CERKVEN:
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
Izliaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec — Posamezna številka 1"— Din
LETO 1941
JANUAR
ŠTEV. 1.
JHUetU fiolne he^liene ftfazfiiAe. in mima n&a& Ш/% 1941
želiie^ ixse.nL шџЦлшхт
tržiiid шџшк in kaplana.
Pred Jaslicami
Jaslice s hlevčkom hudo krasile dom <koro vseh družin naše župnije. V hlevčku ho sv. Družina: Jezus z razprostrtimi rokami, kakor da bi hotel takoj db rojstvu objeti ves svet, 1к) ležal na slamici \ i rdi h in mrzlih jaslih. Marija prečista in iz srca ponižna Ibo klečala v glo'bo-kem premišljevanjn sklonjena nad jaslicami. Sveti J (žel bo stal olb strani s palico ill gledal, jrledal čudež svete noči, kakor da bi se ga nikdar nagledaii ne mogel.
Kakor sveti Jožef t i,i d i mi večkrai post ojmo pied jaslicami in glejmo ču<lež prve svete noči. Koliko nam imajo jaslice povedati in to vsakemu izmed nas!
Jezusova ljubezen nam iz jaslic očita našo premajhno ljubezen, če sploh še smemo govoriti o kakšni Ijuibezni naših src do Boga in do (bližnjega. Sin božji je zapustil svoj nelbeški prestol in siopil na zemljo v hlevu samo iz ljubezni do nas. Kje pa je naša I j uibezen do njega in to tista ljubezen, ki Sinu božjemu nič ne koristi, ampak koristi samo nam? Poglejmo pred jaslicami v srce in premislimo ali ni I o res. V žrtvah se I j u bežen kaže. Ali žrtvujemo čas za molitev i' Ali žrtvujemo nedeljo za praznovanj e (Josipodovega dne i' Ali smo v adventu kdaj žrtvovali toplo posteljo, da smo stopili v cerkev? Ali smo žrtvovali nekaj časa. da bi opravili spoved in v svojih srcih pripravili jaslice Sinu Imžjemu? Kjer ni žrtev, ni sreče in ni veselja in ni pravega božičnega miru.
Deviška čistost Matere božje in sv.
Jožefa iK'iia vsem nečistim grešnikom njih pohotnost. Zakonskim in .nezakonskim. Kako sram mora bil i vsakega, če stoji pred jaslicami in gleda in premi.š-Ijiije o neskaljeni čistosti vseh, ki so v lilovcu, ko se je sam morda vse leto in že več valjal v blatn nečistega greha. Kam bo privedla nečista strast tudi nas? Vlirn nam ne bo prinesla, ne, prinesla nam ho nesrečo zii nesrečo in pogubila nas 1)0, če ji pravočasno službe ne od-povemo.
Pred jaslicami večkrat molimo za pravo ljubezen do Boga, ki se v žrtvali pokaže in za čistost srca, ki vsem na ze-mlji mir in radost prinaša.
II
IVoTomašniku v pozdrav!
»Novomašnik hod pozdravljen — uiko smo zapeli v nedeljo, ko smo pozdravili prvikrat med nami našega rojaka g. Borisa Kemca. Spet eden v vrsii I ržiških duhovnikov. I iho in skromno e živel med nami. Študiral je, priiprav-jal se in skoraj neopaženo je v teh dneh stopil med svoje duhovne sob rate. — Spet eden v nepregledni vrsti služabnikov božjih. — Stari, izmučeni, od težkih bojev preizkušeni v trpljenju legajo v grob — mladi stopajo na njih mer-sto - neustrašeni, pogumni, pripravljeni na vso. Spet eden izmed tistih, ki jih duh posvetnosti in uživanja ni zviibil za seboj. V cvetu svoje mladosti in v polni moči se je odpovedal <lružinski
\ ■ "••	I ?	'■ .	T	:
/	I	-	I	!
sreči in se postavil . v isliižfbo evajega' malega slovenskega naroda kot že tisoči jM ed njim. "	'
»Novoma.šnik hod pozdravljen«, tako se zoqiet glasi v teh dneh \ naši farni cerkvi prelepa slovenska pesem. Veseli in ]K>nosni smo, kalkor je ponosna lahko vsaka slovenska vasica, ki je i zrno lila in izprosila od Boga novomašnika. Veseli in ponosni, da si je dobri Bog izmed nas iziliral zopet svojega Maziljenca.
