Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost Strokovni urednici: Jerneja Bone, dr. Sandra Mršnik Avtorji: dr. Sandra Mršnik, Jerneja Bone, mag. Andreja Bačnik, mag. Cvetka Bizjak, Romana Fekonja, dr. Nikolaja Golob, Mira Hedžet Krkač, Mihaela Kerin, dr. Milena Kerndl, Natalija Kovač, Tanja Masterl, Saša Mihelj, Maruša Nared, dr. Nina Novak, Nina Papež, Nika Pegan, Anita Poberžnik, Tjaša Prudič, mag. Simona Pustavrh, dr. Tanja Rupnik Vec, Irena Simčič, mag. Mateja Sirnik, Marija Sivec, Vesna Skubic, Simona Slavič Kumer, mag. Mojca Suban, Peter Škofič, Vesna Vršič, Veronika Zadel, Evelina Žefran Strokovni pregled: mag. Andreja Čuk, mag. Mariza Skvarč Jezikovni pregled: dr. Zala Mikeln Oblikovanje: Simon Kajtna Fotografije: avtorji prispevkov Grafična priprava: ABO grafika, d. o. o., zanj Igor Kogelnik Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Urednici založbe: Andreja Nagode in Petra Weissbacher Spletna izdaja Ljubljana, 2022 Publikacija je dosegljiva na www.zrss.si/pdf/Spodbujanje_razvoja_pismenosti.pdf Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Priročnik je nastal v okviru projekta OBJEM, 2016–2022 ( vodja projekta: dr. Sandra Mršnik) in projekta NA-MA POTI, 2016–2022 ( vodja projekta: Jerneja Bone). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 111875075 ISBN 978-961-03-0673-3 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav Vsebina Vsebina 1. Uvod (dr. Sandra Mršnik, Jerneja Bone) ..................................................................4 I. Spodbujanje razvoja pismenosti 2. Pismenosti ....................................................................................................8 2.1 Bralna pismenost (dr. Milena Kerndl) ........................................................................ 8 2.2 Naravoslovna pismenost (mag. Andreja Bačnik, Simona Slavič Kumer).....................24 2.3 Matematična pismenost (mag. Mateja Sirnik, Vesna Vršič) ......................................42 2.4 Finančna pismenost (mag. Mateja Sirnik, Irena Simčič, Vesna Vršič) .........................58 3. Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti ...............................................66 3.1 Gradniki razvoja učne motivacije (mag. Cvetka Bizjak) ...........................................66 3.2 Slovenščina kot drugi jezik (Mihaela Kerin, Mira Hedžet Krkač) ................................72 3.3 Šolska knjižnica (Romana Fekonja) ..........................................................................80 3.4 Reševanje avtentičnih problemov s smiselno uporabo digitalnih tehnologij (Anita Poberžnik) ....................................................................82 3.5 Kritično mišljenje (dr. Tanja Rupnik Vec, mag. Mojca Suban) ....................................89 II. Didaktični pristopi 4. Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti ..................................96 Uvod (dr. Sandra Mršnik, dr. Nina Novak) ........................................................................96 4.1 Zvonček (Evelina Žefran, Vesna Skubic) ..................................................................105 4.2 Informativna slikanica (Nika Pegan, Natalija Kovač) ..............................................109 4.3 Primerjanje življenja danes in v preteklosti ob branju besedil (bilo je nekoč − šola nekoč) (Saša Mihelj) .............................................................116 4.4 Šolanje včasih (Tjaša Prudič, Maruša Nared) .........................................................121 4.5 Uvod v obravnavo književnosti (slovenščina), obdelava podatkov, predstavitev informacij (informatika) (Nina Papež, Tanja Masterl) ........................131 5. Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti ......................................................142 Uvod (Jerneja Bone) .....................................................................................................142 5.1 Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne pismenosti .................................144 5.1.1 Modelni prikaz razvojnega kroga metulja (dr. Nina Novak) .........................144 5.1.2 Raziskovanje penjenja (dr. Nika Golob) .......................................................150 5.2 Didaktični pristopi za razvijanje matematične pismenosti ..................................160 5.2.1 Ugotavljanje, na koliko načinov se lahko obleče vzgojiteljica (Veronika Zadel) ...........................................................160 5.2.3 Skupinsko oblikovanje lika z določeno ploščino v učilnici (Peter Škofič) .....171 5.3 Didaktični pristopi za razvijanje finančne pismenosti ..........................................176 5.3.1 Kako do denarja (mag. Simona Pustavrh) ....................................................176 6. Pogled v prihodnost z namenom zagotavljanja trajnosti (Jerneja Bone, dr. Sandra Mršnik) .......................................................................183 | 3 SPODBUJANJE RAZVOJA PISMENOSTI V VRTCU IN ŠOLI 1. Uvod Dr. Sandra Mršnik in Jerneja Bone, Zavod RS za šolstvo V rokah držite publikacijo, v kateri boste prebrali vsebinske ugotovitve razvojnih projektov Bralna pismenost in razvoj slovenščine − OBJEM ter Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov − NA-MA POTI. Teoretično in praktično so se razvijala priporočila, didaktični pristopi, modeli in izvedbeni kurikuli, ki so izhajali predvsem iz mednarodnih raziskav in ugotovitev iz slovenskega šolskega prostora. Projekta vključujeta podatke in ugotovitve dosedanjih teoretičnih spoznanj, projektov, študij, raziskav in analiz o pismenosti, od najzgodnejše pismenosti v predšolskem obdobju, opredeljene tudi v Kurikulumu za vrtce, do različnih vidikov in dejavnikov bralne, naravoslovne, matematične in finančne pismenosti v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju. Čeprav publikacija zajema dva razvojna projekta, je bil ves čas delovanja projektov v ospredju enoten cilj: razviti in preizkusiti didaktične pristope, ki bodo pripomogli k celostnemu in kontinuiranemu vertikalnemu razvoju pismenosti otrok, učencev in dijakov. Z izzivi, ki so bili prepoznani v vrtcih in šolah, je bilo treba povezati različna področja projektov z uvajanjem gradnikov (sestavinami pismenosti, ki v interakciji z različnimi gradniki prispevajo svoj delež k pismenosti). Tako so gradnike strokovni delavci načrtno in sistematično uvajali v svoje poučevanje v povezavi s cilji vseh predmetov oz. področij kurikula. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo javni razpis projektov za izbor operacij,1 na katerega se je Zavod RS za šolstvo skupaj s konzorcijskimi partnerji prijavil ter pridobil vodenje projektov. Za uresničevanje ciljev projektov je bilo treba že predhodno na vsebinski in organizacijski ravni določiti posamezne delovne skupine in njihove vsebinske naloge (delovne time za specifična področja projektov, razvojne time in strateški tim). V delovanje projektov so bili vpeljani elementi participativnega vodenja, kar je nudilo priložnost za razvoj nove kvalitete vodenja ter sodelujočim omogočilo, da ob določeni situaciji, izzivu, ki ga imajo, razmišljajo in delujejo skupaj. Člani projektnih timov vrtcev in šol so v projektu OBJEM izbrali enega od področij projekta, oblikovali operativni načrt in v različnih akcijskih krogih iskali odgovore na raziskovalna vprašanja. V obeh projektih (OBJEM in NA-MA POTI) so se člani projektnih timov vrtcev in šol usmerjali v uvajanje gradnikov z namenom razvijanja različnih pismenosti, kar so vključevali v didaktične pristope. Vse, kar se je v projektih razvilo, se je moralo udejanjati v skupini, razredu, torej so morali biti učinki vidni pri učečih. Poleg iskanja učinkovitih pristopov poučevanja s strani vzgojiteljev/učiteljev je bila posebna pozornost Zavoda RS za šolstvo in drugih konzorcijskih partnerjev (fakultet in javnih zavodov) namenjena predvsem usposabljanju in profesionalnemu razvoju vseh sodelujočih strokovnih delavcev vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ) da bodo razvijali lastne kompetence. V publikaciji, ki je pred vami, boste lahko prebrali, kakšna so bila izhodišča razvoja pismenosti, kaj je rezultat razvojnega dela in hkrati kaj lahko v poučevalno učno prakso uvajamo, zato da bi dosegli višjo aktivno vlogo učečega in hkrati višje ravni pismenosti, ter kako smo to v projektih spremljali. Na osnovi analize stanja, ki je izpostavila dejavnike, ki spodbujajo dvig ravni pismenosti, sta se projekta usmerila k oblikovanju inovativnega učnega okolja preko razvoja pedagoških strategij in ustreznih pristopov ter ustreznega podpornega okolja. Z uveljavljanjem pomena vseživljenjskega učenja bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost niso več zmožnosti, ki jih pridobimo v otroštvu ali v zgodnjih letih šolanja, temveč so zmožnosti, ki se pridobivajo, razvijajo, poglabljajo in nadgrajujejo vse življenje. Razvite prečne veščine omogočajo otrokom/učencem/ dijakom uspešno vključevanje v družbo ter kasneje tudi neposredno na trg dela. 1 Javni razpis za izbor operacij »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc«, 2016. 4 | Uvod Iskanje odgovorov na najpogostejša vprašanja: kdo skrbi za razvoj pismenosti, kaj delajo strokovni delavci, ki razvijajo pismenosti, kako otroci/učenci/dijaki izkazujejo raven pismenosti, kateri didaktični pristopi razvijajo pismenosti in kaj pripomore k dvigu pismenosti, so bila kažipot delovanja v obeh projektih. V publikaciji so zbrana teoretična izhodišča, ki smo jih v projektih razvili, v didaktičnih pristopih pa je predstavljen tudi aplikativni del. V projektih NA-MA POTI in OBJEM je izdanih več gradiv, ki jih lahko najdete v Digitalni bralnici. OBJEM: https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem/ NA-MA POTI: https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/na-ma-poti/ Legenda kratic NP – naravoslovna pismenost MP – matematična pismenost FP – finančna pismenost KM – kritično mišljenje ONM – odnos do učenja in učna motivacija RAP – Razvijanje zmožnosti reševanje avtentičnih problemov z digitalnimi tehnologijami BP – bralna pismenost VIO – vzgojno-izobraževalno obdobje NA-MA POTI – Naravoslovje, matematika, pismenost, opolnomočenje, tehnologija, interaktivnost OBJEM – Ozaveščanje Branje Jezik Evalvacija Modeli, projekt 2017–2022 Opomba: V tem priročniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. Pri naštevanju črka č ni uporabljena, ker je tako zagotovljeno enako zaporedje v prevodih v druge jezike. | 5 I. Spodbujanje razvoja pismenosti Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 2. Pismenosti 2.1 Bralna pismenost Dr. Milena Kerndl, Zavod RS za šolstvo V času nenehnih sprememb se spreminja tudi pomen različnih vrst pismenosti, še posebej bralne pismenosti, saj dobro razvita bralna pismenost močno vpliva tudi na kakovost življenja posameznika. V vrtcu in šoli razvijamo več vrst pismenosti (nekatere lahko bolj razvijamo pri enih področjih/predmetih, druge pri drugih) s ciljem, da otrok/učenec/dijak pridobi različna znanja, veščine in vrednote. Vse oblike pismenosti potekajo in se dogajajo v jeziku, zato jih lahko opišemo kot različne jezikovne rabe, torej kot razne oblike interakcije posameznika z obstoječimi besedili ter tvorjenje novih besedil, zato je osnova vseh pismenosti bralna pismenost. Bralna pismenost ni samo zmožnost, ki jo pridobimo v otroštvu ali v zgodnjih letih šolanja, temveč je zmožnost, ki se pridobiva, razvija in nadgrajuje vse življenje. Vsak naj bi se nenehno izpopolnjeval v poslušanju, govorjenju, branju in pisanju, torej v vseh štirih dejavnostih, ki tvorijo bralno pismenost. V izobraževalnem procesu se bralna pismenost razvija na vseh področjih dejavnosti v vrtcu in pri vseh predmetih v šoli. Čeprav je razvijanje bralne pismenosti v šoli ena temeljnih nalog pouka slovenščine, pri kateri se poučuje tudi bralne strategije in bralno metakognicijo, pa lahko za uspešen prenos v proces branja in učenja s pomočjo različnih vrst besedil (informativnih, razlagalnih, opisovalnih, prikazovalnih itd.) pri pouku družboslovnih in naravoslovnih predmetov poskrbijo le učitelji teh predmetov, saj se pri njihovem pouku učenci srečajo z mnogimi različnimi besedili (zapisanimi/pisnimi, govorjenimi, multimodalnimi, digitalnimi …), ki jih morajo razumeti, analizirati, vrednotiti, odgovarjati na vprašanja o njih ali postavljati vprašanja v povezavi z njimi itd. Zgodnja pismenost se razvija ne samo pri področju jezika, pač pa pri vseh področjih dejavnosti, opredeljenih v Kurikulumu za vrtce. Bralna pismenost je tako osnova vseh drugih pismenosti in ima bistven pomen pri mišljenju in učenju, zato odgovornost za njen nenehen razvoj nosijo vsi strokovni delavci v vrtcih in šolah. Bralno pismenost smo v projektu OBJEM opredelili na podlagi definicije, zapisane v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti (predlog 2017, potrjena 2019), ki smo jo prilagodili za potrebe projekta: Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika/posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje ter druge gradnike bralne pismenosti. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za samouresničevanje posameznika/posameznice ter uspešno (so)delovanje v družbi. Kot nakazuje zapis v Nacionalni strategiji, je bralna pismenost zmožnost, sestavljena iz posameznih gradnikov, ki se prepletajo, dopolnjujejo in v medsebojni interakciji oblikujejo bralno pismenost kot novo kvaliteto (Milekšič, 2019). V projektu smo gradnike opredelili za celotno vertikalo, vrtec, osnovno in srednjo šolo, in sicer gradnike zgodnje pismenosti, gradnike opismenjevanja in splošne gradnike, ki jih razvijajo vsi šolski predmeti. Gradnik, kot sestavina bralne pismenosti, je sestavljen iz določenih znanj, spretnosti, veščin, odnosov in vrednot ter v interakciji z drugimi gradniki prispeva delež k bralni pismenosti (Milekšič, 2018). 8 | Pismenosti Delitev zmožnosti bralne pismenosti na posamezne gradnike je pogojena s potrebami sistematičnega ugotavljanja razvitosti te zmožnosti in sistematičnega dela na razvijanju zmožnosti kot dela celote in povezanosti vseh gradnikov, ki gradijo bralno pismenost. V projektu OBJEM (Bralna pismenost in razvoj slovenščine) smo razvili in definirali devet gradnikov bralne pismenosti, in sicer: 1. govor 2. motiviranost za branje 3. razumevanje koncepta bralnega gradiva 4. glasovno zavedanje 5. besedišče 6. tekoče branje 7. razumevanje besedil 8. odziv na besedilo in tvorjenje besedil 9. kritično branje Vsak gradnik sestavljajo elementi gradnika. Elementi gradnikov so bili oblikovani na podlagi študija domače in tuje literature na temo bralne pismenosti. Npr. gradnik motiviranost za branje je opredeljen z naslednjimi elementi: interes za branje, pozitiven odnos do branja različnih vrst besedil, bralna samoučinkovitost, izbira tiskanih in drugih virov glede na namen branja in uporaba različnih lokacij bralnih virov. Bralno pismenost tako razvijamo (in spremljamo) preko razvitosti posameznih gradnikov oziroma njihovih elementov skozi različne dejavnosti otrok, učencev in dijakov, zato je pri vsakem gradniku za celotno vertikalo (vrtec, osnovno in srednjo šolo) zapisano, kako/na kateri način otroci/učenci/dijaki izkazujejo razvitost posameznega gradnika (oz. posameznega elementa gradnika). Ker gre za razvijanje zmožnosti, so načini izkazovanja opredeljeni ob zaključku posameznega izobraževalnega obdobja: za vrtec ob koncu 1. in 2. starostnega obdobja, za osnovno šola ob koncu 1., 2. in 3. VIO ter ob koncu srednje šole. Za načrtno in sistematično razvijanje bralne pismenosti po celotni vertikali (na vseh področjih v vrtcu in pri vseh šolskih predmetih) je nujno, da strokovni delavci ozavestijo in upoštevajo skupna izhodišča gradnikov bralne pismenosti (Gradniki bralne pismenosti, 2018): 1. Vsi gradniki se razvijajo v povezavi s cilji in vsebinami pri vseh predmetih/področjih. 2. Vsak gradnik se razvija kot del celote. 3. Izhodišče za razvijanje vseh gradnikov so besedila (pisna, govorjena, avdio, video …) pri vseh predmetih/ področjih. Vrsta in zahtevnost besedil se po vertikali stopnjuje z obsegom vsebine, njeno abstraktnostjo (tudi v povezavi s terminologijo) in poglobljenostjo ter jezikovno zahtevnostjo. 4. Pomembna je integriranost, kar pomeni, da se gradnik, ki je usvojen v nekem obdobju, razvija tudi naprej, čeprav ni izrecno zapisano. 5. Gradnike razvijamo sistematično: načrtno in premišljeno v celotnem izvedbenem kurikulumu in pri pouku vseh predmetov. 6. Pri razvijanju gradnikov se upošteva razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti vsakega otroka/učenca/ dijaka. 7. Gradniki se razvijajo procesno, skozi daljše obdobje, zato je opis pričakovanega dosežka zapisan za konec obdobja. Učitelji vseh predmetov v okviru ciljev predmetov načrtujejo dejavnosti, s katerimi razvijajo tudi gradnike bralne pismenosti z namenom boljšega razumevanja in znanja učencev/dijakov pri predmetu, ki ga poučujejo, ne pa samo kot dodatek ali projekt. Enako kot velja za šole, velja tudi za vzgojno-izobraževalni proces v vrtcu. Vzgojitelji pri vseh področjih kurikuluma za vrtce, ne samo pri jeziku, ampak tudi pri drugih (gibanje, umetnost, družba, narava, matematika), razvijajo bralno pismenost kot del področja. | 9 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Literatura in viri: 1. Appleyard, J. A. (1994). Becoming a Reader. Cambridge: University Press. 2. Carr, N. (2011). Plitvine. Ljubljana: Cankarjeva založba. 3. Doherty, G. (1997). The Basis for School Readiness. Gatineau. Quebec: HRDC Publication Centre. 4. Fekonja Peklaj, U., Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. (2005) . Otrokov govorni razvoj v povezavi z njegovim spolom in izobrazbo staršev. Psihološka obzorja 14: 53–79. 5. Grosman, M. (2004). Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia. 6. Grosman, M. (2006). Razsežnosti branja: za boljšo bralno pismenost. Ljubljana: Karantanija z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS. 7. Haramija, D., Batič, J. (2013): Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc. 8. Kerndl, M., Mršnik, S., Novak, N. idr. (2018): Gradniki bralne pismenosti. ZRSŠ. Projekt OBJEM. https://www.zrss.si/pdf/Bralna_pismenost_gradniki.pdf 9. Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2020). Razvojna psihologija (1. zvezek). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.Ljubljana. 10. Marjanovič Umek L., Podlesek, A., Fekonja, U. Assessing home literacy environment: Relation to the child‘s language comprehension and expression. European Journal of Psychological Assessment 2005; 21: 271–281. 11. Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Sočan, G., Komidar, L. Ocenjevanje sporazumevalnih zmožnosti dojenčkov in malčkov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. 12. Milekšič, V. (2018). Gradniki bralne pismenosti (popravki s komentarji). Projekt OBJEM. Delovno srečan-je ožjega tima. ZRSŠ. Interno gradivo objavljeno v spletni učilnici projekta. 13. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti (2006), http://arhiv.acs.si/publikacije/NSRP.pdf (pri- dobljeno 18. 8. 2011). 14. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, https://www.gov.si/novi- ce/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/. 15. Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A., Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Ljubljana: ZRSŠ. 16. Pečjak, S. (2007). Stopenjskost pismenosti – kaj je in kako jo udejanjati v naših šolah. V: Zbornik Bralnega društva Slovenije: stopenjskost pri usvajanju pismenosti. Ljubljana: ZRSŠ. 17. Pečjak, S., Gradišar, A. (2008). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ. 18. Pečjak, S. (2009). Bralna motivacija učencev in dejavnosti učitelja pri pouku. Pedagoška obzorja. Didac-tica slovenica 24 (2), 97–116. 19. Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 20. Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja: spiralni model kot oblika razvijanja bralnih sposobnosti učencev. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 21. Učni načrt (2011): program osnovnošolskega izobraževanja slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ZRSŠ. 22. Učni načrt (2018): program osnovnošolskega izobraževanja slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ZRSŠ. 23. Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 10 | Pismenosti Več o bralni pismenosti si lahko preberete v priročnikih: • Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti, dosegljivem na povezavi: https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem/ • Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika, dosegljivem na povezavi: https://www. zrss.si/digitalna-bralnica/objem/ • Šolska knjižnica kot središče branja in stičišče medpredmetnega povezovanja, dosegljivem na povezavi: https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem/ • Haramija, D. (ur.). (2020). Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča (1. izd., pp. 1 spletni vir, 1 datoteka PDF, II, 294, 25). Univerzitetna založba Univerze; Pedagoška fakulteta; Zavod Republike Slovenije za šolstvo., dosegljivem na povezavi: https://press.um.si/index.php/ump/ catalog/book/515 | 11 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli OPREDELITEV BRALNE PISMENOSTI Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika/posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje ter druge gradnike bralne pismenosti. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za samouresničevanje posameznika/posameznice ter uspešno (so)delovanje v družbi. IZHODIŠČA ZA RAZVIJANJE IN VREDNOTENJE posameznih gradnikov bralne pismenosti pri vseh predmetih 1. Vsi gradniki se razvijajo v povezavi s cilji in vsebinami pri vseh predmetih/področjih. 2. Vsak gradnik se razvija kot del celote. 3. Izhodišče za razvijanje vseh gradnikov so besedila (pisna, govorjena, avdio, video …) pri vseh predmetih/področjih. Vrsta in zahtevnost besedil se po vertikali stopnjuje z obsegom vsebine, njeno abstraktnostjo (tudi v povezavi s terminologijo) in poglobljenostjo ter jezikovno zahtevnostjo. 4. Integriranost – pomeni, da se gradnik, ki je usvojen v nekem obdobju, razvija tudi naprej, čeprav ni izrecno zapisano. 5. Gradnike razvijamo sistematično: načrtno in premišljeno v celotnem izvedbenem kurikulu in pri pouku vseh predmetov. 6. Pri razvijanju gradnikov se upošteva razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti vsakega otroka/učenca/ dijaka. 