča, gospod Zgaga, vi ste bili deset korakov oddaljeni od obtoženca, ko je ta prvič ustrelil?" Priča: „Približno jo korakov." Sodnik: „In pri drugem strelu?" Priča: „0 pri drugem strelu pa že kakšnih sto korakov...." Verjetno Čevljarski učenec je našel obsežno denarnico ter jo, domov pri-šedši, izročil mojstru. Mojster jo je odprl in videl, da je prazna. „Ti, tepec, kje je pa denar?" Učencc: „Na davkariji." Mojster: ,,No, potem ti pa že rad verjamem." Kako fe razširjen radio ši zemeljski obli dve milijardi ljudi, abonentov. Glavni d;l radio naročnikov ima Evropa s 464 milijonov prebivalcev in 21 milijoni aparatov. Povprečno so izračunal: v Evropi na vsakih tisoč prebivalcev 45 radio naročnikov. Evropi sledi Severna Amerika s 17,500.000 radio-naročniki med '34 milijoni prebivalcev. Tu pride na vsakih tisoč prebivalcev 132 naročnikov. Azija s 100 milijoni prebicaleev in s komaj, 1.650.000 abonenti je na tretjem mestu. Srednja in Južna Amerika ima le en milijon abonentov, Afrika-s 145 milijoni prebivalcev pa komaj 160.000. Precej naročnikov ima Oceanija z 10 milijoni prebivalcev in 57 abonenti na vsakih tisoč oseb, milijoni naročnikov. Francija ima 2.cx:o.ooo in Italija 900.000 naročnikov. Jugoslavija je s 60.000 radio-naročniki na 19. mestu. Sorazmerno razpolaga Danška z največ radioapa-rat.i; na vsakin tisoč prebivalcev pride 150 aparatov. Najmanj pa jih imajo Kitaj, Filipini in Turčija, kjer odpade na vsakih tisoč prebivalcev ko-mr>.j 0.06 aparata. Zanimivo je, ako primerjamo z navedenimi številkami tudi številke o telefonu, ki se nanašajo na posamezne deze'e. Največ jih ima seveda Amerika, kjer odpade na vsakih tisoč prebivalcev 160 telefonskih aparatov. Na drugem mestu stoji, kar je prav za prav razumljivo. Nova Zelandija s 110 aparati. Sorazmerno najmanj telefonskih številk ima Brazilija, kjer odpadejo na vsakih tisoč prebivalcev komaj 4 telefonski naroč- Po številu radio-naročnikov je Ve- polij po torti. Z nožem brzo ravnaj iika Britanija s 5.500.000 naročniki «—n led po vrhu in ob straneh, ker se ta na prvem mestu. Sledi ji Nemčija s | prosiava 10. obletnice proglasitve; '. !„ __________.1__T) „ a r> 1 ««i m____v» SOKOLSKO DRUŠTVO "LA PATERNAL", priredi dne 31. t. m. svoj prvi SILVESTROV VEČER v proslavo druge obletnice samostojnega obstoja s sledečim sporedom: 1. Vinko Vodopivec: "SNUBAČI", orkester 2. Dr. Ant. Dolinar: "VENČEK SLOVENSKIH NARODNIH", mešan zbor 3. V. V. "KAKRŠEN GOSPOD TAK SLUGA", burka iz vojaškega življenja v 1 dej. 4. "SLOVO STAREGA IN PRIHOD NOVEGA LETA", živa slika. Po končanem sporedu pa se bomo zabavali s plesom do zore, pri katerem svira društveni orkester. Buffet bo v društvenih rokah in po ceni Prireditev se bo vršila v dvorani «ASOCIACION DE SOCORROS MUTUOS", v Calle VENEZUELA 3989 (stm kvadre od Rivadavije, v višini 3900), točno ob 21. uri. Prometna sredstva za prihod in odhod sO sledeča: Subterráneo Anglo-Argentino postaja "Medrano"; Tranvije Anglo-Argentma št. 2, 5, 26, 27, 44, 73, 84, 85 in 97. Tranvije Lacroze št. 5. 8, 12, 13 in 22. Omnibusi: Columbia št, 84. — Ciudad de Rueños Aires št. 4. — C. A. T. M. št. 91. — Villa Lugano št. 1. — Brockway št. 101, La Nación št. 10 — L^ Capital št. 82. K številni udeležbi vabi vse naše rojakinje in rojake ODBOR. Zima je pritisnila v Kanadi: Debel sneg na cestah v Montrealu Največfa klinika v Buenos Aires 10 ZDRAVNIKOV SPECIALISTOV. 12 KONZULTORIJEV. POSEBEN ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI. Zdravljenje na obroke po 10.