Duhovnik biti je težko. Saj si nihče drugi ne more lastiti te časti kakor счИ-no tisti, ki ga kliče Bog. Ni čudno, če je potem ta služba ta'ko težka, da je še angeli ne zmorejo nositi. Ni čudno, če je ta služba naravnost strašna: saj je človeku izročena oblast nad Bogom samim. ()d takrat, ko je človek posvečen v mašnika, je Bog pokoren človeški besedi in ko jo izreče, stopi sipet Bog na zemljo. Res, duhovništvo je velikanski čudež neskončne božje ljubezni do člo-vdka in čudež božjega usmiljenja. Človeka dvigne nad ljudi tako, da nas Bog sam po njem rešuje, dviga in nam pomaga. — V duhovniku je zato \edno

dvoje: Prvič, [la je človek^,'kiikprj_vs<p« drugi, -ves reven, da je po božji zamisli mnogo več kot človek — vzvišen nad vse stvari, srednik med Bogom in zemljo, pravi Kristusov namestnik na zemlji. Iz tega iizvira dolžnosi, da duhovnika' s|)oštujemo, čeprav je od premnogih zaničevan ; ga ljubimo, če je drugod osovražen, in ga branimo, če ga preganjajo. — Ker vemo, da ga Kristusova r.oka varuje in brani, ker je po 'božji zamisli celo njegov prijatelj: Ne imenujem vas \eč s užaonike, ampak prijatelje, je rekel (Gospod pri zadnji večerji.
I ebi |)a, gospod novomašnik, iskren pozdrav. Tako si srečen, da boš smel |зга\ v teh lepih božičnih praznikili jpri-klicaii na oltar betlehemsko Dete, Kralja vseh kraljev. V srce 1 i bo prinesel svetonočni mir. Tisti, ki bo ud zdaj naprej pokoren rodili se i z no v a \ Tvojih rokah na I \ ojo Ibesedo. Naj l e objame v teh dneh vsa božja Ljubezen, da je boš |)oIn, ko iboš enkrat odšel na službo med naš mali slovenski narod. Vso srečo in ves božji blagoslov 1 i želimo I voji rojaki! Pozdravljen v imenu božjem!
Za kaj naj starši skrbe predvsem prS otrokih
Ne za liiiUH)! iNe za obleko!
Duša je iprva, iu ujej morajo krščanski starši vso skrl) posvetiti.
»Starši so dolžni skrbeti, da njihovi olroei še preden gredo v šolo poznajo najosnovnejše resnice krščanske vere. Zalo morata oče in mati —dolžnost oiheh je to — naučiti otroka šest resnic in jima le resnice, kolikor more otrok razumeti, razložiti.
Starši so dolžni skrbeti, da znajo njihovi otroci, še preden prestopijo p rap," šole. vse najpotreibnejše .molitve: Križ. Oče naš. Zdrava Marija, verai, molitev k angelu varuhu, ikesanje.
Starši so dolžni skrbeti, da se njihovi otroci že ])reden gredo v šolo navadijo na premagovanje in zatajevanje. Otrok ne pusitijo z doma. da se na cesti vsega iiudega nauče. Otrokom ne iz|)olnijo vsake, največkrat tudi nepotrebne želje. Kadar lioče otrok iz triue kaj doseči, se nikdar ne uklonijo volji otroka, pa če še tako joka. Otrokom morajo vcepiti čut sramežljivosti, zato morajo otroke dostojno oblačiti in pazili na to. s kom se otroci družijo.
/it tliišt) so sliir.ši preilvsiMii dolžni i-l)rti |)ri svojih otrocih. Zaraclj diišc poučil jejo otroke v krščanskih i-cvnicah. Zaradi dii.še jih učijo moliti. Zaradi duše jih učijo premagovanja in /aiajeva-nju od nuj nežnejše mladosti naprej. In to vse so starši predvsem dolžni zato. ker niso nič drugega koi otrokom božji muncsiniki. Namesio Boga mora j o za o I roke skrbeti. Bog ima pa predvsem eno samo skrb: Da bi vsi otroci k njemu \ večno srečo j)rišli.