7. Gradniki se razvijajo procesno, skozi daljše obdobje, zato je opis pričakovanega dosežka zapisan za konec obdobja. GRADNIKI BRALNE PISMENOSTI Bralna pismenost (osnova za razvoj potencialov posameznic in posameznikov) je stalno razvijajoča se zmožnost, ki jo izkazuje posameznica/posameznik, z obvladanjem naslednjih gradnikov pismenosti: 1. Govor 2. Motiviranost za branje 3. Razumevanje koncepta bralnega gradiva 4. Glasovno zavedanje 5. Besedišče 6. Tekoče branje 7. Razumevanje besedil 8. Odziv na besedilo in tvorjenje besedil 9. Kritično branje 12 | Pismenosti 3 | A ŠOLA SREDNJ 3. VIO žnost) zmo1 ečna avor ŠOLA pr VNA anje; 2. VIO OSNO emeljev, ut azlaganje, r vanje vedo 1. VIO , pripo vanje azličnih situacijah e žnost: opiso e . , va e, prislov čnih žene etjih, azna esni cijah enih ali edlog vnična zmo t ablja ablja godbe, � , živ e, tv odk ovor v anje, tanj …). e e, pr azlične namene in v r edi/zlo govarja glasov anju z vodil, ek 3−6 le snejša besedila, obnos aimk o, da: eduje z eduje o r eduje izmišljene čnih funk ašev tavljanje odnosov e, z JA ak edi, odkih in do ablja g čnih situacijah (npr azli talnih s žajih, za r GO e t a spr až razume in upor daljše pov pov razume in upor komplek knjižno iz in besede, pripov pri opisov več podr pripov dog pripov zgodbe, opisuje dog upor razli v socialni, simbolni igri) in r (z vzpos dajanje na opisovanje čus men aba knjižne izr anja Izk • • • • • • • • • talna stanja žnost; skladenjska/slo ole, pridevnik azumev vornih polo 2 . , e, glag veze, edi, edi, azne vanje in upor vena/men zna talnik a: PREDŠOLSKA VZ azličnih go ablja ablja ablja ablja a� h, cijah | Opredelitev in gradniki t ajše pov ablja r t: po anje, va besedila, samos a v r ov za čust žnost (besedna zmo žene pov e, aplik ovor v anje, vodil …). žnos vor az 1−3 le o, da: ah/ čnih funk ašev ak azumev ablja pr ablja g čnih situacijah (npr tavljanje odnosov ste besed: žnost nebesednega spor aba go aba izr ovna zmo anic ovoru upor ste besed, azli ečna zmo e t a spr zik až razume in upor nebesedno spor razume in upor besede in besedne z razume in upor nepopolne/kr razume in upor daljše in zlo razume besedila, upor opisuje slik pripoveduje ob slik v g vr upor razli v socialni, simbolni igri) in r (z vzpos dajanje na avor 1. gradnik: GOVOR Element gradnik - zmo - upor - upor - je Izk • • • • • • • • • • Pr Razne vr Bralna pismenost 1 2 | 13 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 4 a | anja a o t, , e, 6 a alno adev adiv es, ovos alc ane in es izbir A ŠOLA � čni ali anju daljših/ emlja in o v drugih/ ter ak alne vir t, namen br ter snih besedil, veščine a br t in si priz � sk adiv o, da: alno gr vni, e eg � svojo br zikih. ablja SREDNJ ak a br zna aja pri br žnos alne br e t ušenos tetski) in k črtuje, spr edno zna in smiselno alno gr až izbir glede na in medbesedilno izk (spo es vztr dolgih, zahtevnih/ komplek obvlada stratešk na vr zmo za njeno izboljšanje, po upor digit glede na in br tujih je Izk • • • • • • črt alne anih o namen anje , na � sk adiv in alni avi na es snih črtuje alne br anju daljših emlja in a br ablja acije ter t z a nanjo a na lok 3. VIO in eg o, da: alno gr omplek � h, � svoj br � svojo anos ve, ak na a br aja pri br žek in pripr aj vpliv ablja e t anja, edme črtuje, spr edno edno � vir zna in upor ane in digit e, až izbir glede br vztr in bolj k besedil pri vseh pr na vr dose za njegovo izboljšanje, vr mo raznovrstnih besedil in ve, k podlagi t izboljša po � sk vir upor in digitalnih virov. Izk • • • • • • o ov o � alnih anju anje, ežje). ŠOLA adiv es in anju daljših edno eriji za njeg a br acije br ter vojimi) in t z o in splošno ategije VNA črt tr 2. VIO žek pri br o, da: alno gr � svojo anos o, medmr ak a br avi na ablja lok alne s OSNO aja pri br e t emlja in vr edno � vir ov (šolsk až izbir glede na in namen, vztr besedil, spr svoj dose v skladu s krit (danimi ali s pripr izboljšanje, vr mo upor vir knjižnic e) čne br Izk • • • • • azli ultur ablja r alne k žek ov a in upor alno anje, vijanje br črtuje a, az anju, ablja tno izbir čno br voj dose alnih vir 1. VIO aves o, da: azli o, ve, ežje). ak a r anju in na a knjižnic aja pri br anja z e t adiv atopljen v br emlja s zna in upor acije br až izbir gr je z vztr spr pri br izboljša po lok (šolsk medmr anje leposlovja (r Izk • • • • • . a znanje, br a anja, adiv anje z a anje ov (npr a gr čne namene in cilje br in a, azli t eduje a r alneg ablja A BRANJE anju godb, pesmi onc alnih vir 3−6 le , godbo drugim, o� ček). čne namene: br anice in drug alec, ki z 4 o, da: eljo po edov 5 a ah pripov a do k JA ak a ž tanju br e) z čnih besedil od azlia r ov glede na namen br až zorno posluša br četk zna in upor acije br alni k ovit br GO e t adiv až izr pripov poslušanju z ali lis gr ob slik (ber po razli za po lok br čink ov Izk • • • • st besedil z sibilen, u TIVIRANOST Z � vne in leposlovne slik različnih vrst besedil alnih vir čnih vr  ek 3 a t z a: anja ost PREDŠOLSKA VZ o, aja razli forma tojen, anje, t in in upnem ztr zgodb, o u, branju in anja pripovedovalna, opisovalna in poustvarjalna besedila o: | Opredelitev in gradniki ovit t adiv e, avljenos zornos anju aslim adiv adiv anje tojnem ali je samos azličnih lokacij br 1−3 le o, da: a ob sk alno gr zno ber edov eljo po čne medije in alec: en odnos do br ak a pripr a ž ablja knjižno in alno gr azli uje knjižnice. ste besedil: es za br a tiskanih in drugih informacijskih vir aba r e t až anja po anju, ta br vide atopljen in v upnem poslušanju in až upaj z odr čne vr čno br 2. gradnik: MO ter zitiv alna samoučink až izr poslušanje in br ohr se odziv br lis na je z pri samos sk pripov izr pripovedovanj poslušanju, sk upor neknjižno gr ter r obisk Element gradnik zi� ven odnos do br ateški br - in - po - br - izbir - upor Izk • • • • • • • Po Razli Razli Str Bralna pismenost 3 4 5 6 14 | Pismenosti 5 | A ŠOLA SREDNJ tavin) čnih ses 3. VIO azli� /r apise ipd. � modalnos emljevide, notne z o a in je o pomenu mul ŠOLA anju, tna o alnimi/ čne animi, ormule, z azli anja, e avedan VNA 2. VIO azlik tavnos o, da: alnimi � sk � vnimi) in t a br cije (z ak ak teva pri br ablja r tno ber eds ak edelnice, f OSNO � modalna/ e t adivi ( čnimi, digit ter ter až razume r med br gr zvo in upoš upor strategije linearneg izbirneg celos mul večpr besedila. azpr Izk • • • ce, rzor A e tevanje odnosa ali in � vne), vtorja, afe, miselne v , a ablja ak edjo in adivu/ alne vir ter acij, upoš vočne, če osnovne tr a je, gr 1. VIO ogr o, da: e (naslov ot ak čne br ane, z alne, in alnem gr tk e, f e t zna in upor tratorja), čuje med pov až po razli (� sk digit v br knjigi poiš poda ilus lo besedilom. Izk • • • acije, sliktr n A BRALNEGA GRADIV aj gor topnji 8 oča tevko i t anja (od aj besedni tno vojni s ONCEPT v v besedilu črko, š aj spor az ul� modalno/ 3−6 le tavnos vsebujejo besedilo in ilus o, da: o� desni, od z , e m eds vnostnih besedil JA ak ezno r e t zna smer br e pr vzdol), čuje med tr um ANJE K ovnih delo GO až po lev na razume, k nebesedni in k del besedila, lo besedo us raz večpr besedilo. anja edsta tavljanje pomenov iz besednih in nebesednih delov/ilus Izk • • • • ečpr adiv ečkodna besedila: ZUMEV e), tna/v adivu oča a: vanje smeri br PREDŠOLSKA VZ o, anjem in tavnos | Opredelitev in gradniki vlado t adiv � modalnih besedil: ses eds alnem gr multimodalnih/v7 onec knjig čin. mul ečpr anje 1−3 le o, da: alno gr � ra v knjigi uje med besednim uje med br apisuje in spor anje tacija v br vanje in ob vanje tiskanih in digitalnih gr ak voj na e t ta br četek in k tno br 3. gradnik: RA vezovanje besednih in nebesednih/slik zna zna až lis razlik in nebesednim delom besedila, se orien (za razlik pisanjem, riše/z na s � modalna/v Element gradnik elostno br - orien - po - po - c - po Izk • • • • • Celos Mul Bralna pismenost 7 8 | 15 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 6 | o .11 azlik ezno A ŠOLA tr tonacijo o, da: azume r o, ablja us SREDNJ ake t či in r ek včno in až lo med knjižno in neknjižno izr upor sta Izk • • o azlik ezno tr tonacijo. 3. VIO o, da: azume r ak o, ablja us e t či in r ek včno in až lo med knjižno in neknjižno izr upor sta Izk • • ŠOLA o med ezno tr VNA azlik tonacijo. 2. VIO o, da: va r ak o, ablja us OSNO zna e t ek včno in až spo knjižno in neknjižno izr upor sta Izk • • o , ot ed, nov e, ki žne e, e v ečzlo ezno ajše besedilo tr tonacijo. 1. VIO glasov e besede, o, da: ače slišimo k , , besedo v pov a … ak zna glasov ezuje edi v kr zemanjem glasov ablja us tev e t epo členjuje v ori nov včno in ah až pr jih drug pišemo raz besede na glasov pov besedo pov z dodajanjem in odv tv upor sta Izk • • • • • e aj želi, z seboj med zne glasov va � h e, zna adnji e, adnji glasov tonacije a/ t e, e, atkih anje ANJE epo ori rimane � kulir vi in z vi in z čev e, na posame ripoveduje, sprašuje, k včne in členjuje li p 3−6 le e od kr e besede iz is o, da: az členi na zlog azlo zna pr zna pr va in tv . zne zlog e, a AVED JA ak uje in pr e in glasov o) r m ezne sta avilno ar epo epo GO e t či dolg ori nov až razlik zvok pr izgovarja glasov pr glas v besedi, (lahk besede na glasov lo besed, besede pr zlog v besedi, zazna besede, tv glasov razu e, ustr Izk • • • • • • • • • ek a sogovornik ASOVNO Z anje dolžine besed in r ev besed na posame čev o, d a: 10 9 členit anje PREDŠOLSKA VZ aba knjižne izr ovori tak | Opredelitev in gradniki anje t ev vanje: G členjev azloč az 1−3 le čevanje: razlo členje azlo az tonacija: vno r vno r vanje in upor 4. gradnik: GL zna čna in Element gradnik - glaso - glaso - po Glasovno r Glasovno r Stav Bralna pismenost 9 10 11 16 | Pismenosti 7 | čela če/ čnih er z čem t, azli tov/ očij evanje čine in os t …). e r čnih ablja t um teva na A ŠOLA az azli edme oliš a (živ e r ezna besedila t, jasnos o, da: tnih podr tr čne ok a slog ovne izr ovnih pr tos očij, eg SREDNJ ak izraža raz vojenim besediš azli e t edme oncept ori us až pridobljeno besediš strok pr smiselno upor njim in k strok podr z us tv za r namene, upoš dobr jedrna Izk • • a čnih če/ azli očij, alih, čanje če e r tnih esede n eneseno orjenju az ablja znanih) e in pr � , a dolo 3. VIO ove b talne) besedne os o, da: azume in tnih podr az e n ovnih port ak ablja besediš ovne izr a� njihovo razlago anih in sple zik tar ablja pri tv e t zna, r edme um � sk zna in upor vojeno besediš až po upor strok pr raz podlagi sobesedila ali zna poisk v jezikovnih priročnikih in na je razume (s zveze/fr rabo besed, primerno svoji s po strategije z pomena (ne besed, us upor novih besedil. Izk • • • • • čem če tnih vez iz alnih ŠOLA o novih očila. edme VNA 2. VIO o, da: azume in azlag ovorjena in ak ablja besediš čnih pr očij, če r anih in digit OSNO vojenim besediš e t zna, r � sk ori g až po upor razli podr sklepa o pomenu besed/besednih z sobesedila, poiš in manj znanih besed v jezikovnih priročnikih, z us tv zapisana spor Izk • • • • čem če tski tnih te os alne orjenju ovorjena in o novih in ema edme epr 1. VIO čna g o, da: azume in azlag ovni, t ),… � pri tv ak ablja besediš čjo, azli čnih pr očij, če r ablja pr ar o besedo zna abi edi, vojenim besediš e t zna, r ane ali digit e (slik ori r až po upor razli podr poiš manj znanih besed v sobesedilu ali z zunanjo pomo upor � sk vir slov nov upor pov z us tv zapisana besedila. vorjenju besedil Izk • • • • • v …) talo danjih tanja ejemanju in t činah in e, ov, por t � (se), animajo. oliš ablja vojem ezne ablja ablja az ablja e s tr talna s az a z očnik 3−6 le tne izr o, da: � …), etnih ok činah/v s a men ablja us � , spomni ovne izr očij, ki g ov (prir JA ak e z e t oliš olju, ašalnice, az ede vega pomena pri spr GO až razume besede v daljših in zapletenejših povedih, razume pomen besed v konkr zgodbah, razume in upor večino besed v vsak ok ok upor vpr razume in upor izr (v razume razume in upor vljudnos razume in upor strok podr ovnih vir Izk • • • • • • • zik anje njiho anjem, adivu, a: azumev PREDŠOLSKA VZ ve v gr azumev ta | Opredelitev in gradniki t os očila, epr anje z r anje 1−3 le o, da: te in poja o- ali tribesedna vanje besed in r ak očila, a z besedami. ajanje in širjenje besedišča za: azumev aba tiskanih in digitalnih je e t edme olju/vizualnem ori dv 5. gradnik: BESEDIŠČE zna enje in až razume pr besedna spor poimenuje znane osebe, pr ok tv spor se igr Element gradnik - po - usv - uspešno br - uč - spor - upor Izk • • • • Bralna pismenost | 17 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 8 va, | stna anja , t, bar aznovr a br os A ŠOLA e r vočne in vidne emori …). o, da: , pr čno in knjižno teva z ter SREDNJ ake t oče, smiselno avilno ber vine glasneg tonacija, hitr až tek razlo pr besedila, upoš pr (in regis Izk • • čim vine , tevam e daljša in o in anju e, tonacijo ehnik vočne pr emor 3. VIO sna besedila, ranja zah o, da: e, in ak aja t teva z a (pr e t oče, smiselno in vo glasu). až tek bolj knjižno ber komplek prilag hitrost b besedila, pri glasnem br upoš govor poudark bar Izk • • • oče anju, ek e emori, ŠOLA esledki i čno) ano) t opis, � hem br tan VNA � ho) ber tavčno , ok omernem/ 2. VIO o pri glasnem o, da: � zir e 70–80 besed voj r edkimi pr eznimi pr ak teva s o pri tr OSNO oma eznem ritmu. e t vt znana besedila, tonacijo eber anju in 120 besed na e s e z r tr až (a (glasno in ne upoš in pr na minut br minut ber ber neus in ponovitvam (95–98 % na ter v enak us Izk • • • • • o), ami edi, animi in apisana adiv avilno � sk e s ami z edkimi alno gr e s pr veze/pov tavčno 1. VIO črk eznem ritmu o, da: tr ak ezuje besede v ablja s e t emori ali ponovitv � kulacijo glasov, tonacijo. až polglasno ali glasno tekoče ber pisanimi besedila, z r pr ter v us (glede na br glasno ber ar pov besedne z upor in Izk • • • t 3−6 le JAGO OČE BRANJE TEK a: PREDŠOLSKA VZ | Opredelitev in gradniki t anja 1−3 le ost 6. gradnik: tančnost em aznost Element gradnik ehnika br- t - na - hitr - rit - izr Bralna pismenost 18 | Pismenosti 9  | čne eze uje , veze avneh ene tavlja anje emo če klju tv as tojno eoblik uje hipot tevnejših A ŠOLA sto in ah, a), eč besedil ah o, da: o besedila in jo zna vr zame bis e, e iz besedila e� ra, o njih sklepa, tk evanja in n arja, tk SREDNJ ak ov zame in pr afrazir aja pri z e t epo ašanja na vseh r um terpr esoja, oblik a� , alnih nalog až pr struktur poveže s sporočevalčevim namenom in t v besedilu poiš besede/besedne z in pov poda ob besedilu si z vpr raz odg besedilo samos pov (par poda razvršča, primerja, in pr … tudi iz v hkr vztr br Izk • • • • • • čine anja, emo oliš tkih ašanja uje če e in ašanja na tojno er ok tk razumev avneh zame, tevnejših ah, � , formacijami z. poda ah 3. VIO anja, pov o, da: očilo t a besedila, tavlja vpr arja na vpr čnih r in e pojasnjuje, ak zna namen, t ene poda obnos zna odnose med čnimi in ravneh ov azli tk eze ..., aja pri z e t epo tank tv epo emeljuje, oblik alnih nalog až pr in spor nas v besedilu poiš bis podr pr razli besedila, o besedilu o (si) pos vseh odg na r razumev besedilo samos obnovi poda ut hipot vztr br Izk • • • • • • • • e tk evanje ašanja e z ŠOLA tk alne um avneh azi, ablja ateri tudi az ene poda � , vojimi eže z st besedil. VNA 2. VIO anja, tv sne) br o, da: arja na vpr čnih r obnos ak če bis tavi poda čnimi prik čnih vr OSNO ov azli zame s s e t eds ušnjami, zna in upor až odg na r razumev poiš in podr pov besedami, pr razli razume 90–95 % besed v besedilu, besedilo pov izk po osnovne (nek komplek strategije za r razli Izk • • • • • • • e,tk čnih a , a ašanja azli anja, , očevalčev tank esedila. očilo ašanja, emo ene poda tno obnovi, 1. VIO tv trategije z o, da: ori na vpr razumev evanje b ak zna t čine nas ov tavlja vpr abi s e t epo oliš um až odg o besedilu na r ravneh pr ok besedila in spor namen, najde bis razume spor besedila, pos vezana na besedilo besedilo us upor raz Izk • • • • • • • , a z ah in t ašanja, ov iz besediltk 3−6 le am, ašanja, adivih. o, da: vodilom in om in nebesedno eduje ob slik JA ake t iselno odgovori na tavljena vpr ori vpr ANJE BESEDIL anje poda GO až sledi na usmeritv ob besedilu se odziv govor sm zas tv pripov drugih gr Izk • • • • ganizir anjem , or ZUMEV va a na a: ejanje enje besedil azumev anja , ur PREDŠOLSKA VZ ategij | Opredelitev in gradniki anje bist ednot esa br t oc azbir, r alnih str 1−3 le o, da: om se odziv , primerjanje ak očili, očila. emanje in vr aba br veščanje pr e t ovor 7. gradnik: RA anje/poslušanje z r vz až povezuje govorjene besede z nebesednimi spor z g besedna in nebesedna spor Element gradnik - br - iskanje - sklepanje - po - upor - uza Izk • • Bralna pismenost | 19 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 10 | tni a st vr alno oces tevnos ablja vseh o br ternih) vem tujem A ŠOLA ten pr ah trategije z čenja z anje strategijah a dobr anje, ča las ablja znanje o azume besedila čnih (ma SREDNJ u. zna in upor ezne str ocesih/ anja z aveš anja in u anjem, azli zikih ali v pr zik po us razumev besedil, upor pr br razumev uz br br na primerni z ravni r v r je je • • • • evanje oces um ablja alne az ten pr čenja z 3. VIO sne br ča las a in upor ezne osnovne in tr aveš anja in u anjem. izbir us komplek strategije za r besedil, uz br br • • ŠOLA VNA 2. VIO OSNO 1. VIO t ov iz besediltk 3−6 le JA ANJE BESEDIL anje poda GO ganizir anjem , or ZUMEV va a: ejanje enje besedil azumev anja , ur PREDŠOLSKA VZ ategij | Opredelitev in gradniki anje bist ednot esa br t oc azbir, r alnih str 1−3 le , primerjanje emanje in vr aba br veščanje pr 7. gradnik: RA anje/poslušanje z r vz Element gradnik - br - iskanje - sklepanje - po - upor - uza Bralna pismenost 20 | Pismenosti 11 a | uš- . čjo onski anem azi iz sta, ovno aznih es …, teva kov) ebr tek ovori členi čuje izk ter uje formacije A ŠOLA emeljuje on az ste besedila, avilno ča z dok čem g a r, g trategij, � vr trategije. o, da: ot del besedila, atne in avlja o pr tališ ži, o zame s pomo edenje, in teva namen, orjenju upoš ablja sklice, opombe, orjenju besedil izbir SREDNJ ak čnih s čilnos e t ori smiselna, slog avilna besedila r st, e … k opisno in v elektr čitelja in sovrstni trezne s až razpr besedilu in ut svoja s besedila in k razlo besedilo in pov razli tv dodelana in jezikovno pr vr v besedila vklju nje, v upoš naslovnika in okoliščine, pri tv zna razume in pr upor vir besedila oblik rok obliki in jih izboljšuje glede na povr (u pri tv us Izk • • • • • • • • • ča z ori ,9st členi, onski anem/ tališ er az � … � v očilo ebr čnih ori voja s ezno tvtr čnih vr ži, r uje edno azli etv voje 3. VIO azli azlo , o, da: čjo r af), ak avlja o pr ano azi iz besedila; ovno us zame vr . gr e t emeljuje s zik emeljuje s ebr opisno in v elektr až razpr poslušanem besedilu in ut dok govorno in pisno t je besedila r besedilo r pov s pomo strategij, besedilo ali njegove dele zna pr nebesedno spor (npr ut odgovore oz. odziv na pr besedila oblik rok obliki. Izk • • • • • • a/ a, a, ovno aznih onski aneg zik em ziv na ŠOLA emelji z slišaneg ebr ori je ano/ voje uje atne čitelja in VNA a/ ovorjena in če ut 2. VIO zetek ebr , ov). o, da: a) tv � besedilo in tališ ak aneg , a pr avlja, uje odnos do njeg ano stnik OSNO ezna g azi, e t ori pov ebr tr 12 t edno emeljuje s ebr opisno in v elektr formacije (u až tv pr (na podlagi pr slišaneg us zapisana besedila r vrs razlag poslušano in o t razpr vr oblik svoje s dok ut odgovore oz. od pr besedila oblik rok obliki in jih izboljšuje glede na povr in sovr Izk • • • • • • ori onski a čutja o uje atne čitelja in 1. VIO azumljiv ov). o, da: stna besedila, ov iz besedila, voja ob er jih izboljšuje ak tk a s anem/poslušanem/ stnik e t až ebr opisno in v elektr formacije (u až govorno in pisno tv jasna in r raznovr napoveduje na osnovi poda izr pr videnem, besedila oblik rok obliki t glede na povr in sovr Izk • • • • JENJE BESEDIL anem/poslušanemebr o, TVOR alna … t, e a mnenje, , vojimi ano ov emeljev O IN t stna až azple ebr čine godbo odz 3−6 le se alna, ut o, da: , s plesom, z igr aznovr o čne na anem besedilu anem besedilu eduje s s eduje r � zacijo …). azlag vorjenih/pisnih) besedil JA ak azli ebr ašuje in izr ebr ovno ama GO e t ori r až tv besedila, o poslušanem/ pr spr o poslušanem ali pr pripov besedami, nadaljuje z napov na slišano/pr besedil na r (lik dr alna, r Izk • • • • • vorjenih in zapisanih besedil o pr edov vorjenje (go eznih go vih situacijah a/ � alna, pripov a: ategij za t PREDŠOLSKA VZ o vojem vnos | Opredelitev in gradniki t čine, adiv anega v no st: opisov ebr eznih str 1−3 le o, da , eduje o s a, čne na edi v smiselno ak a na slišano in edje. aznih vr aba pr aba ustr azli e t življanju slišaneg godbe/deja 8. gradnik: ODZIV NA BESEDIL až se besedno in nebesedno odziv videno pripov do videneg slišano/videno upodablja na r nebesedno gr iz z razpor zapor Element gradnik vorjenje smiselnih in ustr- t - upor - upor Izk • • • • Besedila r Bralna pismenost 12 | 21 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 12  | čimi erije te � in emelji in formacije ecej � glede t e v avajajo tne krit tnos eze in v gumen A ŠOLA � , formacije v stah besedil, ene in � h, pr edno ovos enje, an os če ar ori s primeri, tv � ranju in se jim o, da: � in � kak elev obnos � h v besedilu ali čenih z z ano vr ednot a r uje hipot zna napak SREDNJ ak čnih vr ev v besedilu z e t edno formacijami; ebr edno dit ejemljiv epo gumen až povezuje in kri� čno vr razli svoje mnenje ut ga ponaz najde bis v manj opaznih podr prikri zasen in pr na dane ali las za vr vr tr vidik spr oblik besedilu iš zanje, pr ar izogiba pri oblikovanju besedil, Izk • • • • • • • � čne er edno tvi in a oma . � glede zir tki in azli uje � o edno esoja r esoja glede na erije, eč besedil med 3. VIO � rano vr erije ali glede na o, da: a in emelji erije, tojno oblik ov iz besedila t ak uje med dejs či, uje mnenje, g e� s poda azi iz besedila, neve na podlagi tk emeljuje, e t gumen � čno pr formacije v besedilu � čno pr tne krit až analizir ar vsebino besedila, razlik stališ oblik zna ut podpr dok kri dele besedila (npr nebesedni del), in kri dane krit las primerja v seboj in jih vr na krit samos dom poda jih ut Izk • • • • • • • azi tvi in avneh, ŠOLA tki/dok ašanja o emo in odilno misel � v skladu ušnjami in VNA 2. VIO o, da: edno enje besedila ak uje med dejs zna t očilo/v e s poda čnih podatkov v OSNO tavlja vpr e t epo vojimi izk čutki, ednot až razlik mnenji, pr spor in ju vr s s ob vr podpr iz besedila, pos besedilu na višjih r izpeljuje sklepe iz razli besedilu. Izk • • • • • ealni tki iz vet, � v čujejo r ašanja o emo in odilno misel e s poda edno ušnjami in ega načina pisanja 1. VIO o, da te sklepe. zna t voje mnenje o anem besedilu, čnih podatkov os orjev ak očilo/v vt tavlja vpr e t epo azi s ebr čutki, azli epr až v besedilih lo in domišljijski s pr spor in ju podpr besedila, izr pr besedila vr skladu s izk ob pos besedilu, iz r v besedilu izpeljuje pr Izk • • • • • • er evnih) , ev in stališč v besedilih, a t očilo ašanja ob gledanem anjem azume 3−6 le va domišljijski in vnih (knjiž godbah, ov, dejst o, da: vet v besedilih t tk zna zna/r emeljev JA ak o gla tavlja vpr enje besedil epo epo azi mnenje o GO e taž pr realni s vlog oseb v z pr temeljno spor pos besedilu, izr poslušanem/ besedilu. enje poda erije ednot Izk • • • • ednot, vr a: te ov PREDŠOLSKA VZ os | Opredelitev in gradniki esojanje t , pr erijev za kritično vr epr aba vir emeljno vanje 1−3 le o, da: zna t zna ak ovanje lastnega mnenja o besedilih z ut vljanje krit očilo pr e t epo 9. gradnik: KRITIČNO BRANJE epo esojanje besedil glede na dane krit až pr spor zgodbe. Element gradnik - pr - oblik - pr - posta - kritična upor Izk • Bralna pismenost 22 | Pismenosti 13 | anju , e. � čno ešev A ŠOLA esoja in adicionalne oblemovpr SREDNJ ablja pri r ablja tr formacije kri � čno pr in upor novih kri upor in nove bralno-pisne tehnologije in vir • • o, orno ov , namensk ablja odg e. 3. VIO in tojno a in upor � čno čne vir samos kri izbir razli • ŠOLA VNA 2. VIO OSNO ega načina pisanja 1. VIO orjevvt ev in stališč v besedilih, a t anjem 3−6 le ov, dejsttk emeljev JA enje besedil GO enje poda erije ednot ednot, vr a: ov PREDŠOLSKA VZ | Opredelitev in gradniki esojanje t , pr erijev za kritično vr aba vir vanje 1−3 le zna ovanje lastnega mnenja o besedilih z ut vljanje krit 9. gradnik: KRITIČNO BRANJE epo esojanje besedil glede na dane krit Element gradnik - pr - oblik - pr - posta - kritična upor Bralna pismenost | 23 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 2.2 Naravoslovna pismenost Mag. Andreja Bačnik in Simona Slavič Kumer, Zavod RS za šolstvo »Če kdaj, smo se prav v teh epidemičnih časih prepričali, kako nizka in kako potrebna je naravoslovna pismenost za vse. A ključ naravoslovne pismenosti ne leži zgolj v zadovoljivem naravoslovnem znanju, temveč v pravi meri med osnovnim znanjem, celo paleto veščin (kompetenc) in odnosom. Slednji je mnogo pomembnejši za naravoslovno pismenost, kot si mislimo. Zaradi značilnosti sodobnega digitalnega sveta velja mladim vrniti in omogočiti izkušnje ter jih čim bolj opremiti z naravoslovno identiteto za večjo socialno in okoljsko pravičnost.« Andreja Bačnik »Odločitve o načinu življenja na Zemlji, tako osebne kot družbene, vplivajo na celotno biosfero. Naravoslovna pismenost je temelj za razumevanje in sprejemanje takšnih odločitev, ki bodo ohranjale življenje človeške populacije in celotne biosfere tudi v prihodnje.