— $ na mesec ŽENSKI ODDELEK. Nace'ujeta mu zdravnica in zdravnik, ki sta specializirana v porodništvu in v vseh ženskih boleznih SPLOŠNA KLINIKA. Jetika, bolezni srca, želodca, jeter, obisti, črevesja itd. ODDELEK ZA X ŽARKE. Radioskopija. Radiografije po 10. — $ vsaka. ODDELEK ZA ELEKTRIČNO ZDRAVLJENJE. Višinska svetloba, ultravioletni in infrardeči žarki. Najmodernejši stroji. POSEBEN ODDELEK ZA OTROKE. LABORATORIJSKI ODDELEK. Vsakovrstne analize. SANATORIJSKI ODDELEK. Sprejemamo po nizkih cenah in v popolno oskrbo bolnike, ki so pod stalnim zdravniškim in kirurškim nadzorstvom. ZOBOZDRAVNIŠKI ODDELEK. Izdiranje zob brez bolečin. Nizke cene. Umetna zobovja. Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. U. T. 35, Libertad 5410 led hitro strdi. .1.5 milijoni in evropska Rusija s 3,5 republike na Turškem 28 SUIPACHA 28 Krvavi izgredi | RAZNE VESTI na Španskem Preteklo soboto so izbruhnili v raznih španskih pokrajinah krvavi izgredi, katere sta pripravili anarhistična zveza ter Splošna delavska konfederacija. V proglasu, ki so ga objavili voditelji upora, je bila rečeno, da bodo odpravili zasebno lastnino, da bodo revolucionarni odbori zasedli tvornice in prodajalne, zemlja pa bo postala last svobodnih občin. Najhujši spopadi med policijo in vojaštvom ter uporniki, ki so bili dobro oboroženi, so se izvršili v Barceloni, Zaragozi in Logroñu. Vlada je proglasila "alarmno stanje" in tekom treh dni se ji je posrečilo vpostaviti red. Bila je že v naprej obveščena o anarhističnih načrtih, saj je bila radi tega že sedem dni prej proglasila tudi izjemno stanje. Posledica teh krvavih izgredov je, da je bilo 128 oseb ubitih in 230 ranjenih. Hud poraz bo-livijske vojske Bolivijska vojska, ki operira v Chacu, je doživela hud poraz. Generalu Estigarribiji se je bilo posreilo, da je s svojimi paragvajskimi četami obkolil dve sovražni diviziji tako, da se nista več mogli rešiti iz "objema". V ponedeljek sta se brezpogojno vdalili med "fortinoma" Ali-huatá in Gondra. Paragvajci so zajeli dva polkovnika, 250 častnikov ter 8.000 mož, in zaplenili 20 topov, 25 možnarjev in 60 kamijonov, poleg tega pa še veliko množino drugega vojnega materiala. Tekom naslednjih dni je padla v paragvajske roke še cela vrsta "fortinov", pa vse kaže, da se bolivijska vojska ne bo mogla več dolgo upirati zmagovitemu paragvajskemu pohodu. Nemški general Kundt, ki je poveljeval bolivijskim četam v Chacu, je bil odstavljen in je bil na njegovo mesto imenovan gen. Enrique Peñaranda. Precejšnje skrbi povzroča vprašanje naselitve onih Židov, ki so morali zapustiti Nemčijo radi fašističnega pritiska. Evropske države pravijo, da so jih polne, pa da radi krize ne vedo kam z njimi. Mednarodni odbor, ki se bavi s tem vprašanjem, je pozval ameriške države, naj bi tudi one sprejele nekaj teh ubežnikov. Novi španski parlament je imel pretekli teden svtojo prvo sejo. Za predsednika zbornice je bil izvoljen radikalec Santiago Alba. Irsko fašistično stranko takozva-nih "modrih srajc" je De Valerova vlada proglasila za nezakonito. Proti njenemu voditelju je bilo izdano zaporno povelje. Panji kotel se je razletel na posestvu Puente Hondo, pri Monter-reyu, v Meksiku. Petnajst oseb j a bilo ubitih in mnogo ranjenih. Sovjetski komisar za zunanje zade Litvinov se je vrnil s svojega potovanja. V moskovskem komisarija-tu za zunanje zadeve se je vršila takoj po njegovem prihodu važna seja višjih sovjetskih funkcionarjev. Novi italijanski državni proračun izkazuje primanjkljaj od skoro treh milijard lir. V vojaške svrhe bo Italija potrošila v bodočem poslovnem letu: 2.521 milijonov za vojsko, 1.185 za mornarico. 