Česa otroci vc« iic znajo?
Premagovali sc in žrtvovati.
Zakaj tega ne znajo!'
Ker jih .starši lega ne urijo.
Prišla je stara mati in je rekla: »Včc raj sem prišla v cerkev k dcvetdnev-nici. O, kako je to žalostno! Vse je bilo |)razno. Nič ljudi, nič otrok. Včasih pa je bilo drugače. Ko .sem bila še majhna, sem morala v adventu vsako jutro in vsak večer v cerkev. Pa tudi če je bilo snega do tako (in pokazala je z roko približno do kolen). Pa nismo bili ta'ko
dfriios; =Kč\j
Zares, kaj hp';' Otroci v delavnikih ne prihajajo več v, cerkev, tudi v adventu lie. Včasih SD liodili \ Iruinali. Ali bodo hodili otroci, ko :1кк1о odrasili? Ne! Kar so se v mladosti naučili,' hodo pozneje znali. In kdo jih je (екн naučil? Starši, ki so se jim otroci sliiilili, da bi prezgodaj vstajali: duše otrok se jim ])a nič ne smilijo, pa'čeprav bodo te duše zaradi lega, ker se žrtvovali niso naučile nekoč večno trpele. Ubogi, slepi starši in ubogi, nesrečni njihovi otroci!
Sveti oče o starih ljudeh
Prrrl nekaj muscci je sv. oče пол o-poročencein govoril to|)le hesecle o spoštovanju in skrbi za .slaie ljudi v družinah. Tako je govoril med drugim:
». .. Stari! Dostikrat smo, morda nevede in nehote, trdosreni do njihovih majhnih želja in do njihovih nedolžnih |)Osel)nosii. Cuibe so te. želje in posebnosti, ki jih je čas v rezal v njihove duše podobno kakor gube v olbrazu, ki pa vz;bnjnjo \ naših očeh le še večje spoštovanje.
Kako radi jim očiianio, ker več delati ne morejo, namesio da bi jim v tolažbo vedno zopet pripovedovali, koliko so v .svojem življenju storili.
Smejemo se morda njihovemu slabemu spominu in ne spoznamo \ edno modrosti njihovih sodb.
V njihovih, od solza motnih očeh zastonj iščemo ognja navdušenja, ne znamo pa najti v njih luči tiste vdanosti, ki v njej že gori hrepenenje po ipoveli-čanju \ večnosti.
Toda ti stari, katerih negotovi koraki omahujejo po stopnicah in katerih trepetajoča glava se kje v kakšnem kolu ziblje, (i stari so k sreči največkrat slari oče ali stara mati, ali pa (udi oče in mati, ki smo jim dolžni zahvalo za vse. Naj bo vaša ..starost katera koli, dolžni ste tem starim nasproti izpolniti eeirto božjo zapoved: Spošiiij svojega očeta in .svojo mater. Med vami gotovo ni nikogar, ki bi ibil izmed onili nehvaležnih otrok eden, ki svoje stare siarše zanemarjajo in ki so dosiikrat pozneje tudi sami, ko zaradi starosti pomoči potrebujejo, zaiptiščeni,«
IVaš veliki'dobrotnlk ;e umrl...
»Kakor pravi dulioviiik vidi in išče je duše in njihovo srečo in je pripravljen za nje vse žrtvovali, lastno življenje — tako je delal dr. Anton Korošec.
Ker je bil poln svečeniškega duha, so ostale njegove roke čiste, dajale so, da. razsipale, jemati niso znale, niso hotele.
Živel in umrl je brez premoženja — in bi vendar brez vsake kršitve pisanih zakonov na svojih položajih mogel imeti bogastvo. Njegove roke so delile, trosile vse. kar je imel in zaslužil. V knjigi življenja, ki se v nebesih vodi, so zapisane vse vsote, ki jih je njegova radodarna roka delila, delila neštetim od mladega stremečega znanstvenika do boleline sirote in do skrite redovnice, ki v vsakdanjih lihih žrtvah in molitvah kliče božji blagoslov na delo onih, ki v težkih časih vodijo usodo naroda.