« Simona Slavič Kumer Termin naravoslovna pismenost (angl. scientific literacy) ni nov v izobraževalnem prostoru in je različno opredeljen. Bolj ciljno so se diskusije in razvijanje naravoslovne pismenosti v svetovnem merilu začele z mednarodno raziskavo OECD PISA (Programme for International Student Assessment) leta 2000, ki ob bralni in matematični pismenosti preučuje tudi naravoslovno pismenost petnajstletnikov/-c (OECD, PISA). Opredelitvi naravoslovne pismenosti (NP) v raziskavi PISA (2006 in 2015, ko je bila naravoslovna pismenost v ospredju merjenja) ter gradniki in opisniki naravoslovne pismenosti, opredeljeni v nalogi Zavoda RS za šolstvo Razvoj različnih vrst pismenosti (Bačnik, Slavič Kumer, Banko, 2017), so bili osnova opredelitve naravoslovne pismenosti v okviru razvojnega tima za naravoslovno pismenost (RT NP) v projektu NA-MA POTI. Nastala opredelitev NP že v splošni definiciji močno poudari tri vidike NP: naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti/veščine in odnos do naravoslovja. Ti trije vidiki se odražajo tudi v opredelitvi treh gradnikov NP, pri čemer je 1. gradnik NP prednostno vezan na priklic, povezovanje in uporabo naravoslovnega znanja z uporabo strokovnega besedišča, 2. gradnik NP je zasnovan na veščini raziskovanja s poudarkom na interpretiranju podatkov in dokazov, 3. gradnik NP pa je vezan na odnos, tako do narave kot do naravoslovnih znanosti, naravoslovnih predmetov in raziskovanja. Velja poudariti, da so načeloma vsi trije vidiki NP vključeni prav v vse gradnike NP, enkrat bolj, drugič manj poudarjeno, kar je še posebej razvidno pri pregledu opisnikov podgradnikov NP in v primerih zasnovanih dejavnosti za razvijanje NP. 1. gradnik NP temelji na uporabi osnovnega znanja, opredeljenega z učnimi načrti naravoslovnih predmetov, na doseganju večjega razumevanja, predvsem pa na dograjevanju, razširjanju in poglabljanju pridobljenega znanja z uporabo ustreznega strokovnega besedišča, relevantnih in zanesljivih virov, vizualizacijo ter kritično presojo. Sestoji iz štirih podgradnikov. Podgradnik 1.1. poudarja uporabo naravoslovnega znanja za opis/razlago pojavov z uporabo strokovnega besedišča. Zaradi pomena razvijanja strokovnega jezika, tako v slovenščini kot v tujih jezikih, razvijanje tega gradnika predvideva sodelovanje naravoslovnih, jezikovnih in drugih predmetov za vsebinsko in jezikovno integrirano učenje. Podgradnik 1.2. gradnika NP v ospredje postavlja vire, delo z viri in zbirkami podatkov za razlago (naravoslovnih) pojmov in pojavov. Temelji na prepoznavanju in uporabi relevantnih, zanesljivih virov in kriterijev za njihovo uporabo. Pri tem imajo knjižnično informacijsko znanje še posebno vlogo. Tretji podgradnik, 1.3., temelji na vizualizaciji in ustreznosti znanstvenih razlag, ki vključujejo različne prikaze, modele in analogije. Dejstvo je, da se učenci/-ke pri naravoslovnih predmetih učijo z vizualizacijo in ob njej, ki je tako didaktični pristop (predstavitev naravoslovnih pojmov/konceptov, t. i. zunanja ali eksterna vizualizacija) in hkrati razvoj mentalnega modela o naravoslovnem pojmu/konceptu v miselnih shemah učencev/-k (notranja ali interna vizualizacija; Vrtačnik, Ferk, 2003). Četrti in zadnji podgradnik, podgradnik 1.4., poudarja prepoznavanje in razlago možne uporabe naravoslovnega znanja ter vplive in posledice, ki ga ima ta za posameznika/-co, družbo, naravo in okolje. 2. gradnik NP se navezuje na naravoslovnoznanstveno raziskovanje oz. učenje z raziskovanjem (Inquiry Based Learning − IBL), ki je najširše sprejet ter najpogosteje obravnavan pristop v naravoslovnem izobraževanju. Učenje z raziskovanjem je večinoma organizirano po posameznih fazah/korakih, ki tvorijo raziskovalni cikel, zato smo pri snovanju podgradnikov 2. gradnika NP upoštevali metaanalizo Pedasteja (2015), ki je s sodelavci analiziral 32 24 | Pismenosti strokovnih člankov, ki opisujejo raziskovalni cikel. Kot rezultat analize je opredelil okvir učenja z raziskovanjem, ki vključuje pet ključnih faz − orientacijo, konceptualizacijo, raziskovanje/preiskovanje, zaključke in diskusijo − oz. 9 podfaz. V 2. gradniku NP smo faze oz. podfaze raziskovanja strnili v 7. podgradnikov, v okviru katerih posameznik/- ca opisuje, načrtuje, izvede in ovrednoti poskuse/raziskave, predlaga načine naravoslovnoznanstvenega obravnavanja vprašanj ter v različnih prikazih in na več načinov naravoslovnoznanstveno analizira in ovrednoti podatke, trditve in argumente ter povzema ustrezne zaključke. Posamezne podgradnike 2. gradnika NP lahko razumemo kot samostojne veščine (zmožnosti/kompetence), ki jih lahko razvijamo bodisi kot posamezno veščino (in ne nujno vedno vpeto v celotni raziskovalni cikel) bodisi kot celoto (celotni raziskovalni cikel). Pri tem je pomembno, da skozi celotno izobraževanje, vertikalno in horizontalno, neodvisno ali povezano, vključujemo vse podgradnike 2. gradnika NP (faze in podfaze učenja z raziskovanjem) ter da učencem/-kam omogočimo dovolj priložnosti za razvijanje vseh veščin raziskovanja. Pomembno je tudi, da se ob tem učenci/-ke zavedajo, katere veščine urijo in zakaj, jih čim bolj spremljajo in (samo)evalvirajo napredek pri njihovem razvoju (Skvarč, 2018). 3. gradnik NP, odnos do naravoslovja, temelji na ugotovitvah raziskave PISA (Repež et. al., 2017; Pisa 2018, PI, 2019), da znanja in spretnosti učenk/-cev vključujejo tudi odnos do znanja ter da stališča in pristopi učenk/-cev do naravoslovja lahko vplivajo na njihov interes, spodbujajo njihovo vključevanje v aktivnosti, povezane z naravoslovjem, in jih motivirajo k izpeljavi aktivnosti. Dodatno so ugotovitve raziskav TIMSS 2015 in PISA 2015, ki so se nanašale na motivacijo in odnos učencev do naravoslovja oz. uživanje v učenju naravoslovja, pokazale problematiko odnosa in nizkih stališč do znanja in učenja naravoslovja pri slovenskih učencih/-kah, kljub visokim dosežkom (Bačnik, Slavič Kumer, 2017). Zato je 3. gradnik NP, odnos do naravoslovja, sestavljen iz dveh podgradnikov. Prvi podgradnik, 3.1., poudarja, da naravoslovno pismena oseba deluje kot del narave in skrbi za odgovoren odnos do narave in okolja ter tako tudi deluje, v skladu s cilji trajnostnega razvoja (The 2030 Agenda for Sustainable development, ZN 2015). Ta podgradnik vključuje tudi zanimanje za opazovanje, proučevanje in doživljanje narave. Drugi podgradnik, 3.2., pa opredeljuje razvijanje in izkazovanje ustreznega odnosa do naravoslovnih znanosti in naravoslovnoznanstvenega raziskovanja. Zanimanje za naravoslovje je pomembno za vzpostavljanje povezave med interesom posameznika/- ce za naravoslovje, njegovimi/njenimi dosežki, izbiro šolskih izbirnih predmetov, izbiro poklica in interesom za vseživljenjsko učenje. Velja pa poudariti, da so vidiki razvijanja ustreznega odnosa do naravoslovnih znanosti tudi sestavni del 1. gradnika NP: naravoslovnoznanstvenega razlaganja pojavov, skupaj z izkazovanjem ustreznega odnosa do naravoslovnoznanstvenega raziskovanja pa tudi del 2. gradnika NP: naravoslovnoznanstvenega raziskovanja, interpretiranja podatkov in dokazov. Želimo si, da se odnos (do naravoslovja) ustrezno razvija in prežema vse dejavnosti učencev/-k v izobraževanju in življenju. Podgradnike 1. in 2. gradnika NP smo opredelili z opisniki na petih razvojnih/izobraževalnih stopnjah: vrtec (4−6 let), 1. VIO (6−9 let), 2. VIO (9–12 let), 3. VIO (12−15 let) v okviru OŠ in SŠ (15–19 let). Opisniki se po razvojnih stopnjah nadgrajujejo in dopolnjujejo ter predstavljajo optimum pričakovanih dosežkov. Velja poudariti visoko stopnjo pokrivanja gradnikov oz. podgradnikov NP s t. i. procesnimi znanji, ki jih v različni meri najdemo zapisane kot procesne cilje/znanja v UN za naravoslovne predmete po vsej izobraževalni vertikali. Pri tem je velikega pomena »povezanost vsebinskih in procesnih znanj ter nujnost sistematičnega in načrtnega spodbujanja miselnih procesov pri učencih/-kah«. Predpostavka, da je v šoli dovolj učiti vsebinska znanja, učenci/-ke pa bodo prej ali slej razvili procesna znanja, se je večinoma izkazala za neutemeljeno (Marzano et. al., 1997 v Kompare, Rupnik Vec, 2016). Opredelitev NP v NA-MA POTI z gradniki, podgradniki in opisniki za razvijanje NP od vrtca do konca srednje šole nam bo kot »živ« dokument lahko služil za izhodišče pri premišljenem in sistematičnem razvijanju naravoslovne pismenosti v VIZ-ih, za vertikalno in horizontalno povezovanje, načrtovanje in usklajeno izvajanje dejavnosti z raznolikimi didaktičnimi pristopi, vse skupaj s ciljem doseči čim višjo stopnjo naravoslovne pismenosti za vse, razvijati zmožnost argumentiranega kritičnega odzivanja, informiranega odločevanja ter udejstvovanja na področjih, povezanih z naravoslovjem. »Naravoslovna pismenost je ključni izziv 21. stoletja. Z bodočimi okoljskimi in družbenimi problemi se bo lahko soočala le družba, ki bo dobro sodelovala s strokovnjaki/-njami naravoslovnega področja. Učenje z raziskovanjem vodi učence skozi enake faze kot znanstvenike/-ce: zastavljanje vprašanj, postavljanje hipotez, načrtovanje in preizkušanje hipotez, zbiranje podatkov, analiziranje rezultatov in komuniciranje z vrstniki/-cami in skupnostjo.« (Scientix Newsletter, 2019). | 25 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Literatura in viri: 1. OECD. PISA.(b. d.) https://www.oecd.org/pisa/. (pridobljeno 10. 2. 2022) 2. Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Banko, J. (2017). Kaj in kako z naravoslovno pismenostjo? 4. konferenca učiteljev/-ic naravoslovnih predmetov: »Sprašujem, raziskujem in ustvarjam«. https://www.zrss.si/ nak2017/gradiva/Kako-in-kaj-z-naravoslovno-pismenostjo-BacnikKumerBanko.pdf 3. Bačnik, A., Slavič Kumer, S. (2017). Kaj nam o motivaciji in odnosu učencev do (učenja) naravoslovnih predmetov sporočata mednarodni raziskavi TIMSS 2015 in PISA 2015? Vzgoja in izobraževanje, 48 (4), 34–41. 4. Bianchi, G., Pisiotis, U., Cabrera Giraldez, M. (2022). GreenComp The European Sustainability Compe-tence Framework,Publications Office of the European Union, Luxembourg. 5. Kompare, A., Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja. Ljubljana: ZRSŠ. 6. Krnel, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica: za učitelje, vzgojitelje in starše, 11 (3), 8–11. 7. Marzano, R. J., Pickering, D., Arredondo, D. E., Blackburn, G. J., Brandt, R. S., Moffett, C. A., ... & Whisler, J. S. (1997). Dimensions of learning: Teacher‘s manual. Alexandria, VA: ASCD. 8. Pedagoški inštitut. (b. d.). PISA. https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne- raziskave/ pisa/. 9. Pedaste, M., Maetos, M., Siiman, L., De Jong, T. (2015) Phases of inquiry-based learning: Definitions and the inquiry cycle. https://www.researchgate.net/publication/272946536_Phases_of_inquiry- based_learning_Definitions_and_the_inquiry_cycle. 10. Repež, M., Bačnik, A., Štraus, M. (ur). (2007). PISA 2006: Izhodišča merjenja naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2006: program mednarodne primerjave dosežkov učencev. Pedagoški inštitut, Nacionalni center PISA. Ljubljana. 11. Rocard, M., Hemmo, V., Csermely, P., Jorde, D., Lenzen, D.,Wallberg, Henriksson, H. (2007). Science Education NOW: A Renewed Pedagogy for the Future of Europe! Commission Science Education NOW 2007.pdf (xploit-eu.com). 12. Scientix Newsletter. (2019). Pedagogical trends in STEM education. http://files.eun.org/scientix/scx3/ newsletter/Scientix-Newsletter-May-19.pdf. 13. Siarova, H., Sternadel, D., & Szőnyi, E. (2019). Research for CULT Committee–Science and Scientific Literacy as an Educational Challenge.Skvarč, M. (ur.). (2018). Spodbujanje veščin znanstvenega raziskovanja s formativnim spremljanjem. Ljubljana: ZRSŠ. Dostopno na: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Ves- cineZnanstvenegaRaziskovanja. 14. Štraus, M., Šterman Ivančič, K., Štigl, S. (2016). Naravoslovni, matematični in bralni dosežki slovenskih učenk in učencev v mednarodni primerjavi. Nacionalno poročilo o raziskavi PISA 2015. Pedagoški inštitut. Ljubljana. 15. Desa, U. N. (2016). Transforming our world: The 2030 agenda for sustainable development.Vrtačnik, M., Ferk Savec, V., Japelj Fir, M., Dolničar, D., Pahor, V., Potisk, B., & Pozderec, N. (2003). Dinamična vizualizacija naravoslovnih pojmov s poskusi in modeli: priročnik za učitelje. Naravoslovnotehniška fakulteta. ZRSŠ. (b. d.). NA-MA POTI – NAravoslovje, MAtematika, Pismenost, Opolnomočenje, Tehnologija, Interaktivnost. https://www.zrss.si/projekti/projekt-nama-poti/. Več o naravoslovni pismenosti si lahko preberete v priročniku Razvijamo naravoslovno pismenost: opredelitev naravoslovne pismenosti s primeri dejavnosti, ki je dostopen v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo, v rubriki NA-MA POTI (www.zrss.si/digitalna-bralnica/na-ma-poti). 26 | Pismenosti OPREDELITEV NARAVOSLOVNE PISMENOSTI Naravoslovna pismenost zajema posameznikovo/-čino naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti/veščine in odnos do naravoslovja. Temelji na uporabi znanja, spretnosti/veščin za: • obravnavanje naravoslovnoznanstvenih vprašanj, • pridobivanje novega znanja, • razlaganje naravoslovnih pojavov, • izpeljavo ugotovitev o naravoslovnih tematikah, ki temeljijo na podatkih in preverjenih dejstvih. Naravoslovna pismenost vključuje tudi razumevanje značilnosti naravoslovnih znanosti kot oblike človeškega znanja in raziskovanja, zavedanje o tem, kako naravoslovne znanosti in tehnologija oblikujejo naše snovno, intelektualno in kulturno okolje, ter pripravljenost za sodelovanje in zmožnost sporazumevanja o naravoslovnoznanstvenih vprašanjih kot razmišljujoč/-a in odgovoren/-na posameznik/-ca v odnosu do narave in družbe. GRADNIKI IN PODGRADNIKI NARAVOSLOVNE PISMENOSTI 1. Naravoslovnoznanstveno razlaganje pojavov (NP1) Posameznik/-ca izkazuje tako, da ... 1.1 prikliče, povezuje in uporablja naravoslovno znanje za opis/razlago pojavov z uporabo strokovnega besedišča 1.2 iz virov pridobiva ustrezne in relevantne informacije za razlago pojmov in pojavov ter pozna/uporablja znanstvene podatkovne zbirke 1.3 prepozna, uporablja in ustvarja (znanstvene) razlage pojavov, ki vključujejo različne prikaze, modele in analogije 1.4 prepoznava in razlaga možno uporabo ter vplive in posledice naravoslovnega znanja za posameznika/-co, družbo, naravo in okolje 2. Naravoslovnoznanstveno raziskovanje, interpretiranje podatkov in dokazov (NP2) Posameznik/-ca izkazuje tako, da ... 2.1 prepozna in presoja vsebine,* ki jih je možno naravoslovnoznanstveno raziskati, in opredeli raziskovalni problem 2.2 zastavlja raziskovalna vprašanja 2.3 oblikuje ustrezne napovedi/hipoteze (za raziskavo)** 2.4 po korakih (znanstvenega raziskovanja) načrtuje potek raziskave 2.5 skrbi za varno, odgovorno in načrtno izvajanje raziskave ter ustrezno uporablja pripomočke*** 2.6 uredi, analizira in interpretira (v raziskavi pridobljene) podatke 2.7 analizira (kritično presoja izvedbo) raziskave, predlaga izboljšave in komunicira (rezultate) raziskave * vsebine/teme/probleme/vprašanja/pojave ... ** raziskavo/poskus/izdelavo izdelka ... *** pripomočke/merilne naprave/aparature/laboratorijski pribor/snovi ... | 27 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 3. Odnos do naravoslovja (NP3) Posameznik/-ca izkazuje tako, da ... 3.1 deluje kot del narave ter skrbi za odgovoren odnos do narave in okolja 3.2 razvija in izkazuje ustrezen odnos do naravoslovnih znanosti in naravoslovnoznanstvenega raziskovanja 28 | Pismenosti 3 | ve, ot a ovne , tudi a snejših e � zna ablja em ave k e poja vov/ trok ehnologije) avoslovne eja/ epo � ter z eorije z očnos os če (v skladu s omplek e/pojme v zr A ŠOLA si pr o poja ov) in s tno in pisno alne t e in t o k anje nar ezane celot tk emih … ak onit ehnološk ak črt ezuje, ur čelo v azlag ocesov in s t te (us vojene nar � ) oncept azlag a poda SREDNJ čjo digit azumev čno strukturo tno r ovno besediš čnih na abi us tno r vov/pr e r ablja na eoriji in pr avne in t arhi ocese in z ocesov dosledno upor gumen až ganizir avzalnos v t nar pr celos pr strok cilji u ar s pomo upor pojme, k celos poja izk soodvisno pov smiselno pov or hier upor (k a) b) c) d) A ost/soodvisnost v sist e) črt tno alne ezano na aj vezan vojeno celos eja/ � BESEDIŠČ ov vov/ emeljno učne na e/pojme v če v skladu čjo digit VOV očnos vo po ezuje us a opis/ tk o poja ablja t črtov (ustno in zr 3. VIO ezuje, ur OVNEGA abi z ocesov znotr čelo v � ) avoslovne a poda čno strukturo azlag čnih na če in pov , tudi s pomo avoslovno znanje (v nar a upor vov/pr arhi ovno besediš osti in njiho STROK ganizir ocesov upor zna na avzalnos prikli nar vse in g razlago (tudi abstraktnih) poja obravnavanih sistem smiselno pov or hier za opis/r pr strok s cilji u pisno tehnologije) po (k a) b) c) d) AGANJE POJA onit ZL v, zak a Z UPORABO vov er g vov v VOV eja/ vov (pisno emeljno om in VENO RA ŠOLA o poja olju e/pojme v čno strukturo če v skladu s vov, proceso POJA tk azlagi poja ok arhi ablja t črta zr VNA azlag ezuje, ur o poja AGO 2. VIO ezno znanje ttr a r šem ok a na anju/ r ZL a poda to hier azlag o OSNO os čneg uje med v /RA če us ablja z tno) upor ovno besediš ganizir epr prikli upor ožjem in šir smiselno pov or pr za opis/r in us strok cilji u pri opisov razlik posledic OVNOZNANST ehnoloških poja a) b) c) d) ZA OPIS VOSL vnih in t če vov ZNANJE a eznih olja prikli tr čneg om in OVNO amisli o ok a ok vojenim azlagi poja ve opisuje/ abo us zr VOSL 1. VIO žjeg ušnje in z anju/ r o ezuje z us te poja NARA vih iz o os a z upor ovnih besed in besednih uje med v vrednoti razlago nara JA tne izk epr črta las poja in pov znanjem pr razlag strok zvez v skladu s cilji u na pri opisov razlik posledic a) b) c) ži in o vne pismenosti: NARA UPORABL olje IN abo abo vov vov voslo zna, razlo JA va, ovne žjem | Opredelitev in gradniki GO edno ok azna ča � h poja trok om in ve) z os azlagi poja ok ca prepo o, da: čuje z upor zr , POVEZUJE eu epr tne in s aterimi se ima ečeva� v o voje neposr a besediš anju/r znik/- e tak te poja o pr o os a in pr t sr vna pismenost až PREDŠOLSKA VZ ču� l in jih opiše z upor ezneg abi las uje med v PRIKLIČE epr tr azlag žnos olju 1. gradnik nara sebe in s (pr odkriv vseh us za r upor besede, s k mo ok pri opisov razlik posledic Posame kar izk 1.1 a) b) c) Naravoslo | 29 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 4 t | ebne � čno ablja abe/ E tnosan er zna � svoj ablja anesljivih � ra de elev formacije očja ZBIRK ov t A ŠOLA če vse potr adi in upor e/in tandar emih … t vir tnih in z tk t pri dani nalogi vaja in ci a podr OVNE formacije, jih kri os an er gr � ra� /pojasni zna in upor zneg ATK SREDNJ tojno poiš e/in � glede na r elev ovnih zbirk (baz ov) t tk če, po aj r tk tk šča poda cionalnos edno anesljiv gumen vr e) glede na namen upor e glede na s POD samos poda vr in z ar izbor poiš nek poda poda lastno zbirko podatkov raz (vir funk dosledno na vir posame a) b) c) d) VENE e ost/soodvisnost v sist e/ ov/ ane ZNANST tk čne vir tk e vezan JA e o azli edlag vaja t poda čnih virov in e (baz VOV vo po če poda azlag ablja r azli ov ablja pr anesljiv 3. VIO a r eznos t vir /UPORABL ezno na tr os tojno poiš tr tne in z ljiv ovne zbirk ov) an tk tk osti in njiho formacije z zna in upor esoja us formacij iz r zna in upor POZNA samos in po in jih us pr in zanes po relev poda poda a) b) c) d) AGANJE POJA onit TER ZL v, zak VOV o e tne e an POJA ezne azlag IN tr a r � relev ovne zbirk ovne zbirk VENO RA ŠOLA a us vaja ane tk vov, proceso čilnos tk odatek) VNA ov) edlag POJMOV 2. VIO ov zbir formacije z ezno na tk e poda tr va zna pr e/in ane poda tevani p AGO OSNO tk e us zna e poda ablja ZL epo edlag anesljiv če zah iz danih vir poda in vir pr pr (baz upor in z (iš OVNOZNANST ehnoloških poja a) b) c) ZA RA CIJE VOSL vnih in t vov ov o poja vir INFORMA ih � etnih situacij azlag emelji na a r onkr ealnos ANTNE 1. VIO primern a iz k čnih vrednoti razlago nara RELEV formacije z azli esodi, ali vir t IN in pridobiv in r pr domišljiji ali r a) b) ži in o vne pismenosti: NARA voslo zna, razlo A USTREZNE JA | Opredelitev in gradniki GO a v olju in v ca prepo o, da: PRIDOBIV vetom znik/- e tak ednem ok vna pismenost až uje med domišljijskim in Z VIROV PREDŠOLSKA VZ formacije pridobiv 1. gradnik nara in neposr primernih virih razlik realnim s Posame kar izk 1.2 I a) b) Naravoslo 30 | Pismenosti 5 t | snih čjo ene � ezne vov/ tv tr eznos erjenih tr ev vnos omplek e) modelov ami e poja � h, a imajo elja o k ocesov arja us enimi in azlag os A ŠOLA tv , tudi s pomo esoja us tv azlag emih … očje v azlag e, da znans onitak ehnologije) � in omejitv enimi r a� vne posledice ene r er v tv tv emeljijo na pr SREDNJ tno r e, modele in analogije e t ehnoloških pr ablja in us az tno in pisno alne t ednos tvih in z či med znans znans zna neg znans ocesov t za celos naravoslovnih pojavov/procesov in t upor prik (us digit primerjalno pr (pr in analogij lo ne po ne pr razlag dejs omejeno podr a) b) c) d) OGIJE ost/soodvisnost v sist a , tudi v/ va ANAL � enimi azlag ocese zna os e tv vezan IN ehnologije) čnih epo azlag emeljijo eno) r ve/pr azli znans VOV azi, modeli in vo po tv tno in pisno alne t avoslovni poja er pr abo r odelov ene rtv , MODELE 3. VIO nih dejstvih in znans ocesov t � nar čeva� med � in pomanjkljiv � h AZE čjo digit os enimi in ne eznimi prik a is eznih m tv ami avoslovne poja tr st) modelov t vov/pr onit osti in njiho oces z upor ednos PRIK (poljudno nar z us analogijami (us s pomo razlag pr (vr pr posam ve, da znans poja na preverje zak začenja lo znans razlag a) b) c) d) AGANJE POJA onit ZL v, zak ZLIČNE te e RA � mi tno vov/ os JO os � in poja epr a (us epr čilnos va njihov VENO RA ŠOLA � zna vov, proceso JUČUJE azlag avoslovne čnimi pr ablja pr čin azi/modeli avoslovnih epo VKL VNA 2. VIO nar azli vne zna obnos ocese r nar er pr , KI o e OSNO ane ov ve/pr arjalen na čuje gla arja in upor VOV azi, modeli in analogijami na tv ocesov s prik čne podr tv opaz poja in pisno) z r prik us v razlag pr vklju klju us modele t omejitv b) c) OVNOZNANST ehnoloških poja POJA a) AGE čin VOSL vnih in t ZL � mi RA anih os � mi ov os vom/ epr epr arjalen na VENE) � opaz tv om/poja čnimi pr 1. VIO čilnos azli (ZNANST a z r azi, modeli in pr uje med modelom in vrednoti razlago nara JA vne zna arnim objekt ocesom VAR gla naravoslovnih pojavov/procesov razlag prik analogijami na us razlik stv pr a) b) ži in o vne pismenosti: NARA UST INJA ve/ olja voslo zna, razlo JA a ok vom/ | Opredelitev in gradniki GO � h prikazov erbalno in os edneg om/poja ca prepo o, da: , UPORABL epr a (nev avoslovne poja azlag znik/- e tak čjo pr vna pismenost až PREDŠOLSKA VZ uje med modelom in PREPOZNA ocese iz neposr arnim objekt ocesom 1. gradnik nara s pomo opisuje/r verbalno) nar pr razlik stv pr Posame kar izk 1.3 a) b) Naravoslo | 31 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 6 | , a� vnih esoja a abe o, družbo JE A ŠOLA � čno pr a/-c žne posledice a znanja v emih … OL e upor čnih in aplik e in posledice olje avoslovneg eg OK er kri znik a mo IN SREDNJ ov bazi av t e vpliv abe nar e� čnih situacijah VO vaja primer avo in ok edvidev ehnološk na izsledk razisk njihov za posame nar pr upor in t hipot a) b) , NARA ost/soodvisnost v sist e a čnimi) a) a , vezan O, DRUŽBO a� vnimi) azlag zna njihov avoslovneg VOV A/-C vo po a� vne vpliv o, družbo avoslovno znanje zna in r a znanja z 3. VIO er po eg a/-c olje emeljnimi (bazi epo abnimi (aplik a nar znik avami t ehnološk avo in ok osti in njiho či med t zi� vne in neg lo in upor razisk pomen z azume (pr po ter posledice nar in t posame nar ZA POSAMEZNIK a) b) r AGANJE POJA onit ZL v, zak ZNANJA ete , alit aterih ena in a/-ce, VENO RA OVNEGA ŠOLA tv e posledice vov, proceso znik a/-ce, družbo VOSL VNA 2. VIO olje va znans a odkritja, k znik NARA OSNO zna aba je pomembno ala na izboljšanje kv esoja njihov epo avo in ok pr tehnološk upor vpliv življenja posame ter pr za posame nar OVNOZNANST ehnoloških poja a) POSLEDICE VOSL vnih in t IN abe VPLIVE e upor ehnoloških e posledice TER 1. VIO tavljenih primerih enih in t eds tv � j opisuje vidik vaja njihov vrednoti razlago nara UPORABE ob pr znans odkri in na a) ži in o vne pismenosti: NARA MOŽNE AGA voslo zna, razlo ZL JA vaja | Opredelitev in gradniki RA GO � j na ca prepo o, da: VA IN tavljenih primerih znik/- e tak vna pismenost až PREDŠOLSKA VZ eds PREPOZNA 1. gradnik nara ob pr tehnoloških odkri njihovo uporabo v vsakdanjem življenju Posame kar izk 1.4 a) Naravoslo 32 | Pismenosti 7 � | azih no AZOV a topa pri a čjo edno eneg eno eno t tv in a pris tv e ovr edlag tv A ŠOLA čeno vsebi znans vsebin e vsebine tojno (v edlog činah) znans znans OV IN DOK ater ez ali s pomo o dolo er v različnih prik o, da: oliš � rano pr SREDNJ anja ak ov a� , in pr ATK avoslovno disciplinarneg o samos avoslovno če, in opredeli raziskovalni avoslovno e tak emelji smiselnos ter m esodi, k oblem gumen čine (br ov), k až ut nar razisk in te pr lahk danih ok nar raziš pr ar na vir nar razisk a) b) c) ja vprašanj t kar izk van t o činah) vna e … a PROBLEM oliš emelji eneg ok eno eno ALNI tv tv ez tv e ut OV � in smiselnos znans e vsebine lahk danih znans znans edlog enega obra zne zaključk 3. VIO vsebin (v čine (br ZISK žnos ater čjo virov), čeno vsebino , INTERPRETIRANJE POD anja a na RA ov tojno če, in opredeli raziskovalni a� , in pr znanstv esoja mo avoslovno esodi, k avoslovno oblem edlag o dolo avoslovno ANJE pr nar razisk pr samos nar raziš pr pr ali s pomo kak nar razisk vno ema ustrevz a) b) c) OV voslo OPREDELI er po ZISK e t , INATI a eno tv emelji ZISK vojeg eno znans o e ut ŠOLA ak tv VENO RA RA oblem lka … znans edlog e in argument VNA 2. VIO pr čine, k VENO a življenja, ki jih avoslovno alni zna vsebine iz s a na vo izde er predlaga načine nara OSNO danjeg o nar če kov čeno vsebino a� , in pr e, trditv epo vojimi besedami opiše edlag avoslovno dela vi … ave t tk pr vsak lahk raziš s s razis pr dolo nar razisk a) b) c) us/iz sno OVNOZNANST OVNOZNANST pribor/ žno avo/posk VOSL VOSL vrednoti poda to NARA ušenj eno) os eno) atorijski žno tv o je mo razisk ak epr tv ob primerih/ ** tnih izk avoslovne znans