710 milijonov lir pa za aeronavtiko. Dohodke računajo na približno 17 in pol milijard lir. Cerkveni stolp se je zrušil v Stilu, v Calabriji, na bližnje hiše. Nesrečo je povzročilo deževje, radi katerega so temelji odpovedali. Šest oseo je pri tem izgubilo življenje. Plače bodo spet znižali v Italiji vsem civilnim državnim nameščencem. Tako je sklenil na eni svojih zadnjih sej ministrski svet. Novi zakon o korporacijah, ki bo uvedel važne spremembe v državnem ustroju Italije, je veliki fašistovski svet že odobril. Oblast načelnika vlade se bo le še bolj povečala, ker bo imel odločilno besedo tudi v go- j spodarstvu. Carinsko premirje, ki se je skle-, nilo na londonski mednarodni j gospodarski konferenci, je do- j slej odpovedalo že 16 držav. Prvi ameriški poslanik pri sovjetski vladi g. Bullitt je že prispel v Moskvo. Bil je za poslanika že pod carjem, pa je takoj po boljševiški revoluciji začel delati na to, da bi Združene države priznale novi režim, o katerem je bil prepričan, da se bo vzdržal. Francoska poslanska zbornica je odobrila finančne načrte Chautemp-ove vlade, pa se je radi tega položaj kabineta, ki je bil še prejšnji te- Zapomnite si nas novi naslov den negotov, ojačil. Inozemski špe-kulantje, ki so upali, da bo tudi nova vlada padla, so izgubili velike vsote radi operacij proti franku. Prva seja novega Reichstaga se je vršila v ponedeljek v Kroll-Operi. Za predsednika je bil spet izvoljen Goering. Hitler se seje ni udeležil. Dr. švehla, bivši češkoslovaški ministrski predsednik je umrl v ponedeljek v Pragi. Imel je 60 let Z njim je mlada republika izgubila velikega rodoljuba in sposobnega državnika. ★ ti * ti ★ tfr. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope bodo prispeli: V decembru: 16. — La Rosarina 19. — East. Prince 20. — Kerguelen in Cabo San Antonio. 22. — Almanzora 23. — Zeelandia in Upwey Gran- ge. 25. — Monte Olivia. 27. — Southern Cross Proti Evropi bodo odpluli: V decembru: 16. — P. América 19. — C. Biancamano — Cabo Palos Argentino. C. Rivadavia 21. — Alm. Star 22. — General Osorio 23. — East. Prince 24. — Kerguelen 27. — Almanzora 28. — C. S. Antonio — H. Prin- cess — Delvalle 29. — Zeelandia — Madrid 30. — South. Cross. MALI OGLASI Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1-60 Jelenec: Spomini 1914—1918, trdo vez.......3.— Jug: Izseljenec,.......1-50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman.....- 1-50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Pol janee: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo vez...........4- Sič: Narodne noše.....2.— Šilih: Nekoč je bilo jezero, bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki:......1 20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....i-20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Ročni spisovnik; -obrtna, trgovska in ljubavna pisma .........*' Tolažba dušam v vicah, molit- venik....... . 1.50 Marija kraljica src, molitve-nik.......... OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. IZ UPRAVNIŠTVA Vse one naše rojake, katerim smo poslali na ogled nekaj številk "Novega lista", a se nanj ne nameravajo naročiti, prosimo, da store svojo dolžnost ter nam list vrnejo. To ni združeno z nobenimi težavami, ker je dovolj, da pismono-ši izjavijo, da naj list spet dostavi upravništvu, ker ga ne marajo, č« bi bil kdo v zadregi zaradi jezika, mu povemo, da lahko tako-le reče: "rehuso", "no quiero" ali pa "no acepto ese periódico". Pa je izvršil svojo dolžnost. Nikogar nočemo siliti, naj se naroči. "Novi list'1 stane prav malo: če se odločiš, da si boš vsak dan "odtrgala od ust" poldrug centavo zato, da se boš naročila na "Novi ^ list", boš po preteku enega leta videla, da si že prihranila za celoletno naročnino, pa da ti še ostaja 47 centavov