Iz neštetih hvaležnih src se dviga danes prošnja k i5ogu, naj mu »milostno jjovrne z večnim življenjem . Na dr. Aniona Korošca smemo po vsej pravici obrniti besede psalmist a: »On trosi in daje ubogim; njegova ipravica ostane vekomaj!« (l's. Ill, *).)<
Tako je govoril naš g. škof na dan po- . greba ob rak v i našega voditelja dr. Antona Korošca. Kako res je vse to, nam pričajo knjige dohodkov naše župnije. V njih je zapisano, da je pokojni veliki doibrotnik daroval za tržiške reveže v letih 19%, 1'Л7 in IViH nič manj kot 34.C00 din. In kakor |)ri nas, je bila njegova desnica dobra tudi po drugih župnijah in krajih, liog ima preštete dinarje, ki jih je dajal, mi jih ne 'bi mogli prešteli. Niso vedeli mnogi, ki so liodili v župnišče po podpore, da iprihajajo darovi iz njegovih rok. Če še niso listi, ki so bili teh podpor deležni ali mesečno, ali 'za praznike, če še niso nič molili za pokoj duše .svojega dobrotnika, naj to v globoki hvaležnosti store sedaj. Naj dr. Antonu Korošcu, vse njegove doJbrpte dobri liog povrne z večnim življenjem!
Za revne otroke iiu Skali je darovala Kiiieiič Marija 100 din. Kemc Ivana pa 10 din.
Oznanila za januar
I. Novo leto. Zapovedan praznik obrezovanja Gospodovega. ()b šestih in desetih je sveta maša pred Najsvetejšim. Med deseto sveto mašo, ki je slovesna z leviti, je običajno darovanje fantov in deklet. Popoldne olb (И)! treh м) slovesne Ivtanije Srca Jezusovega.
3. Prvi petek v mesecu. Na predvečer je od osme do devete ure skupna molitev svete ure. Sveta maša je ob šestih pred Najsvetejšim.
5.	Nedelja po novem letu, prva v mesecu, praznik presvetega Imena Jezusovega in vigi-lija k prazniku svetih Treh kraljev. Pri šesti sveti maši je skupno mesečno sveto obhajilo za može in fante. Po šesti sveti maši se vrši slovesen blagoslov vode. Dane« in v sedmini je mogoče dobiti (x>iK)lni odpustek, ki se lahko nakloni tudi vernim dušam v vicah. Pogoji: sv. obhajilo, udeležba pri sveti maši in molitev po namenu sv. očeta.
6.	Sveti Trije kralji, zapovedan praznik. Sveta maša ob šestih in desetih je pred Najsvetejšim. Ob desetih je slovesna iWa sveta inašu IZ leviti. Popoldne ob pol treh .so slovesne pete litanije Matere božje. V piišco se ta dan |H)bira za afriške misijone.
12. I. nedelja po Razglašen ju Gospodovem in spomin svete Družine. Po pri<ligi prve, svete maše, ki je pred Najsvetejšiin,' 1и) posvetitev krščanskih družim. Družine, ki še niso vpisane v bratovščino sv. Družine, naj to storijo zlasti daneis.
17.	God sv. Antona puščavnika. Ob šestih je onglanu sveta maša.
18.	do 23. Vsak dan molitve za zedinjenje vzhodnih bratov s .sveto Cerkvijo. Vse dni p« prvi sveti maši, v nedeljo po litanijah |X),p()l-dine.
19.	II. nedelja po razglašen ju Gospodovem.
■Slu/be božje po i..iva(li
21. God svete Neže, patrone <lekliške Marijine <lružbe. Ob 6 je orglana sveta maša /.a dekliško Marijino družlxi.
26. 111. nedelja po Razglašen ju Gospixloveni. Službe božje po navadi,
31. Sv. Janez Bos ko.
Cerkveni računi za župnijsko cerkev bodo \ torek |M) sv. Treh kraljih, to je 7. januarja. Ta dan ilxwta sprejemala gg. cerkvena ključarja v župnijski pisarni, pristojbine za cerkvene se<leže dojwklne od osmi! <lo dvanajste ure in |x)pol(lne od druge <lo šeste uri'. I etna pristojbina za vsak s<4lež znaša 13 (linarje\ Imejitelji se<ležev naj vedo povedati številko kh>pi. Vsakdo naj skrbi, da lx) ta dan točno |x>ravnana letna pristojbina za vsak sedež. V o)X)min se oglaša ob osmih, dvanajstih in ob dveh veliki zvon.