oblem znans pr ve … e/labor vrednoti poskuse/razisk MOŽNO 1. VIO olju/ čine, k JE alni atur zna nar a na a� a� eno analizira in o JIH kov apar vojem ok avoslovno avoslovno epo vojimi besedami opiše edlag ane vsebine pr vede in o , KI v s na podlagi las pr vsebine, ki jih je mo (nar razisk s s razis pr izbr (nar razisk ašanja/poja ave/ , iz a) b) c) znanstv napr vne pismenosti: NARA tuje me/vpr vno VSEBINE a a, va … oble , načr vojeg edlag al/-a voslo voslo JA zna olja tavlja /pr ok ov e/merilne | Opredelitev in gradniki GO epo avoslovnih animajo etjih pr eme v nara PRESOJA čem pos o na njemu/ razisk ca opisuje IN va, pr živ e o nar a/jo z čin pomočk bine/t azna a življenja/ ditv pri o bi lahk znik/- ak ten na * vse *** vna pismenost eč načino PREDŠOLSKA VZ danjeg čne tr PREPOZNA avoslovne vsebine iz s vojim besediš 2. gradnik nara opazuje/z nar vsak s s razli vsebinah, ki g ob primerih/do kaj in k njej las Posame in na v 2.1 a) b) c) Naravoslo Opomba: | 33 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 8 | azih e AZOV ašanja, � (v or ave ov šem znanju eriev odg azisk alna vpr oče alno/-a A ŠOLA etna) ašanja, ki vojenem ov atov r ov alit talno pr činah) azisk OV IN DOK azisk oliš ezult er v različnih prik o, da: SREDNJ alna vpr e r ov zna r ATK avoslovnem in šir aterih je mog e tak tavlja (kv tavlja r sperimen epo ašanje/-a až zas razisk temeljijo na us nar zas pri k ek šolskih ok nanje iz analiz pr vpr a) b) c) ja vprašanj t kar izk van vna e … ašanja, ašanja, � ave alno ov šem znanju eriev azisk alna vpr vojenem alna vpr oče azisk ov ov atov r žno r enega obra zne zaključk 3. VIO talno pr azisk azisk nanjee ezult , INTERPRETIRANJE POD or aterih je mog zna mo znanstv tavlja r emeljijo na us avoslovnem in šir tavlja r sperimen ov epo ašanje ANJE zas ki t nar zas pri k ek odg iz opisa r pr vpr vno ema ustrevz a) b) c) OV voslo er po ZISK e t alna voj ov ami, ŠOLA oblem, ki razisk vojenem VENO RA � v ašalnic e in argument VNA 2. VIO a� , in zna s orietv oči se na pr azisk er predlaga načine nara OSNO es pr čnimi vpr e, trditv edot eli r ter ašanja azli emeljijo na us avoslovnem znanju ave t tk osr ga ž in vpr ki t nar a) b) oblikuje raziskovalna vprašanja z r OVNOZNANST VOSL vrednoti poda azmišljanju ašanja, ki čna smiselna vrednoti poskuse/razisk 1. VIO azli alna vpr em/njenem r esu uje r ov ter eno analizira in o eljijo na opazovanju okolja, ov vede in o oblik razisk tem njeg oz. in , iz a) znanstv VPRAŠANJA vne pismenosti: NARA tuje vno ALNA , načr voj voslo voslo OV JA ašanja | Opredelitev in gradniki ZISK GO v nara čem ca opisuje RA uje vpr JA oblik olju in glede na s znik/- AVL vna pismenost eč načino PREDŠOLSKA VZ es vojim besediš tavlja/ ter 2. gradnik nara s s pos o naravoslovnih vsebinah v svojem ok in Posame in na v 2.2 ZAST a) Naravoslo 34 | Pismenosti 9 a | e azih o/-e AZOV čujejo vedbo a uje/ ovneg eze, ki šolsk trok � z iz alneg ašanja eri emenljivk A ŠOLA ov ev ašanja in iz e odvisno/-e in eze, ki vklju uje hipot o/-e eze s s a vpr pr elaciji do eze sklepa na OV IN DOK razisk azlik oče azber er v različnih prik o, da: SREDNJ � hipot alneg alna vpr novi ezo/-e ov ave glede na dane/ ov eze r ATK uje hipot a in v r tavlja/r oje e tak os ašanja in znanja oblik emenljivk edno až na vpr postavi znanstveno preverljivo hipot oblik odvisno/-e in neodvisno/-e spr vr vidik razisk pos jih je mog razisk pog iz dane hipot razisk hipot neodvisno/-e spr a) b) c) d) e) ja vprašanj t kar izk van ezo vna e … čujejo a� a tavi čim ... hipot emeljeno azbr neg er …« al čemer Če/ ano ov uje/pos emelji/-jo na ato k eze, ki vklju e: » ov eze zna r enega obra zne zaključk 3. VIO o, pri o tavk i razisk em ... z � oblik uje med neut , INTERPRETIRANJE POD nov ezo/-e, ki t uje hipot ablja s azlik znanstv os ašanja oblik emenljivk em/t edno emenljivk ANJE na vpr hipot znanju oblik odvisno in neodvisno spr upor pot ovr ter r napovedjo in hipotezo iz dane hipot odvisno in neodvisno spr vno ema ustrevz a) b) c) d) OV voslo er po aj ZISK e t at ašanja , a ezult čemer edi/ ušnjami/ neg aj se bo godilo eminja in k ŠOLA al e, k VENO RA ov šen bo r napov arja na vpr e in argument VNA 2. VIO ak ov aj bi se z aj se spr emelji z izk razisk anju vi z. k kov o/kak emenimo ...?, pri ed ut er predlaga načine nara OSNO no ave eze odg teva, k e, trditv os ašanja napov obli ed)znanjem ave t tk na vpr zgodilo o razisk pri hipot � pa: K če spr upoš ne napov (pr a) b) c) OVNOZNANST e/ at VOSL AVO) ašanja , če anje vrednoti poda a ezult ZISK edi/ godilo alneg godilo pri ušnjo/ A RA ov ušenj napov šen bo r napov arja na vpr ak ov a pojasnjev vrednoti poskuse/razisk (Z 1. VIO aj bi se z razisk aj se bo z z. k anju o/k TEZE vi kov no avi o ave eze odg ak če osebno izk edi eno analizira in o os ašanja in izk edvidi, k obli emenimo ...? ed)znanje z vede in o /HIPO na vpr pr razisk razisk pri hipot � pa: K spr prikli (pr napov , iz a) b) c) znanstv vne pismenosti: NARA tuje vno , načr NAPOVEDI aj) voslo voslo JA ak | Opredelitev in gradniki GO aj se bo pri šni bodo ak v nara at (in z ca opisuje USTREZNE eduje, k godilo (k ezult znik/- vna pismenost eč načino avi z PREDŠOLSKA VZ � pojavi ob opazovanju) oz. OBLIKUJE šen bo r 2. gradnik nara ugiba/napov razisk vide kak Posame in na v 2.3 a) Naravoslo | 35 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 10 | azih ezne z. AZOV � in ave, anih tr anje anju a in čemer ov žne čito aš � vne o abo azisk enljivke arnem in črt ov) a zbir � vnos us in se e r enljivke edvidi njihov črtuje us tk ave, pri � ta A ŠOLA a pomen e o v an ave in se epe in z čine z eg črtuje, pri vnik er pr tk edvidi mo azisk e kv azisk a subjek � pri pridobiv erjenju ten posk ov OV IN DOK vajanju na � ter na ehnologije) glede er v različnih prik o, da: te), t anih poda črt r SREDNJ avo na tan av in pr tne ukr a� vne na ov (tudi z uportk � vnos ev ATK edeli deja čevane sprem arnos alne t e tak eu ons alit črtuje poš až razisk opr pr (odvisne in neodvisne) in nadzorovane sprem (k medsebojni vpliv pridobi poda e� čnem iz razisk nev varnos (tudi zbr izdela na čemer izber kv poda digit na namen r zaveda vidik objek podatkov/m na zaveda njeg omejit a) b) c) d) ja vprašanj t kar izk . van a zna a ali vna e … te čemer � edeli anih ave anje čke ezno tan čine (npr � vne tr trolni os us in po ec z on azisk ons � ta zor ave in/ ave, pri a zbir e r an er k us v izbr kv ov azisk zna k čemer opr a� vne na tk ezen v e pripomo edvidi us enega obra azisk zne zaključk 3. VIO črtuje (tudi z vidik vnik o t in alit ten posk en tr sto r ev epo črt r poda er pr , INTERPRETIRANJE POD a us čni) posk avo na � ), pri anje) merit ov avo en avah av eznih ev t znanstv čne deja emenljivk edvidi kv čine (merjenja) z tr črtuje poš edlag črtuje/izber črtuje/pr zna pomen ponovljiv ANJE razisk varnos klju kot odvisno in neodvisno spr izdela na pr opaz na us na njegov pom pr razisk na glede na vr merit število na (refer razisk po razisk vno ema ustrevz a) b) c) d) e) f) g) OV voslo er po a ZISK e t o t avi aj bo čemer al/-a čke) ater e tenos azisk er k ov pomen aj/k o t ater ave ŠOLA avo zbir či, k ak ave, pri a, k VENO RA azisk anje, merjenje) esodi poš zna njeg azisk e in argument VNA 2. VIO črtuje (tudi z vidik o bo pri r emenjeno azisk ov edlag ek r aj vse (pripomo AVE � ) in dolo e bo z r vedbi r o (opaz er predlaga načine nara OSNO avo na tk usa in po e, trditv ak ZISK emenljivk eminjal/-a in k talo nespr edvidi/pr črtuje, k ave t tk razisk varnos spr spr os opiše pot pr poda in k na primerih pr posk na bo pri iz potreboval/-a RA a) b) c) d) OVNOZNANST TEK PO ov VOSL ek/ a tk esodi, vrednoti poda čin ČRTUJE azmišlja, NA a na pot ave, pri ženja poda ten ali ne črtuje in r azisk vrednoti poskuse/razisk 1. VIO ANJA) o vpliv ave (tudi z vidik ek r � h primerih pr edvidi tudi na os us poš OV anje, merjenje) avo na � ) ov epr eno analizira in o azisk anja in bele vede in o ZISK razisk kaj vse lahk izid r varnos opiše pot čemer pr zbir (opaz na pr ali je posk , iz RA a) b) c) znanstv vne pismenosti: NARA tuje vno o VENEGA avo aj ak , načr er k voslo voslo JA razisk ov), k anih e ak | Opredelitev in gradniki GO bi o or t v nara (ZNANST edlag kak ca opisuje ed k ali meril t a arnos čin, eh) pr vedbe izber na stni r al in/ a v znik/- ORAKIH a ov vna pismenost eč načino O K PREDŠOLSKA VZ činov iz eznejšegtr edlag 2. gradnik nara izmed (dv na us pr izvedel (vr bo opaz bo skrbel z Posame in na v 2.4 P a) b) Naravoslo 36 | Pismenosti 11 � | azih os t, ene ali t pri a t čne � AZOV črtuje čke avah anim os os čenje in čemer onit čitv emelji čnos ak čajnos azisk ov zor ave in/ trolir ot tan o, slu usom t, izklju eritev on A ŠOLA avo, pri azisk zna in ut use v r a neg ezno v e pripomo emeljeno na e, da ima vsak � čne in naklju tr sto r epo e z OV IN DOK azisk ta� s� čne z truktur er ut er v er v različnih prik o, da: ta� vnos uje med k tema SREDNJ a us a r t, s azlog os e t trolnim posk ev omejeno na e) av ATK ec z teva s ezen erije) trolne posk azlik on e tak edlag elik črtuje/izber črtuje, pr zna r emelji pomen ponovljiv až pr vzor upoš (v repr krit na glede na vr meritv ustrezno število m na kon ter r in k po merjenju t merit (vpliv sis napak ut razisk e) f) g) h) i) ja vprašanj t kar izk van vna e … enega obra zne zaključk 3. VIO , INTERPRETIRANJE POD znanstv ANJE vno ema ustrevz OV voslo er po ZISK e t ŠOLA VENO RA e in argument VNA 2. VIO AVE er predlaga načine nara OSNO e, trditv ZISK ave t tk RA OVNOZNANST TEK PO VOSL vrednoti poda ČRTUJE NA vrednoti poskuse/razisk 1. VIO ANJA)OV eno analizira in o vede in o ZISK , iz RA znanstv vne pismenosti: NARA tuje vno VENEGA , načr voslo voslo JA | Opredelitev in gradniki GO v nara (ZNANST ca opisuje znik/- ORAKIH vna pismenost eč načino O K PREDŠOLSKA VZ 2. gradnik nara Posame in na v 2.4 P Naravoslo | 37 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 12 | azih AZOV črt/ anja, � vnih arno avna čita a in o in erna a teva na ablja ži opaž � ter jih čno od čkov in A ŠOLA vaja v � čneg , e� čno r žne posledice vajalc tan ednos abo alt OV IN DOK er jo iz a, nee oiz apiše (z enot er v različnih prik o, da: avi upoš orno čke upor ov SREDNJ ov zna mo � čno bele a upor av tojno in v skladu z ATK azisk ganizmi in njihovimi deli arneg ezno z topk e tak vodila t odg vodili pr tema avilno in na tr erilno negotovostjo) edlag až pri r na in z or ter po nev neodgovornega izvajanja razisk pripomo samos na sis pr izmerjene vr us m pr merilnih pripomo pos a) b) c) d) ja vprašanj t kar izk van teva apiše vna e … čke anja, vaja e� čno er ezno tr ezno z ave upoš in er njihovimi tr er jo iz o ave t ži opaž o) azisk orn enega obra zne zaključk 3. VIO ov tavi pripomo azisk čita izmerjene vodila t ganizmi t ses tojno in us , INTERPRETIRANJE POD � čno bele � ter jih us vajanju r , odg avi/ ezno enot vedbo r ablja tr znanstv črt/na tema avilno od ednos ANJE pri iz na varno ravna z or deli pripr za iz jih samos upor sis pr vr (z us vno ema ustrevz a) b) c) OV voslo PRIPOMOČKE er po JA ZISK e t teva vaja vedbo ablja ano e e� čno a iz UPORABL avi/ ŠOLA ave upoš in ganizir VENO RA er jo iz čke z azisk ezno upor e in argument VNA 2. VIO orno tr ov anja/ meritv vodila t ganizmi in njihovimi čke in or , odg vodilih) pripr er predlaga načine nara USTREZNO OSNO vajanju r ave, us ži opaž e, trditv črt/na tavi pripomo TER ave t tk pri iz na varno ravna z or deli (po na ses razisk pripomo bele AVE a) b) OVNOZNANST ZISK olja ži VOSL RA teva vrednoti poda vedbo ezne tr ganizmi in a iz AJANJE ave upoš avi/ čke in bele a delo in skrbi čke z e IZV azisk ablja us vrednoti poskuse/razisk 1. VIO avna z or vodila z t sebe, drugih in ok i deli te pripomo ČRTNO vodilih) pripr ave, upor os eno analizira in o vajanju r arnos � čno r anja/meritv NA črt/ na tavi pripomo epr vede in o IN pri iz na za v ter e njihovim (po na ses razisk pr opaž , iz a) b) znanstv vne pismenosti: NARA tuje vno teva , načr a olja voslo voslo danje) , ODGOVORNO JA | Opredelitev in gradniki GO ganizmi in ži« ave upoš v nara e ca opisuje azisk ezne (vsaktr ZA VARNO a delo in skrbi z avna z or i deli čke in »bele znik/- t sebe, drugih in ok vna pismenost eč načino PREDŠOLSKA VZ vajanju r � čno r ablja us anja/meritv vodila z 2. gradnik nara pri iz na varnos ter e njihovim upor pripomo opaž Posame in na v 2. 5 SKRBI a) b) Naravoslo 38 | Pismenosti 13 | azih e, zna tk t abo AZOV ogiba ce, � , os po azih a eno ov glede zor os ter t med a znanja in ami, čki, e/ tv ehnologije) az a poda onit ča ogiba emeljijo ocesir sklepe in anesljiv e (tudi z e (se iz azi) ak � manipulacije aklju ditv tkih/dok A ŠOLA vneg znans az e� ra z upor alne t ebitne v čke/ teva z elja besediš žnos edi/pr abo prik a sklepi t OV IN DOK aklju terpr a/v e/ er v različnih prik o, da: � ra, ali tr SREDNJ e ur � čno analizir e in e mo tk ezne prik zna soodvisnos tki in mor tk tki in se jim iz uje med domnev avoslovno ATK tr abo digit emelji r elene poudark uje z em upoš ezneg ovneg ater azi in sklepi/z e tak tema epo tr gumen až poda v us upor in ut na ž manipulaciji s prik sis pr poda iz njih sklepa na z oblik pri t podatkov in pas� posploševanja poda us strok nek s poda razlik dok ar posplošitv na nar pridobljenih poda a) b) c) d) ja vprašanj t kar izk van e alne e in ce in eznim azih vna e … ater zna ok � ter zr zor os tr eno ami, čki, tv ezne epo tr abo digit tki (v onit zna nek e/ emeljijo tkih/dok e, pr ak ovnim aklju znans tk ebitne v čke e� ra z us ditv er po enega obra zne zaključk 3. VIO tavljanja edi v us trok sklepi t aklju terpr e/ , INTERPRETIRANJE POD e ur a poda e in čem t tk e (tudi z upor avoslovno az uje z tk uje med domnev avlja, ali tr znanstv � poenos azi in sklepi/z ot ANJE poda prik tehnologije) analizir odnose med poda posledice), mor iz njih sklepa na z oblik poda znanjem in s besediš pas razlik dok ug posplošitv na nar pridobljenih poda vno ema ustrevz a) b) c) d) OV voslo er po e ZISK e t az zna er epo ce t ane prik zor ŠOLA ov pr VENO RA tk čke e in argument VNA 2. VIO edi v izbr aklju e ur te odnose/v er predlaga načine nara ATKE OSNO tk ejenih poda os uje z e, trditv epr ave t tk POD poda iz ur pr oblik a) b) OVNOZNANST JENE) eaz te VOSL čke os vrednoti poda epr PRIDOBL ov in tkih ane prik az aklju AVI e/z ebitne pr e iz prik ovitv ce v poda vrednoti poskuse/razisk ZISK 1. VIO edi v izbr tk ot RA zor e urtk uje ug zna mor eno analizira in o (V e poda epo vede in o poda ber oblik pr odnose/v , iz a) b) c) znanstv vne pismenosti: NARA tuje vno , načr INTERPRETIRA te ži na voslo voslo IN JA os oz. | Opredelitev in gradniki GO epr azlo anja v nara ov ave r čin ca opisuje uje v pr opaz azisk , ANALIZIRA ten na znik/- e oblik ve te r vna pismenost eč načino e os PREDŠOLSKA VZ tk az ovit UREDI ot epr 2. gradnik nara poda prik ug pr njemu las Posame in na v 2.6 a) b) Naravoslo | 39 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 14 t | azih os t ah avi) AZOV t) in ealne az � ra t, os vedbe čkih tavljanje anesljiv azisk eznos ov � iz � vne e ek t/z čnos tr ot os ehnologije) znih f aklju A ŠOLA a/r erna ave (pos čnos avo (opisuje in onomi ebitne ave čine (tudi z alne t alvir tan er alt avo o z OV IN DOK ev azisk , ek vedbe, us azisk er v različnih prik o, da: azisk azpr SREDNJ a/ a mor ve t čne na ez, na atov t iz tavi r avlja o posame ave ali o celotni r ATK ca, merilna neg azli abo digit odi r e tak edlag emembe, smiselne in r eds až analizir izvedbo r raziskovalnih vprašanj in hipot rezult varnos vzor pojasni pomanjkljiv pr spr izboljša izvedbe r na r upor pr razpr razisk in v a) b) c) ja vprašanj t kar izk van t/ ave vna e … čnos vedbe ave tan avi o , t iz z. azisk ave in azpr AVE azisk ez, na atov arnos ve o azisk t, v vedbe r enega obra zne zaključk ZISK 3. VIO e r vedbo r t rezult az os čnos , INTERPRETIRANJE POD RA a iz a izboljša � vne iz tavi f čkih znanstv ašanj in hipot TATE) onomi edlag erna eds � vno sodeluje v r ANJE analizir (postavljanje raziskovalnih vpr zanesljiv ek ...) pr alt pr ak zaklju vno ema ustrevz a) b) c) OV voslo er po (REZUL � ZISK e t er os ave avi o a� h) tavlja ave t azisk as azpr ašanja e az OMUNICIRA rezult ŠOLA azisk vedbi r vpr VENO RA K anih ače, in z alna čene f e in argument IN VNA ene pomanjkljiv ov VE 2. VIO vedbo r tv e pri iz aj bi ob ponovitvi ov čak JŠA � iz čkih er predlaga načine nara OSNO tavi dolo ave in sodeluje v r e, trditv a razisk edno vede bis eds ave t tk IZBOL vr na in omejitv razmisli, k (ali nepri izvedel/-la drug nov pr razisk zaklju a) b) c) OVNOZNANST AGA o ave ave VOSL vrednoti poda , PREDL ave azisk azisk na AVE ja azisk o bi še lahk ek r ar vedbi r ak ZISK emembe govod vrednoti poskuse/razisk RA 1. VIO vedbo r tavi pot a spr aj in k in � iz ve) pri iz a, k al/-a eds čki ov eno analizira in o edlag edno edlag aklju ašanja vede in o IZVEDBO vr in pr (izboljša pr razisk opiše/pr z z vpr , iz a) b) c) znanstv vne pismenosti: NARA tuje vno a a PRESOJA) , načr o voslo voslo JA edlag | Opredelitev in gradniki GO aj vse vpliv ve) pri avi in jo v nara azisk ca opisuje (KRITIČNO ave, in pr avlja, k ave aj bi se še lahk azpr azisk arja o r znik/- azisk ek r a, k alo ov vna pismenost eč načino ov PREDŠOLSKA VZ ANALIZIRA emembe (izboljša edlag 2. gradnik nara vodeno r na pot spr izvedbi r pr razisk se pog pojasnjuje Posame in na v 2.7 a) b) c) Naravoslo 40 | Pismenosti 3. gradnik naravoslovne pismenosti: ODNOS DO NARAVOSLOVJA Posameznik/-ca razvija ustrezen odnos (vrednote, stališča, prepričanja …) in oblikuje proaktivno držo do narave, varstva okolja, naravoslovnih znanosti in raziskovanja … kar izkaže tako, da: 3.1 DELUJE KOT DEL NARAVE IN SKRBI ZA ODGOVOREN ODNOS DO NARAVE IN OKOLJA 3.1.1 se zaveda svoje vloge v naravi, ki izhaja iz razumevanja celosti, kompleksnosti narave in soodvisnosti deležnikov 3.1.2 deluje odgovorno v odnosu do narave in okolja, tako da: • se zaveda posledic lastnih dejanj in človekovega vpliva na naravo in celotno okolje • se vede v skladu z načeli varstva okolja oz. načeli trajnostnega razvoja • prispeva k zaznavanju, opozarjanju, ozaveščanju in reševanju okoljskih oz. naravovarstvenih problemov v lokalnem okolju in širše • si prizadeva za etičen odnos do vseh živih bitij in za ohranjanje biološke raznovrstnosti 3.1.3 izkazuje zanimanje za opazovanje, proučevanje ter doživljanje narave 3.1.4 zna v naravi poiskati navdih in vire dobrega počutja za kvalitetnejše življenje 3.2 RAZVIJA IN IZKAZUJE USTREZEN ODNOS DO NARAVOSLOVNIH ZNANOSTI IN NARAVOSLOVNOZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA 3.2.1 podpira naravoslovne znanosti in ceni (nova) dognanja naravoslovnih znanosti kot enega temeljnih civilizacijskih dosežkov, tako da: • upošteva/priznava različne naravoslovnoznanstvene vidike in uporablja znanstveno preverjena dejstva in dognanja za trajnostno delovanje • izkazuje potrebe po logičnih in natančnih postopkih izpeljave ugotovitev • se zaveda pomena metodologij raziskav različnih naravoslovnih ved • se zaveda vpliva (naravoslovnih) znanosti na kvaliteto življenja vseh živih bitij in prispevka pri iskanju rešitev v prizadevanjih za trajnostni razvoj • odgovorno in etično uporablja (naravoslovno) znanje 3.2.2 izkazuje zanimanje za naravoslovje/naravoslovnoznanstveno raziskovanje, kar izkaže tako, da: • razvija radoveden/vedoželjen in kritičen odnos do naravoslovnih znanosti, dosežkov, pojavov ... • izraža pripravljenost (veselje) za naravoslovnoznanstveno raziskovanje kot način poglabljanja lastnega naravoslovnega znanja in spretnosti/veščin • seznanja se s poklici na področju naravoslovja oz. poklici, vezanimi na znanje naravoslovja, ter presoja karierne možnosti | 41 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 2.3 Matematična pismenost Mag. Mateja Sirnik in Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo Otrok se v vsakodnevnem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko, saj ima npr. pregled nad svojimi igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri, primerja, razvršča, grupira, prikazuje s simboli, jih poimenuje in »prešteje«, opisuje, se o njih pogovarja. Ob pridobljenih izkušnjah in znanju spoznava, da lahko nekatere naloge, vsakodnevne probleme reši učinkoviteje, če uporablja »matematične« strategije mišljenja, čeprav se tega niti ne zaveda. Vesel je, ko najde rešitev, zato običajno išče nove situacije, ki so mu vedno znova izziv za preizkušanje njegove rešitve problema in potrditev njegovega načina razmišljanja. Globalni cilji matematike kot enega od kurikularnih področij v vrtcu so tako: seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju, razvijanje matematičnega izražanja, matematičnega mišljenja, matematičnih spretnosti in doživljanje matematike kot prijetne izkušnje (Kurikulum za vrtce, 1). Vse to se na formalni ravni nadgradi na ravni osnovnošolskega izobraževanja, ko naj bi učenci pri pouku matematike razvijali poleg razumevanja ter uporabe matematičnih pojmov in postopkov tudi matematično mišljenje, spoznavali uporabnost matematike v vsakdanjem življenju, spoznavali matematiko kot proces, razvijali zaupanje v lastne (matematične) sposobnosti, odgovornost in pozitiven odnos do dela in matematike. Učenci naj bi na ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja spoznali vlogo matematike v vsakdanjem življenju in pomen vprašanj, na katera lahko matematika ponudi odgovor (Žakelj, 2). Pri opredelitvi matematične pismenosti želimo poudariti matematično mišljenje in uporabo matematičnih pojmov, postopkov in orodij, s katerimi učenci smiselno opisujejo, razlagajo, rešujejo in interpretirajo različne pojave in probleme v vsakdanjem življenju. S tem pri pouku matematike posledično razvijamo: • poglobljeno razumevanje matematičnih pojmov, • razumevanje pomena raziskovanja abstraktnega sveta matematike. Želimo si, da bi učenci postali aktivni reševalci problemov, pri čemer bi prepoznali, ali jim matematika kot orodje lahko pomaga razumeti, rešiti in interpretirati problem. Želimo spodbujati uporabo matematike v življenjskih kontekstih, to pa lahko dosežemo le tako, da učenci pri pouku pridobijo bogate izkušnje. Posledično naj bi se povečala motivacija za učenje matematike, ker se učenci zavedajo, da je njihovo matematično znanje pomembno tudi na drugih predmetnih področjih in zunaj šolskih prostorov. V učnem načrtu za gimnazijski program je med drugim pri medpredmetnih povezavah zapisano: »Problemi naj ustrezajo znanju dijakov in njihovim sposobnostim razmišljanja. Predstavljajo naj nove tipe vprašanj, ki niso omejeni na eno samo vsebinsko področje. Realistični problemi naj bodo vzeti iz konteksta resničnega sveta, iz situacij, ki bi se lahko resnično pojavile v življenju dijakov ali ki jih dijaki prepoznajo kot pomembne za družbo.« (Žakelj, 3). V srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju je še toliko pomembnejše povezovanje matematike s stroko, dijaki se srečujejo z bolj in manj zahtevnimi primeri modeliranja, predvsem takega, ki je povezano z njihovim poklicem. Matematično pismen posameznik je tako sposoben uporabiti matematiko v različnih življenjskih kontekstih. Člani Razvojnega tima za matematično pismenost, ki je deloval v okviru projekta NA-MA POTI, smo tako ključne elemente matematične pismenosti zapisali v opredelitvi matematične pismenosti. Podrobneje smo jih opredelili s podgradniki znotraj dveh gradnikov matematične pismenosti. Za vsak podgradnik smo zapisali opisnike na petih razvojnih stopnjah, ki naj bi jih dosegli otroci na koncu predšolskega obdobja, učenci na koncu 1., 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) v osnovni šoli in dijaki na koncu srednje šole. Na ravni srednje šole opisnike prilagodimo tudi vrsti srednješolskega izobraževalnega programa, pri čemer lahko uporabljamo tudi opisnike iz 3. VIO v osnovni šoli. 42 | Pismenosti Literatura in viri: 1. Bahovec, E. D. (2019). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (2. izd.). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/ Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf, ZRSŠ, 1999. 2. Rojko, C., & Marčić, N. (2007). Katalog znanja: matematika: 383 ur do 408 ur: za nove programe srednjega strokovnega izobraževanja (SSI), pripravljene v skladu z Izhodišči za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja, Ljubljana: MŠZŠ, CPI, SSPSI, 2001 (p. 39). Zavod RS za šolstvo; Evropski socialni sklad; Evropska unija. http://www.zrss.si/pdf/PPSI_SSI%20Matematika.pdf 3. Šterman Ivančič, K. (ur.) (2013). Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut. https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-200-7 4. Žakelj, A., Bon Klanjšček, M., Jerman, M., Kmetič, S., Repolusk, S., & Ruter, A. (2008). Učni načrt, Matematika: gimnazija: splošna, klasična in strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (560 ur) (p. 47). Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/ pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_MATEMATIKA_gimn.pdf. 5. Žakelj, A. (2009). Učni načrt, Matematika: osnovna šola. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pred- meti_obvezni/Matematika_obvezni.pdf Več o matematični pismenosti si lahko preberete v priročniku Razvijamo matematično pismenost, ki je dostopen v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo, v rubriki NA-MA POTI (www.zrss.si/digitalna-bralnica/ na-ma-poti). | 43 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli OPREDELITEV MATEMATIČNE PISMENOSTI Matematična pismenost je zmožnost posameznika, da na osnovi matematičnega mišljenja in matematičnega znanja: • zmore uporabljati matematične pojme, postopke in orodja v različno strukturiranih okoljih; • analizira, utemeljuje in učinkovito sporoča svoje zamisli in rezultate pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji matematičnih problemov v različno strukturiranih okoljih; • zaznava in se zaveda vloge matematike v vsakdanjem in poklicnem življenju, jo povezuje z drugimi področji in sprejema odgovorne odločitve na osnovi matematičnega znanja ter je pripravljen sprejemati in soustvarjati zanj nova matematična spoznanja. GRADNIKA MATEMATIČNE PISMENOSTI 1. gradnik matematične pismenosti (MP1) Matematično mišljenje, razumevanje in uporaba matematičnih pojmov, postopkov ter strategij, sporočanje kot osnova matematične pismenosti 1.1 razume sporočila z matematično vsebino 1.2 pozna in uporablja strokovno terminologijo in simboliko 1.3 predstavi, utemelji in vrednoti lastne miselne procese 1.4 prepozna, razume in uporablja matematične pojme v različnih okoliščinah 1.5 pozna in v različnih okoliščinah uporablja ustrezne postopke in orodja 1.6 napoveduje in presoja rezultate, utemeljuje trditve, postopke in odločitve 1.7 uporablja različne strategije pri reševanju matematičnih problemov 2. gradnik matematične pismenosti (MP2) Reševanje problemov v raznolikih kontekstih (osebni, družbeni, strokovni, znanstveni), ki omogočajo matematično obravnavo 2.1 obravnava raznolike življenjske probleme (probleme, ki ne zahtevajo matematičnega modeliranja) 2.2 obravnava situacije z matematičnim modeliranjem 2.2.1 prenese situacijo v matematični kontekst 2.2.2 oblikuje matematične modele za dano situacijo 2.2.3 uporablja matematične modele 2.2.4 vrednoti matematične modele 2.3 razume matematične prakse v različnih kontekstih 44 | Pismenosti 3 | er e iz tavna, sna e ttk tk alno- a� čnih � čno anju z ocesu vsi omplek atem ov A ŠOLA m sebino, izlušči em pr azume enos tema ezne brtr očilo z ebne poda ri reševanju acijsk ana in k � čno v očil. tojnih vir SREDNJ trategije pri br evanjem ovo sporočilo tojno pridobi poda očila z ma ablja us o in potr omunik ejema), r um zema spor tema tv vo spor (spr strukturir spor vsebino upor učne s raz besedil in p besedilnih nalog pov ma bis tvori n samos verodos d.); v k a) b) c) d) ismenosti vo in izmenja er azna tične p alog e t e iz , pisnih besedil it tavna, sna tk a� čnih tk tema alno- � čno anju z omplek atem ov va ma tema ezne br m anih vsebinah) in esedilnih n očilo z sebino, izlušči ebne poda 3. VIO azume enos tr vetlobnih signalov časno medsebojno z ana in k � čno v tojnih vir ot osno trategije pri br evanjem ovo sporočilo tojno pridobi poda očila z ma ablja us o in potr ezan s so ejema) r um zema spor tema tv vočnih in s (spr strukturir spor vsebino upor učne s raz besedil (na izbr pri reševanju b pov ma bis tvori n samos verodos anje k a) b) c) d) elesa, slik, z oces, saj je pov , sporoč er en pr e t e iz ovorice t tegij tavna tk tk osmer alog očila z trategije anjem etenj, g ŠOLA irov a, kr edno dv er stra sebino tavne in alne s sebino, izlušči zik očilo z ov t VNA ebne poda 2. VIO azume enos ana spor azumev esedilnih n a je isnih v acija je v opk � čno v sne br � čnih besedil in pri � čno v n p OSNO ovo sporočilo tojno pridobi poda ablja enos anju z r o in potr ovorneg ejema) r trukturir tema tema zema spor tema tv . g omunik v, post (spr in s ma upor komplek pri br ma reševanju b pov ma bis tvori n samos ustnih i a) b) c) d) čnih simbolov (npr čenim namenom; k e e iz azli tičnih pojmo tavna tk alne a� čnih tk čjo r tema očila z ezana z dolo atem irov sebino tavne br anju z m očilo z sebino, izlušči ebne poda 1. VIO azume enos ana spor ri reševanju očila s pomo isnih v � čno v � čno v evanjem tojno pridobi poda očila, ki so pov ejema) r trukturir tema ablja enos o in potr um zema spor tema tv (spr in s ma upor strategije pri br raz besedil in p besedilnih nalog pov ma bis samos ustnih in p enašamo spor a) b) c) d) e� rajo spor vanje in uporaba ma tično vsebino o, da prak terpr tične pismenosti: tema amo t e iz tk orijo in in , razume z ma JA tavna 1 | Opredelitev in gradniki GO omunicir tema očila z sebino sebino in prašanja , pošiljajo/tv očilo z azume enos a v a čna spor � čno v � čno v ov ejemajo tično mišljenje a spor tojno pridobi poda ljudje med seboj k PREDŠOLSKA VZ ejema) r tema tema tema tna, gr tnih vir očilo: ženci spr 1. gradnik ma (spr us ma ma odgovarja n samos us Ma 1.1 razume sporočila a) b) povzem c) Spor udele Matematična pismenost 1 | 45 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 4 ih | ovno er apis ov � čni o t o s� h trok � čnih ezno tema tek porabi � čno er njih tr zna njihov on � čnih zna s en tema ablja A ŠOLA e/ubesedi z tema bolov ter je jihovi u epo om tema ablja us ablja ma eber struktur t  nicije, po ri n jun p apiše z � čni simboliki � čnih situacijah � čnimi simboli in anju ma znih ma SREDNJ očilu pr e n ov in � upor e različne pomene očilo z tema tema uje de inov in sim tema atno: pr tnos zik tudi v drugih k um v spor terminologijo in simbolik razum ubesedeno ma spor ma obr v ma pri opisov objekt las terminologijo in simbolik v ma oblik namen in jih upor smiselno upor je raz posame term  eksibilen p a) b) c) d) e) f) ismenosti h vi tične p ovno er apis � čni o t o s� h trok � čnih ezno � h tema porabi tema tek � čno er njiho tr os  nicije in on � čnih zna s en tema epr e/ubesedi z tema bolov ter je va ma jihovi u epo om tema ablja us uje de ablja ma 3. VIO eber truktur t ablja ri n jun p apiše z � čni simboliki � čno pr � čnimi simboli in anju ma � upor znih ma ot osno očilu pr e n ov in s e različne pomene očilo z tema tema inov in sim tema atno: pr tnos zik tudi v drugih k um v spor terminologijo in simbolik razum ubesedeno ma spor ma obr v ma pri opisov objekt las terminologijo in simbolik v ma situacijah oblik jih tudi upor smiselno upor je raz posame term  eksibilen p anje k a) b) c) d) e) f) , sporoč h vi ovno er apis tegij o t apiše o zik trok � čnih ezno er njiho tr � čnih erminologijo in simboli. očilo z tema � čni je er stra ŠOLA zna s en tavno) e/ubesedi z om tema � čno) t epo ablja us ov t VNA tema 2. VIO eber truktur t čne pomene simbolov tema jun p � čnimi simboli in � čni simboliki) anju ma anju situacije in opk � čno spor azli znih ma OSNO očilu pr e n � upor tema ov in s nov tema tema atno (pr ablja ma tnos ovno (maok v spor terminologijo in simbolik razum ubesedeno (enos ma z ma obr v ma pri opisov objekt las terminologijo in simbolik pri opisov upor razume r posame termi tr v, post a) b) c) d) e) d. s se it er er � čni truktur tičnih pojmo o ovno o t e, s trok � čne tema tema zna s en tema epo om erminologijo t ablja ma 1. VIO jun p anju ma � čne pojme, objekt � čne pojme z � čno t o očilu pr e n 2 tema tema tema zik v spor terminologijo in simbolik razum poimenuje in opisuje ma ma simbolik pri opisov situacije upor je erminologijo in simbolik a) b) c) vanje in uporaba ma z. ubesedimo ma tične pismenosti: ovno t ve, , razume ovno JA trok etnih � čnih | Opredelitev in gradniki tema GO elesa, zna s azume njen onkr tema a čne epo er r � h in k z njim poimenujemo o ah ma čine, odnosi, bar a) zik: tično mišljenje vnos tacije (liki, t oli zna in uporablja strok očilu pr tavitv etne ali gr PREDŠOLSKA VZ ezen la, k žaj/leg � čni je tema eds v spor terminologijo t pomen ob deja pr pojmov poimenuje in opisuje konkr repr števi polo tema 1. gradnik ma Ma 1.2 po a) b) Ma Matematična pismenost 2 46 | Pismenosti 5 | avi ejeman- tavi, � čno azpr t, spr eds zame tema � čni r erijih presoja ajnosztr A ŠOLA čine pr anja nalog in er ma tema emelji in pov ajo na v ešev SREDNJ ezne natr ži, ut tavljenih kritas tnem delu oces r oblemov t na us razlo pr pr razmišljanje sodeluje v ma po z o las edenje in vpliv a) b) c) ismenosti ozi v ejo sk avi až tične p ov tavi, azpr eščin. a, ki se k tema eds oces � , v roblem tv azmišljanje � čni r erijih presoja čus etnos va ma čine pr tema 3. VIO zame pr alog in p � čno r anja, spr ezne na ot osno tr tema ži in pov tavljenih kritas tnem delu ožajo tudi naša azumev na us razlo reševanja n ter ma sodeluje v ma po z o las anje k a) b) c) e znanja, r , sporoč avi anju nalog; misli spr � čno ešev tegij tavi in azpr eds anja nalog tema � čni r erijih presoja er stra ŠOLA čin pr ešev er ma tema tne misli ob r ov t VNA 2. VIO edeljujemo pomembne vidik � � las opk oces r OSNO ezen natr ži pr tavljenih krit zaves oblemov t as tnem delu v, post na us razlo in pr razmišljanje sodeluje v ma po z o las ušamo o a) b) c) sijo posk čnih namenov; z njim opr avi e ek anja u tičnih pojmo z. r 3 tavi vojem azpr ajo o tema eds � čni r er doseg erijih presoja ah in s e; z v čin pr ripoveduje o tema 1. VIO anja nalog in ovitv a znanja t ot čene mer tneg ezen na ešev ov ter p tr tavljenih kritas tnem delu oces r tnih ug na us pr problem las razmišljanju sodeluje v ma po z o las avedanju las a) b) c) vanje in uporaba ma avedamo le do doloa z esoji in z tične pismenosti: , razume vojem a pri pr JA presoja er s 4 | Opredelitev in gradniki tema GO ripoveduje or o erijih emelji in vrednoti lastne miselne procese oces ah t ov a situacije in se g ovitv ožijo g d. vi, ut tavi pr alog in p ot a it spr tično mišljenje eds � čnih situacijah tavljenih krit oces: ot izziv PREDŠOLSKA VZ tnih ug čuje se v pog tema as tnem delu e k »merilo uspeha«, ki pomag tema tno pr 1. gradnik ma us reševanja n o las razmišljanju ma po z o las erij: Ma 1.3 predsta a) b) vklju c) Miselni pr je nalog Krit Matematična pismenost 3 4 | 47 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 6 | čine uje čine oli � čne e o � čnih � , , simbolno) o� primeri ditv azlik tnos čne na tema tema � čnih pojmov čine in k e) situacije abo A ŠOLA ača tr azli a čno eli e las odne pojme in čnih situacijah ehaja med njimi oma pr tema , gr avr zir � rane ma azli tacije ma er pr � čne pojme r va sor � čnih pojmov SREDNJ zna na r etno � h ma zna e� ra z upor ezen ablja smiselne ezen tavlja si v čne (tudi nov epo onkr tnos eds tema epo terpr tema pr (k repr pojme v r upor repr pojmov t s primeri o potrjuje ali z las pr ma glede na njihov pr odnose med njimi razli in ma a) b) c) d) e) f) ismenosti tične p čine uje čine oli � čne � čnih � h � , tema , simbolno) oma azlik zir tnos tnos čne na tema tema čine in k e) situacije abo eli e las odne pojme in � in odnose. va ma azli a čno ehaja med njimi e o las 3. VIO čnih situacijah tnos , gr � rane ma azli tacije ma er pr ditv � čnih pojmov � čne pojme r va sor � čnih pojmov zna na r etno tavlja si v zna e� ra z upor ene las d. ot osno ezen ablja smiselne ezen ča tr čne (tudi nov tv epo onkr ra tema eds tema epo terpr tema pr (k repr pojme v r upor repr pojmov t s primeri potrjuje o zav ma pr ma glede na njihov pr odnose med njimi razli in ma ajo bis anje k a) b) c) d) e) f) až d.), ki odr , sporoč čine a it oli uje tegij čine � čne � čnih � h � in emic ačunalniškimi simulacijami it , simbolno) oma azlik zir tnos tnos ami, r tema tema abo er stra ŠOLA čne na čine in keli e las avnina, pr a čno VNA azli ehaja med njimi e o las eglednic ov t 2. VIO , gr ditv opk � rane ma tacije ma er pr � čnih pojmov � čne pojme r e� ra z upor � čnih pojmov elo in lik, r OSNO zna na r etno ablja smiselne ča tr tavlja si v o t ezen ezen čne (podobne) situacije d.). ra tema tema tema it epo onkr eds terpr trijsk 2 pr (k repr pojme tudi v manj znanih situacijah upor repr pojmov t s primeri potrjuje o zav ma pr ma glede na njihov odnose med njimi razli in ma cm v, post oliščinah a) b) c) d) e) f) eome terialom, simboli, pr cija, g tacije čine a oli a, funk a čnim ma tičnih pojmo čine � čne žic v različnih ok5 ezen � in in k čki, gr aneg 7 . |AB|= 7,5 cm; p = 54 , simbolno) tema epr ov ter znimi , mno tema čne na tnos čine o (npr ma ojm 6 eli tevilo azli a čno čne r a pojma . š 1. VIO , gr azli o enot � rane � čnih p upne las tacijami izbr � čneg a (npr etnimi pripomo sk tične pojme zna na r etno tavlja si v onkr ezen ablja r če sk e med posame ezen tema epo onkr tema ehaja med njimi tema eds a objekt . s k pr (k repr pojme v znanih situacijah upor ma pr poiš razlik repr ma pr a) b) c) d) � čneg tevilom in mer vanje in uporaba ma tema a pojma npr skim š tične pismenosti: t, ev a � čneg tava ma , razume JA tavit čine a čno) � čne eds tema edme a čnih , gr � in � čneg azimo jo z mer | Opredelitev in gradniki tema GO eds ev ma čne na tema � čni pojem z tacijo tnos e, izr eten pr a pr etno tema a pojma miselna pr tavit ta z azli tema etnih in gr eds onkr onkr ezen pr , k at meritv tično mišljenje zna, razume in uporablja ma � čneg � rane ma epr upne las onkr tacij ma zna k edme zna na r ori ma e k � čni pojem: tacija: rezult PREDŠOLSKA VZ o pr tema ezen ano r če sk ezen tema epo epo erbalno tema ezen čina: pr slik ma pr (v repr pojme v znanih situacijah ponaz izbr poiš razlik repr pojma Ma Repr Veli 1. gradnik ma Ma 1.4 prepo a) b) c) d) Matematična pismenost 5 6 7 48 | Pismenosti 7 o- - az to | e ove čke e ali obs čne e, ki atov porablja e pri azli topk e omejitv topk ezultt r ov čnih A ŠOLA e porablja n e tetje, merjenje, prik ešujemo nov ablja r eznanih situacij in topk azli činkovito u alog ezne pos ešitv topk tr avilnos � h u odja in pripomo topki: š � čne pos teva njihov a dela, r SREDNJ ih pos e us eri pr vajanju r vnos zna in upor tema tne) pos čna or ev � čni pos etekleg po ma raziskovanju n reševanju n izber vodijo do r (las pr izveden pri iz deja razli ter upoš tema ate pr a) b) c) pri reševanju u d) e) ismenosti d., ma ezult tne ščanje it erjamo r tične p anje in vr ev čne e, ki atov ezna až az tema e pri azli tr topk topk ablja las ezultt r ov ejanje, r eznanih situacij in e anje, izr avljamo in pr va ma ablja r stopk ablja us ot 3. VIO alog ezne pos ešitv ešev � čne pos tr anju upor avilnos a, ug e h po a r tv ot osno e us eri pr e in upor očanje zna in upor tema ešev topk ev odja z po ma raziskovanju n reševanju n izber vodijo do r pri r pos pr izvedeni izber or spor anje, primerjanje, urov anje k a) b) c) d) e) topki: opaz , sporoč tne anje in avljamo ali potrjujemo dejs e, ki atov vni pos čne ezna ot tegij e pri až � čnih tr zna azli topk ablja las ezult ov er stra ŠOLA topk tema anju nalog e t r anje, izr em; spo VNA ablja r topk ablja us 2. VIO orit ov t ešev ezne pos ešitv ešev � čne pos avilnos anju ma tr anju upor e h pos a r z. alg � znanje; z njim ug opk OSNO e us e in upor 9 kov eri pr očanje zna in upor tema ešev topk ev odja z topek o v, post po ma razis situacij in r izber vodijo do r pri r pos pr izvedeni izber or spor � in izboljša a) b) c) d) e) širiaz in orodja8 ačunski pos e . r d. elimo r čke tičnih pojmo opk čne o, e in tne te e, e ami it azli ak tk čine acij atov o cilja (npr eli ogr aterim ž tema teje, meri, a v ezult t, s k zne post uje r ačunsk ablja las ov eja, primerja, až tevanjem t r a doseg � čne nalog vnos o, da š čne pripomo 1. VIO azisk eja elemen azuje poda vaja r stopk te tema ak avilnos azli z. deja � čne situacije t ezno izr e z upoš anju upor e h po � , računalniški pr va in r tr čine, iz � računskih oper trumen zna tema ešev eri pr ablja r obleme t a in prik oli topk tnos topk ev anja ali mišljenja z trumen spo ma da opazuje, prir razvršča in ur rešuje ma pr zbir riše, us in k pos las pri r pos pr izvedeni upor in ins arjalno delo o a) b) c) d) e) tv čki in ins vanje in uporaba ma ot us a dela, delov d. tične pismenosti: oliščinah uporablja ustre e čne o, d.). , razume JA ak eorije it topk razli emišljeneg repros� h 10 ačb it e t | Opredelitev in gradniki tema GO teva a pr stu je mišljeno k uje eš odje, merilni pripomo tek eja, primerja, anje en on črtneg o or azisk vijamo nov eja, pr a na ešev em k , r trijsk az � čnih nalog � čne situacije t ov v t tično mišljenje va in r te oblik tk eome zna in v različnih ok PREDŠOLSKA VZ ablja uspešne pos g anje: tema zna tema ov obleme, r tema topek: upor pri igri in reševanju p ma spo ma da opazuje, prir razvršča, ur elemen odje: če pr Pos vanje poda Or Razisk je 1. gradnik ma Ma 1.5 po a) b) Matematična pismenost 8 9 10 | 49 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 8 e | tnih � , er e in až a e � , � ados ri e in ditv avilnos avi t emeljuje os � čni situaciji � čneg � izbir eri (dok e ut ušenj ešitv trog e popr ve � čne tr ev A ŠOLA odatkov ebnih in z tema tema ditv eznos oma pr tr ostopkov p zir ešitv tnih izk alog tema avnijo s � o er jih pr � čne tr SREDNJ � dobljene r a izboljša tkih v ma ezne r eznos tr uje ma eze t vrže) ezno rtr esoja o potr oma nalogi ridobljenih p esoja o us edno esoja o njihovi smiselnos tr edlag tema pr poda ozir na podlagi ma znanja, las in p napoveduje rešitve pr in izpeljave p reševanju n pr us neus pr oblik hipot oz. o z us a) b) c) d) vr e) f) ma ismenosti ve tične p tnih a e � ter elji ados ri e, � čne tema tem � čni situaciji eznos � čneg � izbir tr ušenj ešitv tema odatkov e in izboljša va ma ebnih in z tema tema eznos avk 3. VIO tr ostopkov p reveri in u tnih izk alog tne ma � dobljene r a popr ot osno tkih v ma uje las esoja o potr oma nalogi ridobljenih p esoja o us edno esoja o njihovi us edlag pr poda ozir na podlagi ma znanja, las in p napoveduje rešitve pr in izpeljave p reševanju n pr pr oblik trditve, jih p anje k a) b) c) d) vr e) , sporoč tnih ve a e er tegij ados ri e t � čni situaciji � čneg ušenj � izbir ešitv vojo trditev er stra ŠOLA e in izboljša ebnih in z tema tema eznos avk ov t VNA 2. VIO tnih izk tr ostopkov p log er za s opk e a popr rim OSNO � dobljene r tkih v ma če p esoja o potr oma nalogi esoja o us edno edlag v, post pr poda ozir na podlagi ma znanja in las napoveduje rešitve pr in izpeljave p reševanju na pr a) b) c) d) vr e) poiš e in odločitv opk tnih ve tičnih pojmo alog , ados ev e in jih ušenj tema e, post � čni situaciji � izpelja ešit ešitv t r ebnih in z tema tnih izk eznos čne r 1. VIO tr ri reševanju n avilnos tkih v ma zna napa emeljuje trditv erja pr avi esoja o potr oma nalogi esoja o us ev epo pr poda ozir na podlagi las napoveduje rešitve pr postopkov p pr pr popr a) b) c) d) vanje in uporaba ma te, ut tične pismenosti: zulta , razume tkih , JA ev e in jih ušenj | Opredelitev in gradniki tema GO godilo ešit ešitv t r ebnih poda tnih izk čne r aj se bo z avilnos tično mišljenje veduje in presoja re e, k zna napa PREDŠOLSKA VZ erja pr avi tema esoja o potr ev epo 1. gradnik ma pr na podlagi las napov pr pr popr Ma 1.6 napo a) b) c) Matematična pismenost 50 | Pismenosti 9 | , uje e ev � čnih e � čnih ov tki, tki, z usi in eč azmišljanje, ušanje, ot izziv in ev ešit tema � izbir � čnih t tema dkrivanju eduk� vno anju A ŠOLA ablja smiselne roblem ez r . posk eizk ema � , s pr ešitvijo), oblemov oblik eznos ešev življa k emalo poda tnimi poda ocesna znanja � vno sklepanje, ašanja in nov tr anju ma � čnih p ten ami, br SREDNJ e, obrnjeno r � čno pr � , odpr tki, pr ablja pr vanje mat � vno dejavnos ev). ešev . induk čna vpr oblemov upor tema tema onsis apr obleme esoja o us oblemov ešit pri r pr strategije (npr napak sis posebni primeri, analogija) (z poda nek več rešitv nesmiselno r preiskovanju in o upor (npr posploševanje, d sklepanje) na osnovi danih ma situacij ali pr razli pr pr strategij pri r pr reše problemov do krea a) b) pri reševanju raznovrstnih ma c) d) e) ismenosti 13 uje o naj pridemo do r tične p čne , � čnih e ak ev � čnih azli ov tki, tki, z anju o in jih usmerja. tema usi eč ot izziv in � čno ev ešit tema � izbir � čnih t tema ablja r ez r anju ocesi. roblem gotovi� in k va ma . posk tema ešitvijo), in odkriv eznos ema življa k 12 oblemov oblik ešev o u 3. VIO � , s pr tnimi poda ocesna znanja ašanja in podobne tr ezno podpor emalo poda tr anju ma e, sis anju raznovrstnih � čnih p ten ami, br anju oram ot osno ušanje, posebni primeri) ov ešev � , odpr tki, pr onsis ablja pr čna vpr vanje mat � vno dejavnos čno m oblemov upor eizk tema apr eisk obleme esoja o us oblemov tnimi miselnimi pr tan pri r pr strategije (npr in napak pr ma (z poda nek več rešitv nesmiselno r pr upor na osnovi danih ma situacij ali pr razli pr pr strategij pri r pr reše problemov do krea anje k a) b) pri rešev c) d) e) a� z las aj na anje, jim nudi us , k ešev a poisk čeno a r , sporoč olo , ablja uje � čnih e čencev z tegij ev � čnih vojni ov tki, tki, z ato jo mor az eč ot izziv in aterih ni d es u ev ešit tema � izbir � čnih t ter ŠOLA tema ablja znane ez r anju e, v k er stra roblem eznos ema življa k ov t VNA 2. VIO � , s pr ešitvijo) upor oblemov oblik ešev emalo poda tnimi poda ašanja in podobne tr z. izziv zdržuje in anju ma anju raznovrstnih ten ami, br e o opk � čnih p čitelj v OSNO ešev � , odpr tki, pr čna vpr vanje mat � vno dejavnos oblemov upor tema onsis ocesna znanja obleme esoja o us oblemov čencu ni (dana) znana, z apr em u 11 pri r pr strategije, primerne r stopnji ma (z poda nek več rešitv nesmiselno r pr na osnovi danih ma situacij ali pr razli pr pr strategij pri r pr reše problemov do krea e u v, post v ujemo nalog ater a) b) pri rešev c) d) e) ešitv eisk e ve oblema, pri k ez tičnih pojmo � čnih endar pot do r ov � , , v anju pr tičnih problemo � čnih tnimi ev ešitvijo) čna ot izziv in ov tema topnji emalo ami, br tema � izpelja � čnih t ešit � nskih) trategije, � nskih) ten azli anju azisk tema roblem tema vojni s tki, pr ema uje r eznos ešev življa k virno r 1. VIO az onsis eč rešitv ocesna znanja tr a iz anju in r anju (ru � čnih p anju (ru stnih ma ov (zapr� , odpr tev eč poda , nesmiselno r ah oblemskih situacij z nejasnimi cilji (pr ešev vanju ma ešev tki, nek tki, z v tema ablja znane s ešev ev ev ablja pr ašanja in podobne nalog vanje mat � vno dejavnos esoja o us oblemov va pr top k r pri r ma upor primerne r pri r raznovr problem s pr poda poda rešit upor na osnovi danih ma situacij oblik vpr pr strategij pri r pr reše problemov do krea avna a) b) c) d) e) ašanje), ki z vanje in uporaba ma a obr tojen pris tične pismenosti: tegije pri reše če uje ot , razume usi vojni ca, az n več a, situacija, vpr ednješolsk JA porablja porablja em poiš | Opredelitev in gradniki GO . posk ov oblik življa k a in sr tema t bolj ali manj samos anje vsiljiv o rešitev i z. izziv (nalog ašanja anjem: � d e, isk oblema osnovnošolsk tično mišljenje trategije (npr pobuda o  kacija), primerne r ev pr � vno dejavnos anje: PREDŠOLSKA VZ čne po čna vpr vanje izzivov do ov tema ocesna znanja, pri t znane s in napak klasi stopnji pr razli rešit na osnovi danih izziv razli reše krea oblem: eisk Pr Pr (Učenje z) odkriv 1. gradnik ma Ma 1.7 uporablja različne stra a) pri reševanju izzivov u b) pri reševanju izzivov u c) d) Matematična pismenost 11 12 13 | 51 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 10 | azi v oblem anja in a izr a oblem u ešev � čni pr zik črt r e� ra in stu A ŠOLA abi smiselne trategije z e (delne in članka, rezulta� ra- tema tek a tni na oblema in pr terpr on � čnem je tavi � čne s SREDNJ zna ma � rešitv uje las eds uje in upor anje pr tavi, in časopisneg epo tema tema eds edno . del pr v življenjski situaciji in g ma oblik ga pr oblik ma rešev reši pr vr končne) v k a) b) c) d) dana (npr azi v z. vsak oblem anja in a oblem vo a izr čne) u ešev vna � čni pr on zik črt r abi smiselne e� ra in trategije z stu 3. VIO tema tni na oblema in pr terpr tekon � čnem je tavi � čne s tično obra zna ma � (delne in k oblema izhaja iz življenja o uje las eds uje in upor anje pr tavi, in e v k tema tema a pr epo eds edno eg tema pr v življenjski situaciji in g ma oblik ga pr oblik ma rešev reši pr vr rešitv a) b) c) d) ajo ma st življenjsktek azi v on oblem anja in a izr a oblem ešev čne) ocesi; k u on ŠOLA � čni pr zik črt r e� ra in eni), ki omogoč tičnega modeliranja) abi smiselno trategijo z stu VNA 2. VIO tema tni na oblema in pr terpr tek tema on � čnem je tavi � čno s � (delne in k tnimi miselnimi pr čencev oz. razvojno stopnjo. OSNO