in pol. Če si kadilec, pa pušiš, recimo, tiste po pet in dvajset ter ti zadostuje po en "atado" na dan, je dovolj, da pokadiš vsak dan eno samo cigareto manj, pa si si zagotovil "Novi list". Saj boš koncem leta videl, da si prihranil za celoletno naročnino in da ti še preostaja denarja za celih deset "atadov". To je strašna žrtev, kaj ne? Seveda: če te pa list ne zanima i« meniš, da ni vreden niti te "žrtve", potem boš pa pametno storil, čt> boš denar uporabil v druge svrhe. TRADUCTORA PUBLICA NAOIONAL Milica D. Hočevar dip'. na tuk. univerzi, se priporoča za vsako-vrstne prevode dokumentov m kakršnihkoli drugih listin. Prevodi so pravomočni pred tuk. oblastmi. Tucumán 586. U. T. 31 Rjrtlro 3168 ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chacarita).__ •> ijc * * ¥ * Zobozdravnika ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste crevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud Dra. Dora Samojlovich de | Falicov Dr. Félix Falicov Dentista * Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 J * U. T. 59 La Paternal 172S * ..............................................................".............i I Krojačnica in trgovina | í Z vsemi moškimi potrebščinami. Na j = izbero Vam nudi po zmernih cenah = i vsakovrstno angleško blago, kakor = tudi vsake vrste vzorce. Sebastian Mozetič 1 Calla OSORIO 5025 - PATERNAL j :4MUIMIIIIIMNIIIIIIIIMIIII»IIIIIIIIIIHIIIMIIIHIIUIIIUIIIIIUIMHIIIh' "NOVI LIST Buenos Aires Lavalle 341. Escr.316 Jf % * # * # SLAVNOST V LONDONU Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene : o: Restavracija v prvem nadstropju : o: Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt Novega župana peljejo v mestno hišo k ustoličenju Onim čitateJjem, ki so nam pisali, da bi list radi redno prejemali, a trenutno ne morejo poravnati naročnine, ke;r so brez dela ali pa jih tarejo druge nadloge, bomo "Novi list" pošiljati redno. Naročnino nam bodo plačali, ko se bodo njihove gmotne prilike izboljšale. Nekateri povprašujejo, ali bi lahko poslali naročnino po pošti. Seveda, to lahko store, in sicer na več načinov: 1. V dobro zapečatenem priporočenem pismu (carta certificada). 2. V vrednostnem pismu (carta con valor declarado); v tem slučaju pa je potrebno da nam nemudoma pošljejo v posebnem pismu tudi pospremnico (Guia de Expedición), ki jo izstavi poštni urad, ker sicer ne moremo dvigniti pisma. Kdor se naroči samo za pol leta, nam lahko pošlje dva pesa v bankovcih, ostalih 50 centavov pa v znamkah po 10 ctvs. 3. Po poštni nakaznici (Giro postal) na "Novi list" — Buenos Aires, Llavalle 341, Escritdrio 316 Znesek plačate na poštnem uradu, kjer poveste, komu hočete poslati denar, pa vam izročijo nakaznico, ki jo morate poslati na naš.naslov v zaprtem pismu, v katerem nam morate sporočiti tudi svoje ime in naslov, da bomo vedeli, kdo nam t» pošilja. Ta način je najbolj priporočljiv, ker je najbolj siguren in obenem praktičen. Kdor živi v Buenos Airesu, pa želi plačati naročnino na svojem domu, naj nam sporoči, kdaj hoče, da ga obišče naš uradnik. One rojake v CORDOBI, ki ne marajo imeti sitnosti s pošto, opozarjamo, da lahko plačajo naročnino poverjeniku "Novega lista" gospodu Antonu Mozetiču, Córdoba, Calle Humberto I. 511. In še nekaj! Mnogim našim rojakom nismo po slali "Novega lista" na ogled. Morda so nam nekateri celo zamerili. A poslali jim ga nismo iz zelo eno stavnega razloga: ker nimamo njihovega naslova, če je kje krivda, da lista ne prejemajo, ni na naši strani. Sporočijo naj nam svoj naslov, pa bo vse v redu! IZDAJA: Konsorcij "Novega lista* UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.