Orkveni računi za pixiruznice bodo \ nedeljo 12. januarja jx) osmi sv. maši v župnijski pisarni. Tedaj naj ip ride jo gg. ključarji podružnic!
Izpraznjeni cerkveni sedeži pridejo na <lražlx). ki .1и) v župnijski pisarni v nedeljo I'), januarja
|K) osmi sv. maši. Označeni IkkIo v ozmaiiilu prejšnje nedelje. Po<l roko ne 1и) oddan noiben sedež in so tozadevna priporočila odvi^č!
Darovanja za sveče bodo pri šesti in <lewii sv. maši: 12. januarja za sosesko Sv. Ane, 1'). januarja za Dolino, 26. januarja za Try.iič in Bistrico. V puščico se te ninlelje jxilbira za splošno cerkveno razsvetljavo.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 5., vesoljna odveza 1. in 6,
Dekliška Marijina družba: shod 12.,' »kupno sv. obhajilo 26., družbena sv. maša 21.
Marijina družba za žene: SIkhI 19.. skupno sv. obhajilo 12.
Mladinska pobožnost: 26, iK)jx)ldne.
Molitvena pomoč: Vsak ipetek oib oemih /večer.
Miisečna -spoved šolarjev: Po na|X)vedi \ cerkvi in v šoli.
Župoijska kritnika za november
Novembra v noši župniji rojenih: 2. Novembra v naši župniji poročeni:
1.	Globcčnik Karel, čevljar, Tržič, l,jiil)eljtika 4(i ill Mokorel Marija, (Iclavka, Bistrica 9h, porofiMiu 9. ii<)vi4nJ)ra.
2.	Globočnik Lenart, usnjarski iM>m<)čiiik. Tržič. I.jiihcljsku 42, ill Jerše Ann, Tržič, BIckc 9, poročeiia 9. novembra.
Oolmnjer Franc, proilitniAki <I«'1uv«t. Svetu Ana 115, in Kcbe Antonija, slu/kinja. Sveta Ana 84, poročena 9. noveinhra.
4. Dovžan Anton, nsnjar.ski [Himiočnik, Slap 6.. in Ločniškar Cecilija, Tržič. Bleko П. poročena 16. novfinibra.
'i. Eriah Jane/,, tovarniški <leliivee, Sv. Ana 9. in Nap ret Alojzija, pnm-stnikova hči. Svetu .■\na 36. poročena 16, novembra.
Novembra v naši župniji umrli:
1. Keršič Frančiška, lovarniškii delavka, sani--ka, rojena 2. inaica 1901 v Begunjah pri Lescah, umrla na Bit kali 5, dne 11. nove^nibra. J. Mežek Elizabeta, žena <lelavea, rojena 29. oktobra 1894 v Tržiču, poročena junija 1918, iMiirta \ I ržičii, l*ot na pilarno 12b. dne 23. novembra.
'■>. Šarabon Marija, upokojena tovarniška delavka. vdova, rojena 30. septembra 1876, |К)го-čeiui 22. februarja 1903, umrla v I ržičii. Pol na pilarno 2, dne 28. novemibrii.
Novembrska poročila <к1 drugod:
1.	Radon Jožef, dela ver v Hnno. Tržič, /a Vir-jem 4, in Kosiša Rozu, trgovska sotrudnica, Tržič, Clavni trp II, ,x)r<,čena 3. novembra v Kranju.
2.	Markun Jaiuv., čevljar, Tržič, Pot na pilar-iio, in Sirupi Marija, predilniška delavka. Tržič, Pot na pilarno V poročena 9, novembra na Brezjah.
/a predstavnika iiii zajo/.nika: Zitko Alojzij, žiipni.k v I ržieii. — Za urednika v Ljubljani: Dr. P. G vido Rant, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Mnks Blcjec,