zna ma uje las eds uje in upor anje pr tavi, in e v k epo tema tema eds edno pr v življenjski situaciji in g ma oblik ga pr oblik ma rešev reši pr vr rešitv anja z las ovni, znanstv edznanje u evajo ma a) b) c) d) ešev črt ačno pot r , ki ne zaht � čni etnim a oblem čnih) ojeni glede na pr tni na ezno on tema onkr u tavi tr ev in drug zik uje las eds ešit abi us stu � čno prilag trategijo z (probleme a pr 1. VIO edeli ma oblema in pr azmisli o tek virno r 14 on � čnem je � čno s � (delnih in k a iz ori situacijo s k tev odenju oblik anja in g uje in upor anje pr tavi in r ev v k ah tki niso didak ekstih (osebni, družbeni, strok oblem v življenjski situaciji terialom in jo opiše v tema tema eds ont zazna in opr pr ponaz ma ma ob v rešev oblik ma rešev reši pr smiselnos rešit d.), poda e probleme a) b) c) d) e) eklama it tične pismenosti: a e v ašanje, situacija), ki z a, r e življenjsk � čni etnim JA ezno a ešitv a, vpr v v raznolikih k tema onkr tr | Opredelitev in gradniki tema GO ave, novic čne) r u on azpr zik abi us trategijo z izziv (nalog edeli ma oblema ene r va raznolik tv � čno s oblem: vna ori situacijo s k stu PREDŠOLSKA VZ danjem je anja uje in upor anje pr z. znans vanje problemo oblem v življenjski situaciji terialom in jo opiše v tema tek zazna in opr pr ponaz ma vsak rešev oblik ma rešev opiše (delne in k kon ave o 2. gradnik ma Reše 2.1 obra a) b) c) sodeluje pri oblikovanju načrt d) e) Življenjski pr zisk Matematična pismenost 14 52 | Pismenosti 11 | al . � čne vani d.) in ovni, čne ašanja v � čnem tema avna stu , da azli azi it oblem (npr trok tek � čno a vpr konceptualnih tema on A ŠOLA � čno modelir čin (s pojmi, čine, ma ča o njihovi oli � tema topki, prik tema oblemsk vo � čni na � ranimi na r � čnem k SREDNJ eni) v ma zna, da bo dano situacijo zna k tavi situacijo o ma tv u antnos oči ma tavi situacijo na ezen uje pr epo zik epo avna eds tema čine, pos tema odijo do posplošenih pr lahk opiše življenjski pr osebni, družbeni, s znans je pr pojme in odnose v obr situaciji in odlo relev poenos omog obr pr ma repr na oblik ma a) b) c) d) e) oči al . � čne vani e pomembne in v ovni) v avna omog ašanja v stu ešitv vo tema vo u tvi in oblem (npr trok , da a vpr tek anje r vna zik avna eds on � čno modelir ča o njihovi a isk čine, ma 3. VIO oli � situacijo tema oblemsk � čnem je � čno obr � čnimi sr � čnem k tično obra zna, da bo dano situacijo zna k tavi o ma antnos tavi situacijo z uje pr epo tema epo tema eds tema tema tavk, ki so nam z tema pr lahk opiše življenjski pr osebni, družbeni, s ma pr pojme in odnose v obr situaciji in odlo relev poenos ma pr ma oblik ma a) b) c) d) e) edpos tevali. vo pr ajo ma a, a ašanje eg sta in izpelja � čnem tvi in tek e od njih bomo upoš ŠOLA eds o vpr on ater tema e, k eni), ki omogoč anje k VNA 2. VIO čitv a) življenjsk oblemsk � čnimi sr azumev � odlo OSNO u tavi situacijo z uje pr eje oblema v ma zik eds tema ovni, znanstv sodeluje pri opisu (osebneg družbeneg pr je pr ma oblik a) b) � ter spredičuje poglobljeno reba ur a) 15 u anjem, ki vklju � čnimi ov zik tavitvi ašanja ečeni in jih je tr oblema v eds azisk tema 1. VIO a pr a vpreg to nedor ekst eg � čnem je os oblema z r ont tema a pr ekstih (osebni, družbeni, strok oblemsk eg sodeluje pri opisu (osebneg življenjsk ma sodeluje pri pr situacije z ma sredstvi in pri oblikovanju pr , ki so pog ont tični k ov a) b) tk tičnim modeliranjem tema tema anja življenjsk o poda tične pismenosti: elik eševa r JA v v raznolikih k | Opredelitev in gradniki tema GO oblik anje: oblem vsebuje v va situacije z ma vna 2.2.1 prenese situacijo v ma � čno modelir z. modela; pr vanje problemo PREDŠOLSKA VZ tema ev o Ma rešit 2. gradnik ma Reše 2.2 obra Matematična pismenost 15 | 53 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 12 | ami am, predeli � čno af, a d.) in ablja ot model pri la o čni it tema trijski a, opisno ali ode vede emenljivk čb, diagr � čna in ogla k edpis, gr A ŠOLA ormulir a a ma a kr u m e, f eome e in na oritmi odja s� modela apiše odnose tema ezneg edlag a dano situacijo tem ena a, g trijsk vr a or tavk tr animi spr ače) o z cijski pr tožnice, slik vi modela upor SREDNJ e modela črtovanj čni, simulacijski, zna in z eome e us dela emenljivk ča o z e� čni, alg . funk ezna ma edpos epo oma pr čba, sis eglednic o drug tr anju, g pri na spr pr omejitv odlo (empiri teor izber pr med izbr ozir struktur (npr ena pr objekt, s kak pri iz us tehnološk a) b) c) d) upov . ami a, predeli � čno a d.) a, ablja ot model pri nak vo čni it tema af, linearna ače) vna odela o vede st modela eglednic vr emenljivk � čna in abimo k ormulir a ma oritmi apiše odnose o drug odja 3. VIO e, f e in na am, pr tema ezno z edlag a dano situacijo (npr edpis, gr tem linearnih ak a or tavk tr animi spr vi modela upor tično obra e modela o z črtovanju m čni, simulacijski, zna in z trijski objekt, slik azmerje upor e us dela emenljivk e� čni, alg cijski pr ezna ma edpos epo oma pr čba, sis čb, diagr tr tema pri na spr pr omejitv izber (empiri teor glede na dano situacijo pr med izbr ozir struktur funk ena ena geome opisno ali k pri iz us tehnološk emo sor a) b) c) d) . pr o). ajo ma om (nprzik o palic a ank anju ezna � čnim je anju tr orimo s t ŠOLA ov vi modela, ehnološk tema ormulir eni), ki omogoč črt edelitvi VNA dela 2. VIO ablja us va z ma o ponaz tavk � čna in t OSNO z. poja . daljic emenljivk in f tema a o edpos o da upor odja ovni, znanstv sodeluje pri na modela, pri opr spr pr sodeluje pri iz tak ma or a) b) a objekt � čneg tema a nema 15 � čnih pojmov z drugimi pojmi (npr vaneg tema avna 1. VIO e obr ev maorit tavitv ekstih (osebni, družbeni, strok za dano situacijo16 eds ot ponaz ont tičnim modeliranjem � čne pr tema azumemo k tične pismenosti: tema tične modele sta ma tema JA v v raznolikih k | Opredelitev in gradniki tema GO � čni model ne r je posebna vr tema va situacije z ma e). Ma vna 2.2.2 oblikuje ma og � čni model: vi ž vanje problemo PREDŠOLSKA VZ tema avna Ma obr 2. gradnik ma Reše 2.2 obra Matematična pismenost 16 54 | Pismenosti 13 | t, e a čnos ami d.) � čnimi tne modele teva čki ehnik ami z ogr � čne sta tan stu a čno ogr trije it A ŠOLA tne modele tema tek tek e, na odij (merilni d.) eglednice, ablja t tema on je it e pr cijami, pr eome tacijami � kon anje) anje, pr ačune, dobljene z abi modela se poslužuje čki, pripomo an anje modela SREDNJ čnimi ma ov čne g e� ra ma ezen ablja dane in las ži model in upoš ezne enot ožev čunanje in gr amir e (izr azli čilnos tr az ra zna in upor ogr terpr opiše dane in las z r repr upor razlo zna (us zaokr pri upor tehnoloških or pripomo za prik po za simulir (računalnišk pr delo s funk dinami rešitv modelom) v k a) b) c) d) e) f) in e d.) t, , azni e a ešitv vo teva čnos acije it ami d.) � čnimi tne modele ačunalo ehnik ami z ogr � čne r vna tan tne modele sta ogr trije it tema in upoš tek e, na odij (r eglednice, r tne aplik eglednice, ablja t tema 3. VIO 17 e pr e pr cijami, pr eome tacijami � kon anje) anje modela anje, pr stu tično obra abi modela se poslužuje čnimi ma čne g e� ra ma ezen ablja dane in las ži model ezne enot ožev ami, sple amir tek azli čilnos tr ogr zna in upor ogr ačune, dobljene z modelom) on tema terpr opiše dane in las z r repr upor razlo zna (us zaokr pri upor tehnoloških or računalnišk pr po za simulir (računalnišk pr delo s funk dinami (izr v k a) b) c) d) e) f) in ajo ma e tavi sta t, eds ešitv tek a pr čnostan � čne r ŠOLA � kon eni), ki omogoč e, na tema VNA 2. VIO čilnos anje) stu OSNO e� ra ma abi dane modele teva zna ezne enot ožev tek tr terpr ačune, dobljene z modelom) on ovni, znanstv opiše dani model in g upor upoš (us zaokr (izr v k a) b) c) d) in e v a zne ešitv 15 � čne r at 1. VIO vaja posame ezult anju po danem tema eševanja stu veze, r ešev e r e z ekstih (osebni, družbeni, strok ak tek cijsk ont sodeluje pri opisu daneg modela sledi r modelu in iz kor opisuje ma kon tičnim modeliranjem a) b) c) e, funk tične pismenosti: tema tične modele emenljivk tema JA e spr v v raznolikih k | Opredelitev in gradniki tema GO azber va situacije z ma iz modela r vna 2.2.3 uporablja ma vanje problemo PREDŠOLSKA VZ ži model: Razlo 2. gradnik ma Reše 2.2 obra Matematična pismenost 17 | 55 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 14 | čnih va azli tavk, t t, avna porabnost a modela t, obseg edpos čin) tevnost A ŠOLA eznos . obr oli očnos tr avilnos va pr tkih, primerih, � daneg čne modele t, pr t) modela v r reverja u eznejši model gotovljenih os azli � , zah va us avna tr SREDNJ čnos činah (npr avna snovi u abnos abe) tan oliš . glede na t obr (smiselnos na ok mej, obr zanemarjenih k na novih poda situacijah p modela izdela us na o pomanjkljiv primerja r (npr upor upor a) b) c) d) čnih va vo azli tavk, t t, avna porabnost a modela t, obseg vna edpos čin) tevnost eznos avilnos . obr oli tkih, primerih, � daneg očnos čne modele 3. VIO tr va pr otovljenih t, pr t) modela v r reverja u eznejši model os azli � , zah va us avna tr tično obra čnos činah (npr avna snovi ug abnos abe) tan oliš . glede na t tema obr (smiselnos na ok mej, obr zanemarjenih k na novih poda situacijah p modela izdela us na o pomanjkljiv primerja r (npr upor upor a) b) c) d) ajo ma koliščinah odela ŠOLA t modela v eni), ki omogoč činah VNA 2. VIO eznostr oliš odatkih in o porabnost m OSNO čnih ok ovih p ovni, znanstv opisuje us razli preverja u a) b) na n 15 1. VIO ekstih (osebni, družbeni, strokont tičnim modeliranjem tične pismenosti: tema tične modele tema JA v v raznolikih k | Opredelitev in gradniki tema GO va situacije z ma vna 2.2.4 vrednoti ma vanje problemo PREDŠOLSKA VZ 2. gradnik ma Reše 2.2 obra Matematična pismenost 56 | Pismenosti 15 | a � čnim � čnih odij, st � čne � čnih tek tema se formalneg tema � čno znanje on A ŠOLA formalne ak tema a modela azume tema ši k . pomen or tema a, šir � čne pr � čneg va in r ov« v ma � ) SREDNJ zna in z ma e� ra ma om opiše ne se v smislu ne zna vnik sah (npr abnik vnos epo zik tema terpr ak tema epo ak pr je ma pr ma pr pomen »nema deja pr tradicije, ma upor deja a) b) in c) d.) odajalec it , prčar vo � čnim amier vna tema , k formalne seak ar 3. VIO . miz � čne pr tično obra zna in z ma � ke (npr om opiše ne epo tema tema tema zik pr je ma a) e ma ajo ma znamo iz šolsk � čnim ot jih po ŠOLA tema formalne se e, k eni), ki omogoč ak VNA topk 2. VIO � čne pr OSNO zna in z ma ačne pos om opiše ne epo zik tema ovni, znanstv pr je ma a) abimo drug ekstih aterih upor ont ocesih, v k v različnih k 1. VIO 18 ekstih (osebni, družbeni, strokont tične prakse tične pismenosti: tema � ke v poklicnih situacijah/delovnih pr tema JA v v raznolikih k | Opredelitev in gradniki tema GO aba ma ormalne ma uporse:ak vanje problemo PREDŠOLSKA VZ � čne pr 2. gradnik ma tema Reše 2.3 razume nef Ma Matematična pismenost 18 | 57 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 2.4 Finančna pismenost Mag. Mateja Sirnik, Irena Simčič in Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo V svetu in pri nas se v današnjih časih veča potreba po izobraževanju potrošnikov. Ti se v spremenjenih razmerah vse teže premišljeno odločajo. Še posebno to velja za področje finančnih storitev, ki je zaradi hitrega razvoja in pojavljanja vedno novih proizvodov izredno zapleteno. Potrošniki tako potrebujejo nekatere veščine, znanja in strategije, ki jim olajšajo vsakdanje odločanje. V prihodnosti bo še več takih sprememb, zato vse kaže, da bo za potrošnike finančno izobraževanje postalo kar vseživljenjska izkušnja. Tako bodo že od zgodnje mladosti finančne opravke sprejeli kot samoumeven del življenja in se učinkovito odločali. Očitno je, da imajo danes mladi veliko večjo finančno odgovornost, kot so jo imeli njihovi starši v svoji mladosti, vendar, kot kažejo raziskave, ti še neizkušeni potrošniki teže dojamejo naravo te odgovornosti kot starejša generacija. Svet Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj − OECD je sprejel Priporočila o načelih in dobrih praksah za finančno izobraževanje in ozaveščanje, predvsem ob upoštevanju, da raziskave in ankete o finančni pismenosti, ki so bile izvedene v državah članicah OECD, kažejo, da potrošniki niso dovolj finančno pismeni in se ne zavedajo nujnosti finančne izobrazbe. Finančna pismenost je torej vedno nujnejša življenjska veščina, zato OECD v sprejetih Priporočilih svetuje, naj se finančno izobraževanje prične že v okviru osnovnošolskega izobraževanja, saj bi se otroci in mladostniki morali čim prej izobraziti tudi na področju finančne pismenosti ter o finančnih problemih in njihovem reševanju. Skozi predšolsko obdobje, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje naj bi se otroci in učenci soočili s temami, ki se jih neposredno dotikajo. Mladi uporabljajo denar v okviru gotovinskega in negotovinskega poslovanja, mnogi mladostniki imajo tudi svoj bančni in/ali varčevalni račun, uporabljajo različne možnosti plačevanja in tudi varčevanja, zato je treba celostno razmišljati, kako bi vsebine s področja financ čim bolj smiselno vključili v kakovosten vzgojno-izobraževalni proces učencev in dijakov. V okviru izobraževanja si želimo, da učenci prepoznajo potrebo po vodenju osebnih/družinskih financ, da ta znanja pridobijo, da so sposobni vnaprejšnjega načrtovanja, sprejemanja odločitev, povezanih s finančnimi storitvami, ter da se zavedajo posledic svojih dejanj. Finančno pismen posameznik je sposoben uporabiti finančno znanje v različnih življenjskih kontekstih. Člani Razvojnega tima za matematično pismenost, ki je deloval v okviru projekta NA-MA POTI, smo tako ključne elemente finančne pismenosti zapisali v opredelitvi finančne pismenosti. Podrobneje smo jih opredelili s podgradniki znotraj dveh gradnikov finančne pismenosti. Za vsak podgradnik smo zapisali opisnike na petih razvojnih stopnjah, ki naj bi jih dosegli otroci na koncu predšolskega obdobja, učenci na koncu 1., 2. in 3. VIO v osnovni šoli ter dijaki na koncu srednje šole. Na ravni srednje šole opisnike prilagodimo tudi vrsti srednješolskega izobraževalnega programa, pri čemer lahko uporabljamo tudi opisnike iz 3. VIO v osnovni šoli. Pri zapisu podgradnikov z opisniki smo izhajali iz izkušenj pri pripravi gradiva za matematično pismenost. Pri delu nas je vodilo naše razmišljanje, da je finančna pismenost kroskurikularna tema, zato razvijanje finančne pismenosti pri učencih ni samo naloga nekaterih učiteljev (npr. učiteljev matematike, gospodinjstva, ekonomije …), temveč učiteljev vseh predmetnih področij. Tako nam podgradniki prvega gradnika ponujajo veliko možnosti za načrtovanje dejavnosti za razvijanje finančne pismenosti znotraj različnih predmetnih področij, medtem ko gre pri drugem gradniku prednostno za reševanje finančnih problemov, ki jih rešujemo z uporabo matematičnega znanja in jih večinoma rešujemo pri pouku matematike. Posledično nismo ponovno zapisali opisnikov drugega gradnika, temveč uporabimo opisnike drugega gradnika matematične pismenosti. Pri izvajanju dejavnosti se srečujemo z različnimi finančnimi pojmi, ki v naših kurikularnih dokumentih niso nikjer sistematično navedeni, zato smo predlagali finančne pojme, ki naj bi jih otroci in učenci spoznali preko različnih dejavnosti. Prva skupina finančnih pojmov je zapisana za predšolsko obdobje in 1. VIO v osnovni šoli, druga skupina finančnih pojmov pa za 2. in 3. VIO v osnovni šoli ter srednješolsko izobraževanje. Finančno znanje in razumevanje, veščine in sposobnosti ter odgovornost so brez pomena, če jih posameznik ne zna uporabljati v praksi, zato imajo vzgojno-izobraževalne ustanove pomembno vlogo in nalogo na področju finančnega izobraževanja in finančne pismenosti. S projektom NA MA POTI želimo razvijati tudi to področje. 58 | Pismenosti Literatura in viri: 1. Recommendation on Principles and Good Practicies for Financial Education and Awareness, Recommendation of the council, 2005, OECD. 2. Recommendation of the Council on Financial Literacy, OEC/LEGAL/0461, 2022, OECD. 3. Nacionalni program finančnega izobraževanja, Vlada Republike Slovenije, 2010, Ljubljana. 4. Simčič, I. (2010). National Dissemination Proposal 2010–2011, EUCEN, Barcelona. 5. Simčič, I. (2011). Dolceta online survey – Slovenia, EUCEN, Barcelona. 6. Simčič, I. (2011). Dolceta National Dissemination Report, EUCEN, Barcelona. 7. Šterman Ivančič, K. (ur.) (2013). Izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut. https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-196-3 Več o finančni pismenosti si lahko preberete v priročniku Razvijamo finančno pismenost: opredelitev finančne pismenosti s primeri dejavnosti, ki je dostopen v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo, v rubriki NA-MA POTI (www.zrss.si/digitalna-bralnica/na-ma-poti). | 59 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli OPREDELITEV FINANČNE PISMENOSTI Finančna pismenost je zmožnost posameznika, da na osnovi finančnega znanja: • uporablja finančne pojme in postopke v različnih življenjskih situacijah, • analizira, utemeljuje, vrednoti in učinkovito sporoča svoje zamisli in rezultate pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji finančnih problemov v različnih življenjskih situacijah, • sprejema odgovorne/utemeljene odločitve s prepoznavanjem razlik med željami, zmožnostmi in dejanskimi potrebami, • pridobi zavedanje o vlogi finančnih veščin in pomenu ustreznega izobraževanja na tem področju za kakovostno vsakdanje in poklicno življenje. GRADNIKA FINANČNE PISMENOSTI 1. gradnik finančne pismenosti (FP1) Finančne veščine, razumevanje in uporaba finančnih terminov, postopkov ter strategij, sporočanje kot osnova finančne pismenosti 1.1 razume sporočila s finančno vsebino 1.2 pozna in uporablja finančno terminologijo in simboliko 1.3 predstavi, utemelji in vrednoti lastne miselne procese 1.4 prepozna, razume in uporablja matematične pojme v finančnih okoliščinah 1.5 pozna in v različnih okoliščinah uporablja ustrezne postopke in orodja 1.6 napoveduje in presoja rešitve, utemeljuje trditve in odločitve 1.7 uporablja različne strategije pri reševanju problemov s finančnega področja 2. gradnik finančne pismenosti (FP2) Reševanje problemov na finančnem področju v raznolikih kontekstih (osebni, domači in družinski, izobraževalni in delovni, družbeni) 2.1 obravnava raznolike življenjske probleme 2.2 obravnava situacije z matematičnim modeliranjem 60 | Pismenosti 3 vo | ta, e iz os sna ori no tk epr sebino alne anju z ti, finančni o in er tv omplek tv e t ov A ŠOLA ume pr ezne br očilo s finančno tk idobi poda az umen tr ana in k vanju nalog tojnih vir SREDNJ trategije pri br vanjem finančnih besedil eše , izlušči bis tojno pr ejema) r turir očila s finančno v tki) ablja us ume ebne poda očilo vzema spor odos (spr struk spor (finančni dok poda upor učne s raz in pri r po vsebino potr spor samos ver a) b) c) d) vo e iz tavna, sna ori no tk sebino alne anju z ti, finančni o in er tv omplek tv e t ov ume enos ezne br očilo s finančno tk idobi poda 3. VIO az umen tr ana in k vanju nalog vanjem finančnih besedil , izlušči bis tojnih vir turir tki) trategije pri br eše tojno pr va finančne pismenosti ejema) r očila s finančno v ablja us ume ebne poda očilo vzema spor odos (spr struk spor (finančni dok poda upor učne s raz in pri r po vsebino potr spor samos ver a) b) c) d) ot osno vo anje k e iz oč tavna ori no tk očila s o in , spor er tv ŠOLA tv e t ov tk tegij ume enos idobi poda VNA očilo s finančno 2. VIO az ana spor sebino turir , izlušči bis er stra OSNO tojno pr ejema) r truk ebne poda očilo ov t vzema spor tnih in pisnih vir (spr in s finančno v po vsebino potr spor samos us opk a) b) c) v, post e iz tavna tk ermino sebino ov ume enos idobi poda 1. VIO az tojno pr ejema) r očila s finančno v tnih in pisnih vir (spr spor samos us sebino a) b) vanje in uporaba finančnih t JA tavna GO očila s , razume očila s finančno v | Opredelitev in gradniki ume enosaz eščine sebino afična spor PREDŠOLSKA VZ ejema) r tna, gr 1. gradnik finančne pismenosti: us finančno v Finančne v 1.1 razume spor (spra) Finančna pismenost | 61 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 4 | ti, očilo stih ste es ablja atno: tek t), vr tki, ve apis s simboli on da A ŠOLA ajša ančno spor ablja finančni arnos ošnja, obr ume in upor ermine, simbole, az z. okr t in v SREDNJ e/ubesedi z ejemki, iz žbe (skladi), finančne tična potr zna, r atice o eber zik tudi v drugih k asebnos aj, pr po finančne t kr ubesedeno fin zapiše s simboli in obr pr eč smiselno upor je d.), e a) b) c) o (ztv flacija, nalo ajnik it zik ve ec, tr a, menjalni t očilo o bančniš az flacija/de ovanja alut ablja ajša atno: avar ermine, stih tronsk vki, in z. okr apis s simboli tek , UPN obr , da ančno spor ablja finančni je on , elek ačun, z 3. VIO azilo or ume in upor atice o az e finančne t e, pr e/ubesedi z a, polog edit (posojilo), v ti (nak va finančne pismenosti zna, r ater t, kr ojitv eber valnic ovano posojilo po nek simbole, kr (glej opombo 2) ubesedeno fin zapiše s simboli in obr pr smiselno upor tudi v drugih k a) b) c) sebino. trumen avar ot osno ti, popuses ok, z vano v ovanje upok anje k oč avna vanje obr om, načrt z. obr , spor ŠOLA e avnanje s plačilnimi ins a, plače tegij situacije VNA ater 2. VIO v, r vanju ermine in simbole tna mer avnanje z dolg er stra OSNO iso ačuno ablja nek es ov t pri op upor finančne t (glej opombo 2) . dobrina (nujna, nenujna), bančna poslo tna obr opk a) Opomba 2: npr bančnih r le posojilodajalec, posojilojemalec, por evidence, r v, post ozi obdobja glede na situacijo o a, o a sk ačun, t, ermino e finančne elj izbir ovec, r odelnos situacije ater 1. VIO vanju glej opombo 1) elj ali učit iso ablja nek zgojit ovanec, bank epnina, dobr t, dvig denarja, menjalnic pri op upor termine ( erminologijo in simbolik a) oma anilnik, ž vanje in uporaba finančnih t ah ermini, ki jih v ejanje denarja, k ačun, bank vanje, hr JA danje čear GO sak azpor t, v , razume e v t), r | Opredelitev in gradniki a, bančni r v simbolnih igr ater ateri finančni t eščine o, cen ermine vr , bank a, popus ošnja) zna in uporablja finančno t govoru/ artic PREDŠOLSKA VZ ablja nek ani so nek 1. gradnik finančne pismenosti: upor finančne t (glej opombo 1) . denar (e aba (potr Finančne v 1.2 po pri po edlag a) Pr Opomba 1: npr cena, plačilo plačilna k por Finančna pismenost 62 | Pismenosti 5 a | tične vanju ti a, tema eše sebino a, pri d.) tične . odprtje ak arnos ajnik iterijih presoj edit azličnih ja ma ja pr e (npr A ŠOLA avi s finančno kr vanju it abl odja pri r če abl azpr odaji r ar topk ačuna, tr upor v s finančno v e in or upor a r SREDNJ je v r tavljenihas tnem delu ovanje finančne v zna in topk . pri najemu kr oblemo upu in pr zna in sodelu vsebino po z o las po pos pr (npr nak dobrin, pri v po finančne pos bančneg načrt itd.) a) b) a) b) a a tične vanju vanju, tema eše sebino če d.) odaji ar erijih presoj a bančneg avi s finančno ja ma d.) krit vanje it abl odja pri r . izbir če 3. VIO azpr upu in pr tične finančne /polog denarja, ar upor v s finančno v ak o v je v r odajah it tavljenih e in or e (npr va finančne pismenosti as tnem delu zna in topk . pri nak azpr oblemo zna pr topk sodelu vsebino po z o las po pos pr (npr različnih dobrin, pri v na r po pos računa, dvig namensk a) b) a) b) ot osno a anje k e oč d.) ater e in žnic it , spor /polog ŠOLA erijih presoj avi s finančno ja nek topk krit ovanju situacij tegij tične finančne VNA abl . dvig 2. VIO azpr azisk ak upor tične pos e (npr er stra OSNO je v r tavljenih vanju nalog s finančno va pr as tnem delu tema eše zna topk ov t zna in odja pri r sodelu vsebino po z o las oliščinah po ma or in r vsebino spo pos denarja, plačilo polo opk a) b) odja a) b) v, post a e in or opk vanju a in eše ermino azlične uje, ščvr ocese ovor o iterijih presoj kuje r az d. atične sebino kr ezne post te it tem odja pri r 1. VIO ti. azis o, da opaz tične pojme v finančnih ok ak a ma tavljenih va in r e in or danjih situacijah s finančno as tnem delu danje situacije s finančno ablj tema zna eja, primerja, r eja elemen topk vključuje se v pog vsak vsebino po z o las spo vsak vsebino t prir ur upor pos nalog s finančno v a) b) tične pismenos a) b) tema ednoti lastne miselne pr a vanje in uporaba finančnih t e ma oliščinah uporablja ustr d. JA azlične o, da GO ak eja, eja it , razume tih situacijah emelji in vr ovor o os iterijih presoj kuje r a, ur | Opredelitev in gradniki kr epr danje situacije šč sebino azis sebino t vr eščine vi, ut abljamo opisnik sak az zna, razume in uporablja ma tavljenih upor va in r te v edsta os PREDŠOLSKA VZ danjih pr as tnem delu epo zna in v različnih ok zna uje, opisuje, prir epr 1. gradnik finančne pismenosti: vsak s finančno v o las pr s finančno v opaz primerja, r Finančne v 1.3 pr vključuje se v pog po z spo a) b) 1.4 pr Opomba: 1.5 po a) Finančna pismenost | 63 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 6 t | a e ušenj edlag vo esoja v življa eljami, voje ah azlična obleme v do ov, izk ti izbir aja finančnim e in pr A ŠOLA atk roblemo trategije uje r vanju ih situacij ali ve pr a znanja pr e med ž ednoti s eznos eše eljah in njiho tr ev prilag tim azlik tmi v življenjskih tične s v oblik v SREDNJ vanju p dlagi pod e ovi dan žnos ebami in finančnimi žnos eše ablja smiselne vanje problemo esoja o ž esničit ume r ejme in vr tema oblemo ašanja in no esoja o us oblemo na po in finančneg rešitv pr ur zmo raz potr zmo situacijah spr finančne odločitv o finančnih posledic pri r upor ma na osn pr vpr pr strategij pri r pr reše kot izziv in kreativno dejavnos a) b) c) d) a) b) c) d) a t tične e ušenj edlag vo esoja o v obleme življa eljami, voje tema azlična v do ov, izk ti izbir aja finančnim e in pr ah atk roblemo uje r vanju ih situacij ali eznos 3. VIO a znanja pr e med ž ednoti s eše eljah in njiho azlične ma tr ev prilag tim azlik tmi v življenjskih v oblik v vanju p dlagi pod e ovi dan va finančne pismenosti žnos ebami in finančnimi žnos eše ablja r vanje problemo esoja o ž esničit ume r ejme in vr oblemo ašanja in podobne pr esoja o us oblemo na po in finančneg rešitv pr ur zmo raz potr zmo situacijah spr finančne odločitv finančnih posledic pri r upor strategije na osn pr vpr pr strategij pri r pr reše kot izziv in kreativno dejavnos a) b) c) d) a) b) c) d) ot osno t anje k a oč e ušenj tične edlag vo v obleme življa voje azlična , spor tema ti izbir v do ŠOLA ov, izk aja finančnim e atk roblemo uje r vanju tegij VNA ih situacij ali eznos 2. VIO a znanja pr ednoti s eše eljah in njiho tr ev prilag tim v oblik v vanju p er stra OSNO dlagi pod e ovi dan žnos očja ejme in vr eše ablja znane ma ašanja in podobne pr vanje problemo ov t esoja o ž esničit oblemo esoja o us oblemo na po in finančneg rešitv pr ur zmo spr finančne odločitv pri r upor strategije na osn pr vpr pr strategij pri r pr reše kot izziv in kreativno dejavnos opk a) b) c) a) b) c) d) v, post ve e uj t ve vo tične v s finančnega podr v življa ermino voje tema ti izpelja v do ve in odločit e aja finančnim vanju dit jasni s oblemo roblemo ih situacij oblik eznos 1. VIO eše eljah in njiho ašanja tr ev prilag tim v vanju p ovi dan ejme in po žnos vanju pr eše ablja znane ma vanje problemo esoja o ž esničit esoja o us oblemo emeljuje tr spr finančne odločitv pr ur zmo eše pri r upor strategije na osn različna vpr pr strategij pri r pr reše kot izziv in kreativno dejavnos a) b) a) b) c) d) ve, ut vanje in uporaba finančnih t ešit tegije pri r ablja JA vih esoja r GO esoja o , razume ti njiho | Opredelitev in gradniki ituacij upor elje in pr žnos eščine veduje in pr voje ž ev vanju s trategije PREDŠOLSKA VZ a s eše až esničit 1. gradnik finančne pismenosti: finančni zmo ur znane s Finančne v 1.6 napo izr pri r a) 1.7 uporablja različne stra a) Finančna pismenost 64 | Pismenosti 2. gradnik finančne pismenosti: 2.1 obravnava raznolike življenjske probleme 2.2 obravnava situacije z matematičnim modeliranjem Uporabljamo opisnike 2. gradnika matematične pismenosti. | 65 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 3. Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti V projektih so delovale različne skupine v podporo razvoju bralne, naravoslovne, matematične in finančne pismenosti. Razvoj bralne pismenosti so podpirale skupine, ki so se poglabljale v bralno pismenost in razvoj slovenščine, šolsko knjižnico, diagnostične pripomočke in slovenščino kot drugi jezik. Razvoj naravoslovne, matematične in finančne pismenosti pa so podpirale skupine, ki so delale na področjih kritičnega mišljenja, reševanja avtentičnih problemov, odnosa do naravoslovja in matematike ter sodelovanja in timskega dela učiteljev. Na dvig ravni pismenosti vpliva več dejavnikov. V tem poglavju predstavljamo izsledke, ki so rezultati dela strokovnih skupin in smo jih prepoznali kot ključne. 3.1 Gradniki razvoja učne motivacije mag. Cvetka Bizjak, Zavod RS za šolstvo Gradniki matematične in naravoslovne pismenosti ter drugih pismenosti predstavljajo opredelitev ciljev, ki naj bi jih dosegli otroci v vrtcu in šoli. Učna motivacija pa je ena od sestavin poti, ki vodi do tja. Tesno je povezana z energijo, ki je potrebna, da učenci lahko učinkovito razmišljajo in se učijo. Raziskave dokazujejo, da so posamezne sestavine učne motivacije pozitivno povezane z dosežki (npr. PISA 2015). Na dosežke vpliva motivacija posredno: preko količine časa, ki jo namenimo učenju, izbire učnih strategij (globinsko – površinsko učenje), stopnje osredotočenosti na učno vsebino ipd. Motivacija je en sam pojem, vendar sestoji iz cele vrste najrazličnejših procesov, ki se dogajajo v našem umu. Njihove značilnosti pri vsakem posamezniku sestavljajo njegovo svojstveno motivacijsko strukturo, ki nam odgovori na vprašanje, kaj določenega posameznika spodbudi k aktivnosti za doseganje izbranega cilja in kaj krepi odločnost, da vztraja kljub oviram. Različne motivacijske strukture vodijo do različnih načinov učenja. Npr. motiv »samo da ne bo slaba ocena« praviloma vodi v površinsko učenje. Če pa učenje spodbudi radovednost, ki se pojavi ob zanimivem vprašanju ali nepričakovanem razpletu nekega dogodka, to vodi v poglobljen študij, v katerega smo pripravljeni vložiti veliko energije, zato dosegamo tudi višje taksonomske ravni znanja. Kompleksnost motivacijskih struktur, ki so značilne za različne posameznike v različnih učnih situacijah, smo poskušali zajeti v opredelitvi štirih temeljnih gradnikov za graditev učne motivacije, ki vodi v globinsko učenje. Gradniki so opredeljeni kot učenčeve zmožnosti, ki naj jih učitelj razvija med poukom. Prvi gradnik je opredeljen kot učenčeva zmožnost uskladiti učne cilje z osebnimi in v njih poiskati osebni smisel. Človek se ukvarja samo s stvarmi, ki so zanj osebno pomembne. Zanj so pomembne na dva načina, npr. učenec lahko učno situacijo doživlja kot izziv ali pa kot grožnjo. Prvo doživljanje v umu učenca spodbudi aktivnosti, ki vodijo v usvajanje učnih ciljev, drugo pa sproža samozaščitno vedenje – pravimo mu vedenje »boj ali beg«. Če bi učenca natančno opazovali, bi opazili razlike v načinu učenja, ki jih uporablja v prvem in drugem primeru. Razlike pa bi bile še očitnejše, če bi lahko opazovali dogajanje v njegovih možganih. Kompleksni miselni procesi, ki vodijo v globinsko učenje, se sprožajo samo takrat, ko učenec učni cilj doživlja kot izziv. 66 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti V prvem podgradniku so navedeni različni načini spodbujanja notranje motiviranosti, ki izhaja iz doživljanja učnih ciljev kot izziva in vodi v globinsko učenje. Med njimi so strategije, s katerimi učitelj posameznega predmeta lahko nagovori večino učencev (npr. spodbujanje radovednosti ali želje »napredovati na poti do cilja«), in strategije, ki se dotaknejo samo nekaterih (npr. interes za posamezno področje, koristnost za študij, ki ga je izbral na svoji karierni poti). Drugi podgradnik opisuje pragmatično plat sprejemanja odločitev za učenje. Uspešnost pri doseganju učnih ciljev je najmočneje povezana s sposobnostmi in trudom, ki smo ga pripravljeni vložiti v učenje. Zato je zelo pomembno, da si učenci znajo zastavljati cilje, ki so realno dosegljivi – znati morajo upoštevati svoje sposobnosti na posameznih področjih pa tudi trud, ki so ga pripravljeni vložiti v učenje. Drugi gradnik učne motivacije opisuje učenčevo zmožnost uravnavanja čustev, pozornosti in volje. Med učenjem učenec doživlja najrazličnejša čustva. Kadar vidi svoj napredek, je vesel in ponosen. To ga lahko motivira, da v učenje vloži še več napora, lahko pa »zaspi na lovorikah«. Kadar je njegova pot do cilja ovirana, doživlja neprijetna čustva (npr. jezo, strah, žalost). Ta lahko v njem vzbudijo »zdravo trmo«, da se še bolj zavzeto loti premagovanja ovir, lahko pa vodijo v opustitev naporov in vdajo. Prvi pogoj za uspešno uravnavanje čustev je, da ima učenec dober stik s samim seboj – da vsak trenutek čuti svoje doživljanje. V drugem koraku pa (skupaj s primerno razvitim tretjim izhodiščem – razmišljanjem o sebi v učni situaciji) svojo energijo zmore usmeriti v aktivnosti, ki vodijo do cilja. S čustvi sta tesno povezana še dva procesa: uravnavanje pozornosti in volje. Če želimo o nečem razmišljati, moramo najprej priklicati svoj delovni spomin. To se zgodi, če postanemo pozorni na neke dražljaje iz okolja (npr. učiteljevo vprašanje ali eksperiment, ki ga učenec opazuje) ali pa informacije prikličemo iz našega dolgoročnega spomina − z zavestno odločitvijo, da bomo razmislili o nečem. Pozornost nam torej omogoča, da podatke prikličemo in ohranjamo v delovnem spominu, kajti samo tako lahko z njimi miselno manipuliramo. Nujna je pri kompleksnih oblikah učenja, od nas pa terja veliko količino umske energije. Npr. če smo utrujeni ali v učenju ne vidimo osebnega smisla, nam pozornost hitro odtava drugam. Dobra zmožnost uravnavanja pozornosti pomeni, da zmoremo »odmisliti« moteče dražljaje, da hitro zaznamo nihanje svoje pozornosti in jo ponovno usmerimo na pravi objekt opazovanja in razmišljanja. Razveseljivo je, da je uravnavanje pozornosti mogoče uriti. Tretji podgradnik se nanaša na učenčevo razumevanje sebe v učni situaciji. Na učenčevo vedenje vpliva že v fazi priprave na učenje − tesno je povezano z oceno učne situacije (npr. zahtevnost nalog, »ali imam prijatelje, ki mi bodo pomagali, če ne bom znal« …) in zmožnostjo postaviti si realne cilje, ki smo jo omenjali pri opisovanju prvega izhodišča. V tesni prepletenosti s čustvenimi odzivi pa na učenčevo vedenje vpliva tudi kasneje − med celotnim procesom učenja. Npr. neprijetna čustva, ki jih doživljamo ob ovirah, bodo k dodatnemu naporu in vztrajanju spodbudila tiste učence, ki (poleg tega, da v učnih ciljih vidijo osebni smisel): • sebe razumejo kot glavnega ustvarjalca svoje »usode« (»od mojega načina učenja in količine učenja je odvisno, ali bom učni cilj dosegel« v nasprotju z razmišljanjem v smislu: »doseganje učnega cilja je odvisno od učitelja, sreče, težavnosti nalog ipd.«); • verjamejo, da zmorejo doseči cilj (ker jim je v preteklosti že uspelo, saj so se znali problema lotiti na pravi način, poiskati pomoč itd.). Opisana načina razmišljanja o sebi imata pomembno vlogo tudi po učenju, ko učenec vrednoti svoje dosežke. Vplivata na izbor vzrokov, ki so (po njegovem mnenju) privedli do uspeha ali neuspeha, in s tem na oblikovanje novih videnj sebe kot učenca (ali utrjevanje starih), ki bodo vplivala na njegovo vedenje v prihodnjih učnih situacijah. Četrti gradnik izhaja iz dejstva, da je učenje proces, ki od vsega začetka poteka preko odnosov z drugimi. Opisuje zmožnost učenca, da si ustvari socialno mrežo (odraslih in vrstnikov), ki jo lahko izkoristi za učenje. Da se bo učenec prepustil vodenju odraslih, jih mora razumeti kot vir podpore in pomoči. Varnega se bo počutil ob odraslih, ki se zmorejo uglasiti z otrokom. To pomeni, da so v odnosu z njim prisotni z razumom in čustvi, kajti samo tako lahko zaznajo njegove temeljne potrebe ter se nanje ustrezno in hitro odzovejo. V takem odnosu z odraslim se bo otrok počutil videnega (kar zanj pomeni, da je vreden). Druga naloga učitelja je, da otroka vodi (v šoli je še posebej pomembno vodenje njegovega razmišljanja in učenja). Če se otrok v razredu počuti vrednega in zaupa učiteljevemu vodenju, se bo počutil varnega. Tako bo vso svojo energijo lahko posvetil učenju, saj bo | 67 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli učne situacije lahko doživljal kot izziv in ne kot grožnjo. Enako pomembno je sodelovanje z vrstniki. Samo tako bo učenec spoznal prednosti učenja drug od drugega: naučil se bo, da »več glav več ve« − da pogovor z drugimi pomaga poglobiti razumevanje, videti problem z več perspektiv, nizati bogastvo različnih idej, izmed katerih lahko izberemo najboljšo … Spontano bo razvil socialne spretnosti: kako sprejeti svoj del odgovornosti za skupni cilj, kako sprejeti pomoč in pomagati drugemu, kako uveljaviti sebe v odnosu z drugimi, sklepati kompromise ipd. Sodelovanje s sošolci učenci praviloma doživljajo kot prijetno, saj zadovoljuje njihovo temeljno potrebo po druženju. Naj ob koncu uvoda poudarimo, da je delitev na štiri ločene gradnike umetna. Kot smo že omenili, se pri vsakem posamezniku na svojstven način povežejo v neločljivo celoto – v njegovo lastno motivacijsko strukturo. Literatura in viri: 1. Bačnik, A., Slavič Kumer, S. (2017). Kaj nam o motivaciji in odnosu učencev do (učenja) naravoslovnih predmetov sporočata mednarodni raziskavi TIMSS 2015 in PISA 2015? Vzgoja in izobraževanje, 48 (4), 34–41. Ljubljana: ZRSŠ. 2. Bizjak, C. (2017). Odnos do učenja (naravoslovja). Vzgoja in izobraževanje, 48 (4), 3−8. Ljubljana: ZRSŠ. 3. Bizjak, C. (ur.). (2019). Formativno spremljanje pri delu svetovalnih delavcev. Ljubljana: ZRSŠ. 4. Boekaerts, M., Pintrich, P. R., Zeindner, M. (2005). Handbook of Self-regulation. London: Academic Press. 5. Dweck, S. C. (2016). Moč miselnosti. Tržič: Učila international. 6. Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. 7. Puklek Levpušček, M., Zupančič, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni dejavniki učne uspeš- nosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 8. Schrunk, D. H., Zimmerman, B. J. (2008). Motivation and Self-Regulated Learning. London: Lawrence Earlbaum Associates. 9. Štraus, M., Šterman Ivančič, K., Štigl, S. (2016). PISA 2015 – naravoslovni, matematični in bralni dosežki slovenskih učenk in učencev v mednarodni primerjavi (nacionalno poročilo o raziskavi). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Več o odnosu do učenja in učni motivaciji si lahko preberete v priročniku Spodbujanje motiviranosti za globinsko učenje: odnos do učenja naravoslovja in matematike, ki je dostopen v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo, v rubriki NA-MA POTI (www.zrss.si/digitalna-bralnica/na-ma-poti). 68 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti OPREDELITEV ODNOSA DO UČENJA V najširšem smislu motivacijo opredeljujemo kot psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje (Petri in Govern, 2004; v Kobal Grum, Musek, 2009). Preplet različnih motivacijskih sestavin (fiziološki procesi, potrebe, cilji, čustva, vrednote …) nas spodbudi, da začnemo aktivnost in v njej bolj ali manj zavestno vztrajamo, dokler cilja ne dosežemo. Kadar motivacijske sestavine spodbudijo učenje, govorimo o učni motivaciji. To so duševni procesi, ki dajejo pobudo za učenje, ga usmerjajo, mu določajo intenzivnost, trajanje in kakovost. OPIS GRADNIKA/PODGRADNIKA KAKO GA UČENEC/-KA IZKAZUJE ONM1: Usklajevanje učnih ciljev z osebnimi in iskanje osebnega smisla v njih, kar izkaže tako, da: ONM1.1: Svoja prizadevanja za a) iz učnih ciljev zna izpeljati osebne cilje in jih jasno ubesediti doseganje učnih ciljev doživlja/ b) v učnih okoliščinah se odzove z raziskovanjem, razmišljanjem … razume kot osebno odločitev, ki je rezultat ene ali več c) uporablja učne strategije globinskega učenja, ki vodijo do višjih motivacijskih spodbud.* taksonomskih ravni znanja d) prevzema odgovornost za svoje učenje (npr. svoje uspehe in neuspehe pripisuje kakovosti in količini svojega učenja, ob ovirah išče pomoč, išče kritično povratno informacijo in jo upošteva, objektivno vrednoti svoje dosežke …) e) samostojno uravnava svoje učenje *MOTIVACIJSKE SPODBUDE a) učne okoliščine, ki so zanj nove, nepričakovane ali v njih z obstoječim znanjem/razumevanjem ne more delovati ustrezno, v njem vzbudijo radovednost, čudenje oz. kognitivni konflikt b) v doseganju učnih ciljev vidi priložnost za osebnostno rast in razvoj (npr. želja »biti velik« pri predšolskem otroku, opažen napredek na poti do cilja, uresničevanje svojih življenjskih ciljev itd.) c) posamezne elemente učne situacije poveže s svojimi osebnimi izkušnjami ali se nanje čustveno odzove d) pozna svoja interesna področja in v učnih ciljih zmore videti priložnost za razvoj svojih interesov e) ima (bolj ali manj jasno) oblikovano predstavo o svoji karieri in v doseganju učnih ciljev zmore prepoznati etapne cilje na svoji karierni poti f) v učnih ciljih zmore prepoznati njihovo uporabnost za življenje g) želja po doseganju učnih ciljev izhaja iz njegovega odgovornega odnosa do narave in družbe (skrb za trajnostni razvoj, za dobrobit družbene skupnosti, biti »državljan sveta« ipd.) ONM1.2: Osebne cilje a) zmore realno oceniti svoje znanje, svoja močna in šibka področja prilagodi svojim zmožnostim in b) postavlja si konkretne, realno dosegljive učne cilje (npr. po odločitvi o tem, koliko truda je kriterijih SMART) pripravljen/-a vložiti v njihovo doseganje. ONM1.3: S svojim načinom a) izraža prepričanje, da sta znanje in učenje zanj/-o vrednoti razmišljanja o učenju in znanju, b) to dokazuje tudi s svojim vedenjem s svojim odnosom do obojega ter s svojim ravnanjem izkazuje, da oboje ceni. | 69 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli ONM2: Uravnavanje čustev (prijetnih in neprijetnih), pozornosti in volje tako, da ga/jo spodbujajo k učinkovitemu doseganju ciljev, kar izkaže tako, da: ONM2.1: Ima dobro razvito a) zmore začutiti telesne spremembe, ki spremljajo doživljanje čustveno samozavedanje. čustev v konkretnih okoliščinah (zmore jih opisati z besedami) b) zmore razumeti svoja čustva: jih ubesediti, povezati jih s svojimi potrebami v konkretnih okoliščinah in s svojim načinom razmišljanja v njih (npr. zna odgovoriti na vprašanja: kaj doživljaš, kaj te je razburilo/prestrašilo …, kaj potrebuješ v tem trenutku ipd.) c) zmore sprejeti svoja čustva (še posebej neprijetna) kot normalno trenutno stanje v nenehno spreminjajočem se umu (npr. razume, da je v tem trenutku jezen/-na na prijatelja/-ico, vendar bo jeza verjetno minila; kadar doživlja neprijetna čustva, sebe ne vrednoti negativno – je sočuten do sebe ...) ONM2.2: V danih okoliščinah si a) ima izoblikovan svoj učinkovit učni stil, ki ga doživlja kot zna učno okolje in način učenja prijetnega in zanimivega; kadar je to mogoče, se uči na ta način organizirati tako, da je učenje b) učno okolje si organizira tako, da se v njem dobro počuti zanj/-o čim prijetnejše. c) na svoj napredek/dosežek je ponosen/-na in ga »praznuje« po svoje ONM2.3: Čustva z negativno a) neprijetna čustva razume kot koristna, kot sporočilo samemu valenco (strah, jeza, frustracija sebi: »Poskrbi zase!« ob ovirah in neuspehu, sram …) b) razume, kaj je v njem/njej sprožilo neprijetna čustva in kaj v zmore uravnavati tako, da ga/ danem trenutku potrebuje jo usmerjajo v konstruktivno reševanje problemov in c) zmore zadržati impulzivno reakcijo: vzame si čas in prostor, da premagovanje ovir. se toliko umiri, da lahko ponovno vzpostavi nadzor nad svojim vedenjem d) svoja neprijetna čustva izrazi tako, da ne prizadene drugih e) energijo, ki jo sprožijo neprijetna čustva, usmeri v konstruktivno (dolgoročno) reševanje problema, ki jih je sprožil (in ne v aktivnosti, ki ga/jo kratkoročno razbremenijo napetosti ali pomenijo beg iz neprijetne situacije) ONM2.4: Zmore spremljati a) zmore »odmisliti« moteče dražljaje nihanje svoje pozornosti med b) takoj ko mu/ji pozornost skrene drugam, to opazi in jo usmeri učenjem in jo ohranjati. nazaj na aktivnost, ki vodi v doseganje zastavljenih ciljev c) zaveda se dogajanja v svojem umu, kar mu/ji omogoča ugotoviti vzroke težav s pozornostjo v danem trenutku d) uporablja strategije, ki mu/ji pomagajo ohranjati pozornost med učenjem (npr. organizacija učnega okolja – odstranitev motečih dejavnikov, izbira učnih strategij, ki pozornost spodbujajo) e) zmore prepoznati svojo utrujenost in si organizirati primeren počitek ONM2.5: Uporablja različne a) zmore začeti aktivnost, pri njej vztrajati, dokler cilja ne doseže, strategije za aktivacijo in in vztrajati kljub oviram vzdrževanje volje. b) pozna različne strategije za vzdrževanje volje in jih uporablja 70 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti ONM3: Razmišljanje o sebi na način, ki mu/ji v konkretni učni situaciji omogoča usmerjenost v doseganje učnih ciljev in ne v obrambo občutka lastne vrednosti, kar izkaže tako da: ONM3.1: Ima dobro razvito a) v konkretni učni situaciji zmore ozavestiti svoje razmišljanje samozavedanje načina o sebi, okoliščinah in učnih ciljih (npr. občutek »zmorem«) razmišljanja v učni situaciji. b) pozna svoja močna in šibka področja (predznanje, učni stil, kognitivne zmožnosti itd.) c) pozna svoja stališča in vrednote, ki jih je prevzel/-a iz svojega kulturnega okolja ONM3.2: Verjame, da zmore a) zavzeto se loti dela doseči učni cilj. b) uporablja učinkovite učne strategije in jih prilagaja posebnostim posameznih učnih ciljev c) prožno usmerja svoje učenje (npr. če ugotovi, da izbrana pot ne vodi do cilja, poišče drugo) d) ob ovirah in začasnih neuspehih vztraja ONM3.3: Verjame, da je a) verjame, da s trudom ter izbiro pravih načinov učenja in napredovanje proti razmišljanja, lahko napreduje načrtovanim učnim ciljem b) svoj uspeh/neuspeh pripisuje dejavnikom, na katere lahko vpliva predvsem rezultat kakovosti (npr. količina in kakovost učenja) njegovih/njenih odločitev c) samozavestno se loteva težjih učnih izzivov in je pripravljen/-a o učenju. tvegati, da bo naredil/-a napako d) med učenjem aktivno išče in izkoristi vse možne vire informacij in podpore e) napake in začasne neuspehe vidi kot priložnost za učenje in krepitev svojih sposobnosti f) vztraja v urjenju veščin, utrjevanju znanja in drugih ponavljajočih se učnih procesih, saj pri tem lahko spremlja svoj napredek pri doseganju zastavljenih ciljev g) išče povratne informacije o svojem znanju in načinu učenja ter jih upošteva h) je samokritčen/-na; neuspeh ga/jo spodbudi, da analizira vzroke, spremeni način učenja, poveča trud itd. i) če je treba, poišče pomoč in jo konstruktivno uporabi (za poglobitev razumevanja, ki vodi do kasnejše samostojnosti pri doseganju učnih ciljev) ONM4: Uporaba socialne mreže za učinkovito učenje in vzpostavljanje oz. ohranjanje visoke ravni učne motivacije, kar izkaže tako, da: ONM4.1: Zmore vzpostavljati in a) v odnosu do drugih (še posebej do različnosti) je spoštljiv/-a vzdrževati kakovostne odnose z b) zmore sprejeti pomoč in pomagati drugemu ljudmi. c) na stiske drugega se odzove z sočutjem d) svoje želje in potrebe uveljavlja na konstruktiven način (npr. reševanje konfliktov) e) zmore odkloniti zanj/-o nesprejemljiva pričakovanja drugih f) zmore vzpostavljati prijateljske odnose ONM4.2: Zmore vzpostaviti in a) učitelja/-ico razume kot vir podpore in pomoči vzdrževati konstruktiven odnos b) sledi učiteljevemu/učiteljičinemu vodenju, pri tem pa ohranja do avtoritet. avtonomnost (npr. upošteva navodila, ker oceni, da so smiselna) c) prizadeva si za čim večjo neodvisnost v razmišljanju in delovanju (daje pobude, izraža mnenja, kritično presoja itd.) ONM4.3: V skupini si učinkovito a) odgovorno prevzema in izvaja svoje naloge prizadeva za skupne cilje. b) sodeluje z drugimi: posluša, daje predloge, analizira in išče skupne rešitve c) neguje dobre odnose v skupini in skrbi za dobro počutje vseh članov skupine | 71 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 3.2 Slovenščina kot drugi jezik Mihaela Kerin in Mira Hedžet Krkač, Zavod RS za šolstvo Uvod Slovenščina kot drugi jezik je v projektu Bralna pismenost in slovenščina – OBJEM eno izmed štirih področij projekta. V njem potekajo aktivnosti z namenom, da bi razvili modele umeščanja slovenščine kot drugega jezika v kurikulum. Glede na pomensko različnost rabe pojma slovenščina kot drugi jezik v različnih zasebnih ali uradnih okoliščinah z vidika posameznika ali skupine smo se omejili na rabo tega pojma v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca do srednje šole. Vključenost slovenščine kot drugega jezika v projektu OBJEM – večpomenskost pojma Znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema je pojem slovenščina kot drugi jezik večpomenka, saj je v programu osnovna šola s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja v 1. VIO slovenščina kot drugi jezik šolski predmet, za katerega je določen posodobljeni učni načrt za 1. VIO. V programu osnovna šola s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri je prav tako slovenščina kot drugi jezik umeščena v predmetnik, in sicer od 1. do 9. razreda. Tudi za ta predmet so bile opravljene prilagoditve posodobljenega učnega načrta za slovenščino. V projektu smo izvajali aktivnosti za umestitev slovenščine kot drugega jezika na narodno mešanem območju v slovenski Istri v nabor za določitev tretjega predmeta na nacionalnem preverjanju znanja. To je edini predmet, poleg italijanščine v programu osnovna šola s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, ki se še ni izvajal na nacionalnem preverjanju znanja. To bi bilo glede na vlogo in pomen nacionalnega preverjanja znanja nujno, saj bi povratne informacije o doseganju ciljev/standardov znanja predmeta bistveno pripomogle k večji kakovosti znanja slovenščine, ki je za pripadnike manjšine nujna, saj lahko opravljajo poklicno ali splošno maturo iz slovenščine kot drugega jezika in lahko nadaljujejo šolanje tudi zunaj narodno mešanega območja. Tako je v srednjih šolah na narodno mešanem območju v Prekmurju slovenščina kot drugi jezik kurikularni predmet v 3. in 4. letniku za dijake, ki se odločijo, da bodo na maturi opravljali izpit iz madžarščine kot prvega oziroma maternega jezika. Na narodno mešanem območju v slovenski Istri je slovenščina kot drugi jezik obvezen šolski predmet za vse dijake vsa štiri leta, na maturi pa je to izbirni predmet. Vključitev predmeta slovenščina kot drugi jezik na narodno mešanem območju slovenske Istre v seznam predmetov za določitev tretjega predmeta pri nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli je zapisana kot ukrep v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021−2025. Ker se je v projektni dokumentaciji omenjalo tudi slovenščino kot drugi jezik za gluhe in gluhoneme, smo na enem od usposabljanj tematizirali tudi to področje, in sicer v zvezi z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v prilagojene programe ter v programe s prilagojenim izvajanjem kot izbirni predmet. Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo je bil oblikovan Koncept umestitve slovenskega znakovnega jezika v slovenski šolski prostor1 (Simona Rogič Ožek idr., 2019), Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenski znakovni jezik: izbirni predmet pa je bil sprejet leta 2018. 1 Med drugim je predstavljen tudi dvojezični model: metoda, ki gluhim omogoča, da usvojijo znakovni jezik kot svoj materni jezik, kar je nato osnova za učenje govornih jezikov. Za gluhe otroke je dobro, da obiskujejo šole z znakovnim jezikom kot učnim jezikom, saj lahko le prek interakcije z vrstniki dobro usvojijo znakovni jezik, hkrati pa celostno oblikujejo svojo identiteto znotraj kulture gluhih. V njem je omenjen tudi model posebnih, a hkrati splošno dostopnih izobraževalnih ustanov, v katerih se tako gluhi kot slišeči učijo jezika slišečega okolja in znakovnega jezika, in sicer tako, da se oba jezika uporabljata tudi kot učna jezika. 72 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti Veliko naporov in aktivnosti se v Sloveniji že več let namenja tudi vključevanju romskih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem, pri čemer je učenje slovenščine kot drugega jezika zanje ključnega pomena za usvajanje učnih vsebin. Upoštevajo se sprejeti dokumenti, kot npr. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji ter Smernice za pripravo načrta osnovne šole in vrtca za učinkovitejše vključevanje Romov v predšolsko vzgojo in osnovno šolo. Poleg navedenega se v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu omenja slovenščino kot drugi jezik zlasti v povezavi z otroki priseljencev iz Evrope in iz t. i. držav tretjega sveta. Ker se v zadnjih letih povečuje število vključenih otrok, učencev in dijakov iz omenjenih skupin v vrtce in šole, se projekt osredotoča predvsem na pojem slovenščina kot drugi jezik v povezavi s to skupino. Njihova integracija temelji na vključujočem pristopu, to je čim hitrejšem vključevanju v redni pouk. Zanje je sistematično učenje slovenščine temeljnega pomena, saj se z znanjem jezika lažje aktivno vključujejo v naš vzgojno-izobraževalni sistem in imajo pri tem enake možnosti v izobraževanju kot večinski govorci in govorke. Čim hitrejše usvajanje slovenščine in obenem upoštevanje ohranjanja maternega jezika je osnova za uspešno vključevanje priseljenih šolajočih se otrok v slovensko družbo. Razvojni proces delovnega tima za slovenščino kot drugi jezik Razvojni proces delovnega tima za slovenščino kot drugi jezik je zaobjemal poglabljanje znanja in študij strokovne literature ter seznanjanje z obstoječo zakonodajno podlago za področje vključevanja otrok priseljencev po vsej vertikali, na primer: Strategija vključevanja otrok migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2009, 2010, 2012 ) in Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem 2017). Upoštevajoč okoliščine v projektu, da noben razvojni VIZ ni izbral področja slovenščina kot drugi jezik za prioritetno razvojno področje v svojem operativnem načrtu, ter razvojno naravnanost projekta in razpisne cilje projekta, so aktivnosti potekale za vse vodje in člane VIZ-ov, vključenih v projekt. Pri tem smo: • spodbujali implementacijo obstoječih rešitev za to področje in se navezovali na rezultate preteklih in obstoječih projektov pri pripravi primerov didaktičnih pristopov, v katerih so bili v oddelke vključeni tudi govorci slovenščine kot drugega jezika: Vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje v obdobju 2008–2011 (Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik in OŠ Koper), Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja in Izzivi medkulturnega sobivanja (OŠ Koper in ISA institut); v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja je leta 2018 nastal Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ki ponuja vrsto neposrednih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti z otroki priseljenk in priseljencev ter njihovimi družinami, med drugim tudi model začetnega učenja slovenščine v vrtcu ter možnosti za usposabljanje strokovnih delavk in delavcev; • spremljali spremembe zakonskih in pravnih podlag ter vzporedne projekte, pri katerih je sodeloval konzorcijski partner Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani: – na področju srednjih šol – noveli Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki sta začeli veljati s šolskim letom 2018/2019, Pravilnik o tečaju slovenščine za dijake v srednjih šolah2 iz leta 2019 (dr. Mihaela Knez); 2 Noveli zakona izboljšujeta pogoje za uspešno vključevanje dijakinj in dijakov, govorcev slovenščine kot drugega jezika, v srednje šole; Pravilnik pa predvsem prinaša vrsto sprememb glede obsega (povečanje števila ur) in intenzivne oblike začetnega učenja slovenščine (tečaj slovenščine je treba izpeljati v prvem ocenjevalnem obdobju) ter preverjanja jezikovnega znanja slovenščine − sistematičnega preverjanja (pred)znanja slovenščine kot drugega jezika, ki je usklajeno z opisniki znanja v Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Dijaki priseljenci, ki se prvič vpisujejo v slovensko srednjo šolo, morajo ob vključitvi opravljati jezikovni preizkus na ravni A2 oziroma šoli predložiti dokazilo, da v znanju slovenščine dosegajo to raven. Za dijake, ki preizkusa ne opravijo, je intenzivni tečaj slovenščine obvezen. Ti po končanem tečaju ponovno opravljajo preizkus. Če so pri tem neuspešni, jim MIZŠ omogoči dodatnih 70 ur učenja slovenščine oz. dodatnih 35 ur, če so preverjanje opravili pozitivno in če si sami želijo učenje slovenščine nadaljevati. | 73 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli – na področju osnovne šole – Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole,3 v katerem je opredeljena dodatna strokovna pomoč, ter predstavitve učnih načrtov za začetno učenje slovenščine v 1., 2. in 3. VIO (dr. Mihaela Knez). • se seznanili z ugotovitvami začetne analize stanja za področje slovenščina kot drugi jezik v projektu OBJEM, ki jo je opravila mag. Karmen Svetlik oziroma konzorcijski partner Pedagoški inštitut, in nacionalne evalvacijske študije: Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik, ki je potekal v letih 2017–2019. Ob spoznanju, da je pri nas dobro sistemsko urejeno vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraževanje, kar so pokazali analiza stanja v projektu OBJEM, omenjena evalvacijska študija in pregled glavnih ugotovitev iz poročila Eurydice Vključevanje učencev s priseljenskim ozadjem v šole v Evropi: Nacionalne politike in ukrepi, ter da je slovenščina kot drugi jezik umeščena v osnovno in srednjo šolo v skladu z novimi modeli, se kažejo izzivi in napotki za izboljšave po mnenju strokovnih delavcev VIZ-ov v Analizi stanja predvsem kot: dodatna podpora za vključevanje otrok priseljencev/tujejezičnih otrok/gluhih/napotki za delo z njihovimi starši (vrtec); delo z učenci/dijaki, ki jim slovenščina ni materni jezik (osnovna in srednja šola) ter dodatna pomoč in strokovno znanje na področju vključevanja otrok priseljencev (vrtec); večja podpora učencem/dijakom, ki jim slovenščina ni materni jezik (osnovna in srednja šola). Zato smo v delovnem timu pozornost usmerili v podporo učnemu jeziku pri vseh predmetih/področjih za govorce slovenščine kot drugega jezika po vsej vertikali. Preglednica 1: Skupne ugotovitve iz analize stanja Zaznane prednosti Zaznani izzivi Možnosti izboljšav dodatna pomoč in strokovno znanje na področju vključevanja otrok dodatna podpora za priseljencev (npr. oblikovanje vključevanje otrok slovarja slovenskega jezika individualno delo z otroki s priseljencev/tujejezičnih in jezika priseljenega otroka; Vrtec primanjkljajem na področju otrok/gluhih (napotki za slikanice v jeziku priseljenega govora in otroki tujci sodelovanje z njihovimi otroka); večja strokovna družinami, znakovni jezik, podpora pri otrocih s romski jezik) posebnimi potrebami (znakovni jezik); izboljšanje znanja romskega jezika individualno delo z otroki, večja podpora učencem, Osnovna delo z učenci, katerih katerih materni jezik ni katerih materni jezik ni šola materni jezik ni slovenščina slovenščina slovenščina individualno delo z dijaki, večja podpora dijakom, Srednja delo z dijaki, katerih materni katerih materni jezik ni katerih materni jezik ni šola jezik ni slovenščina slovenščina slovenščina 3 Pravilnik za učence priseljence v prvem letu njihovega šolanja v Sloveniji uvaja obsežnejši začetni pouk slovenščine (120 ur za do 4 nove učence priseljence na šoli, 160 ur za od 5 do 8 novih učencev priseljencev na šoli in 180 ur za od 9 do 17 novih učencev priseljencev), pomembno novost pa ob zadostnem številu na novo priseljenih učencev predstavlja tudi možnost financiranja delovnega mesta strokovnega delavca z namenom, da ta izvaja dodatne ure slovenščine za učence priseljence. 74 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti Vodilo za prilagajanje učnega jezika Na predlog MIZŠ smo se v oktobru 2020 povezali s projektom LISTiac (Erasmus +), v katerem so prevedli Kontrolni seznam za jezikovno občutljivo poučevanje pri nejezikovnih predmetih, ki je del integralne različice dokumenta Sveta Evrope Razsežnost učnega jezika pri vseh predmetih. Sklenjen je bil dogovor, da se kontrolni seznam prilagodi z vidika udejanjanja gradnikov bralne pismenosti, torej z vidika učnega jezika in pomoči učencem, ki jim slovenščina ni prvi jezik, in se pripravi t. i. opomnik oziroma vodilo. Vodilo je mišljeno kot orodje za načrtovanje in izvajanje pouka, vrednotenje znanja in spremljanje oziroma samoocenjevanje (refleksijo) učnega procesa ali kot osnova za kolegialni strokovni pogovor o rabi slovenščine kot učnega jezika v povezavi z doseganjem ciljev in standardov znanja pri vseh predmetih oz. področjih. Obsega priporočila v obliki trditev, ki zajemajo različne pristope in strategije za nudenje podpore govorcem slovenščine kot drugega jezika. Pri njih je treba zaradi ravni njihovega obvladovanja slovenščine (začetna, nižja nadaljevalna, nadaljevalna, izpopolnjevalna) upoštevati tudi načela diferenciacije in individualizacije. Priporočeni sta izbira in uporaba posameznih postavk, ki sta odvisni od učnih ciljev in vsebine, predmeta/področja, okoliščin, v katerih poteka učni proces, in stopnje izobraževanja. Učni jezik je v vzgojno-izobraževalnem procesu pri vseh predmetih/področjih sestavljen iz odnosnega in spoznavnega govora, pri čemer se učitelj/vzgojitelj s prvim identificira kot učitelj/vzgojitelj, z drugim pa kot strokovnjak s svojega področja. Zato s prvim spodbuja, poziva, vrednoti, ustvarja pozitivno ozračje, izraža vljudnost, čustva, stališča, ohranja komunikacijo itd., tako da ogovarja, povabi, se opraviči, pohvali, čestita, vošči, uvede temo pogovora (ali veš …, želim reči …, na primer ...) itd. S spoznavnim govorom pa učitelj/vzgojitelj predstavlja znanje svoje stroke (usmerja spoznavni proces), tako da razlaga, ponazarja, opisuje, primerja, sklepa, utemeljuje, opredeljuje, vrednoti, postavlja spoznavna vprašanja itd. Pri tem uporablja strokovni jezik in določeno jezikovno različico, s čimer ne le posreduje znanja, vedenja, izkušenj itd., ampak daje/postavlja tudi zgled za jezikovne, besedilne in sporazumevalne vzorce. Vodilo omogoča ozaveščen premislek o izbiri jezikovnih sredstev za doseganje vsebinskih ciljev predmeta (ker je jezik sredstvo) in obenem premislek o izbiri ustreznih dejavnosti za učenje in pristopov poučevanja. Primer uporabe vodila Primer prikazuje možno uporabo vodila pri individualizaciji za učence priseljence v učnem sklopu, v katerem so bile načrtovane dejavnosti za vse učence. Vodilo je učitelju/vzgojitelju v pomoč pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa. Učitelj načrtuje za vse učence dejavnost, s katero uresničuje izbrani cilj iz učnega načrta. Nato s pomočjo vodila premisli o prilagajanju učnega jezika priseljencu. Zapisane trditve vodila spodbujajo, da si učitelj postavlja vprašanja, s katerimi izbira ustrezne prilagoditve. | 75 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Varno in varčno z elektriko Cilji pri predmetu naravoslovje in tehnika: – razumeti pomen in načine varnega ravnanja z električnimi napravami (z elektriko) – prepoznati in opisati vzroke nesreč pri ravnanju z električnimi napravami in načine varovanja, zaradi varovanja zdravja in življenja – delati z viri: informacije pridobiti, jih uporabiti in biti do njih kritičen Aktivnost učenca Vodilo in primeri vprašanj, ki si jih zastavlja učitelj/vzgojitelj Elektrika ne dopušča napak! Ali učenec razume posredno izraženo misel, da je elektrika nevarna? • Učenec razmisli ob vprašanjih in V učnem procesu uporabljam izraze z neprenesenim pomenom izdela piktogram, ki opozarja na varno – izogibam se metaforičnih in ironičnih izrazov, frazemov ravnanje z elektriko. (fraz, pregovorov, rekov) oz. jih, če jih uporabim, izrazim tudi z vsakdanjimi besedami. Uvajam jih postopoma (če je to Ali je pomembno, da pri ravnanju z potrebno), ko so otroci že usvojili njihov osnovni pomen, in pri elektriko poskrbim za svojo varnost in tem ves čas preverjam, ali jih razumejo. varnost drugih? Pojasni. Kakšne so lahko (Vodilo, izvajanje) posledice, če pri ravnanju z elektriko Ali učenec razume kompleksna vprašanja? nisem previden? Zakaj moramo preprečiti Pozoren/pozorna sem na to, kakšna vprašanja postavljam nevarnosti, ki ogrožajo nas in druge? Kaj otrokom. Upoštevam stopnjo njihove sporazumevalne jezikovne bi moral še izvedeti, da bi povečal svojo zmožnosti v slovenščini in postopoma oblikujem kompleksnejša varnost pri uporabi elektrike in preprečil vprašanja, ki spodbujajo več premisleka in zahtevajo jezikovno nesreče doma in v šoli? ter vsebinsko zahtevnejše odgovore, v katerih primerjajo, utemeljujejo in hkrati ustrezno uporabljajo strokovni jezik posameznega predmeta/področja. (Vodilo, izvajanje) Ali učenec pozna strokovne izraze? Zavedam se, da se otroci pri mojem predmetu oz. predmetnem področju, ki ga obravnavam, srečujejo s predmetnospecifičnim besediščem, ki lahko zanje pri učenju nove snovi predstavlja jezikovno oviro. Pripravim nabor besedišča, za katerega predvidevam, da ga otroci še ne poznajo in je potrebno za usvajanje učne snovi ter usvajanju tega besedišča namenim posebno pozornost. Najprej izberem le najbolj ključne izraze, ki jih potrebujejo za razumevanje vsebine, in predvidim dejavnosti, ki jim bodo v pomoč, da bodo novi strokovni izrazi prešli v njihov aktivni besednjak. (Vodilo, načrtovanje) Strokovno terminologijo uvajam postopoma in termine čim bolj preprosto razložim z besediščem, ki ga otroci že poznajo (npr. Dež je padavina. Sneg je padavina.), ter takoj preverim razumevanje (npr. Banana je sadje. Solata je zelenjava. Kaj je krompir? Sadje ali zelenjava?) Izvajam dejavnosti, pri katerih otroci sistematično usvajajo predstavljeno tipično strokovno besedišče in sporazumevalne vzorce predmeta, ki ga poučujem. Pri tem sem pozoren/pozorna, da razlikujem med besedami, ki imajo podobne pomene, jih povezujem z drugimi predmetno- specifičnimi izrazi v obliki pomenskih mrež in uporabljam definicije in primere, ki izraze pomagajo kontekstualizirati. Opazujem, ali znajo otroci izraze uporabiti v svojih povedih. (Vodilo, izvajanje) 76 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti Aktivnost učenca Vodilo in primeri vprašanj, ki si jih zastavlja učitelj/vzgojitelj • Učenec se samostojno uči s pomočjo Ali učenec zna izbrati ustrezno strategijo za branje in virov o varnem ravnanju z elektriko, razumevanje besedila? tako da izbere enega: Pri delu z različnimi gradivi pri svojem predmetu nudim otrokom podporo pri razumevanju besedila, iskanju informacij, reševanju problemov in učenju, tako da jih naučim različnih tehnik branja, − si ogleda film Napove dogodivščine bralno-učnih strategij, s katerimi se učijo samostojno premagovati https://www.napofilm.net/sl/ jezikovne ovire, npr.: sklepanje o pomenu besed iz konteksta napos-films/napo-in-shocking- oz. na podlagi njenega korena, izražanje z enostavnejšimi situations oblikoskladenjskimi strukturami, uporaba drugih jezikov, ki − prebere Navodila za uporabo jih znajo, dejavnosti pred branjem besedila, tematske vaje z paličnega mešalnika ali navodilo po besednimi polji, diagrami in slikami ter selektivno, zaporedno, izbiri diagonalno, površinsko, intenzivno ali kritično branje ipd. − prebere besedilo (Vodilo, izvajanje) Električni aparati in varnost https://www.zps.si/images/stories/ Ali je učencu treba prilagoditi besedilo glede na raven znanja brosure/bros_varnost.pdf?phpMy slovenščine? Admin=XbQMyDgFxCvmDg8c8%2 Razmislim o besedilih, ki jih bom uporabil/-a pri pouku. Izberem CqVsE5hieb kakovostna, vsebinsko in jezikovno ustrezna besedila, ki so skladna s cilji predmeta oz. področja. Informacije morajo biti v besedilu podane razumljivo, enoznačno in jezikovno ustrezno (ustrezna zahtevnost besedišča, skladenjskih struktur, pravopisna pravilnost). Če so besedila prezahtevna, jih prilagodim. Pri tem razmislim o tipičnih lastnostih besedil oz. besedilnih vrst, ki so značilne za moje predmetno področje (npr. opis eksperimenta, povzetek strokovnega besedila iz učnih virov/izvleček informacij iz strokovnega besedila, oblikovanje predstavitve na drsnicah, obnova proznega besedila, poročilo o raziskavi ali delovni praksi), kakšen je v teh besedilih način razvijanja teme, kateri oblikoskladenjski vzorci se v njih pojavljajo. Na primer opis Dokazi učenja v zvezku: zapisovanje upovedujemo drugače kot razlago ali pripoved. Pri opisu odgovorov na vprašanja − s pomočjo naštevamo lastnosti, navajamo značilnosti opisovanega, odgovorov na vprašanja povzamejo prikazujemo prvine ali sestavne dele, definiramo, zato so za ta besedilo. besedila značilni glagoli v sedanjiku, ki stavki/oziralni stavki/ Zapiši v zvezek. prilastkovi odvisniki, veliko je samostalnikov in pridevnikov, medtem ko pri razlagi izpostavljamo vzroke in posledice, Naslov: pojasnjujemo, ponazarjamo in so zato zanjo značilne povedi, ki Kaj si se novega naučil o varnem ravnanju izražajo vzročno-posledično razmerje, dopustnost in pogojnost, z elektriko? kar izražamo z nekoliko kompleksnejšimi skladenjskimi strukturami. Premislim, kako bom te značilnosti predstavil/-a Napiši dve posledici nepravilnega otrokom in katere dejavnosti bom pripravil/-a, da jih bodo ti ravnanja z elektriko in dve nevarnosti. uzavestili ter pri govorjenju in pisanju znali ustrezno rabiti. Napiši dva ukrepa, s katerima lahko (vodilo, izvajanje) preprečiš in se izogneš nesreči. Pri katerih besedah pričakujem, da bo imel težave? Kaj te je posebej pritegnilo in zakaj? Jezikovno izražanje (razlago) prilagajam stopnji otrokovega znanja slovenščine oz. ravni njegove sporazumevalne jezikovne zmožnosti, kolikor je to mogoče, in sicer tako na ravni besedišča kot na ravni oblikoskladenjskih vzorcev. Izogibam se pootročenemu govoru, npr. pomanjševalnicam, kadar ne izražajo resničnosti. Skrbim za povezovanje novega znanja s predznanjem (enostavnejši sporazumevalni vzorec nadgradim z zahtevnejšim) in pri razlagi snovi ločim pomembnejše od manj pomembnega. (Vodilo, načrtovanje) | 77 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Aktivnost učenca Vodilo in primeri vprašanj, ki si jih zastavlja učitelj/vzgojitelj Poskrbim, da otroci pri posameznem predmetu oz. področju napredujejo tako v usvajanju vsebinskih ciljev kot tudi v sporazumevalni jezikovni zmožnosti v slovenščini. Sledim ciljem, ki sem si jih zastavil/-a pri načrtovanju pouka, in jih po potrebi prilagodim, in sicer v območju bližnjega razvoja tako, da postavim jasne jezikovne cilje in predvidim nabor jezikovnih sredstev, ki jih morajo otroci usvojiti. (Vodilo, izvajanje) Kateri tipi nalog so bolj ali manj primerni, da učenec pokaže usvojeno znanje? V učne sklope vključujem različne tipe nalog (odprte, zaprte), naloge, pri katerih morajo otroci, učenci in dijaki uporabiti višje miselne procese in ki zahtevajo obširno izražanje v pisni obliki. Rešitve nalog in izdelke obravnavam individualno ali v razredu in hkrati ozaveščam jezikovne vidike oz. uporabo jezika. Prav tako vključim različne tehnike učenja s pisanjem in različne bralno učne strategije (npr. miselni vzorec, VŽN, časovni trak, Paukova strategija, pojmovna mreža, Vennov diagram, strategije za določanje bistva). (Vodilo, izvajanje) Koliko časa bo učenec potreboval za reševanje? Predvidim prilagajanje časa za reševanje nalog v pisni obliki in po potrebi pripravim dodatne naloge za otroke, govorce slovenščine kot drugega jezika. Predvidim tudi čas, ki ga bodo otroci, govorci slovenščine kot drugega jezika, potrebovali pri govorjenju. (Vodilo, načrtovanje) Zaključek Vodilo skupaj s primeri didaktičnih pristopov, v katerih je vidna individualizacija v prilagajanju učnega jezika, predstavlja model umeščanja slovenščine kot drugega jezika pri vseh predmetih. Literatura in viri: 1. Barle Lakota, A. idr. (2007). Strategija vključevanja otrok migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. MIZŠ. Ljubljana. 2. Novak, M. idr. (2012). Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. MIZŠ. Ljubljana. http:// eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/smernice/cistopis_Smernice_vklju- cevanje_otrok_priseljencev.pdf 3. Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ljubljana, Interno, neobjavljeno gradivo. 4. Barle Lakota, A. (Ed.). (2004). Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/ projekti/enake_moznosti/0721_strategija_Romi.doc 5. Brezovar, D. idr. (2014). Smernice za pripravo načrta osnovne šole in vrtca za učinkovitejše vključevanje Romov v predšolsko vzgojo in osnovno šolo. Razvojno izobraževalni center Novo mesto. Novo mesto. 6. Rogič Ožek, S., Pavlič, M., Krajnc, K., Kulovec, M., Kuhar, D., Kodrič, I., Frangež, M., Juhart, M., & Šoln Vrbinc, P. (2019). Koncept umestitve slovenskega znakovnega jezika v slovenski šolski prostor: elaborat (S. Rogič Ožek, Ed.; Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/slovenski-znakovni-jezik.pdf 78 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti 7. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018. http://pisrs.si/Pis.web/pregled- Predpisa?id=RESO91 8. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021−2025. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=RESO123 9. Rogič Ožek, S., Podsedenšek, M., Pavlič, M., Trtnik Herlec, A., Rezar, P., Spark, N., Rijavec Škerl, A., & Škof, V. (2019). Učni načrt, Program osnovna šola, Slovenski znakovni jezik: prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom: izbirni predmet (1. spletna izd.). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/ pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Slovenski_znakovni_jezik_izbirni.pdf 10. Poznanovič, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj, M., Rosc-Leskovec, D., Žveglič, M., & Ahačič, K. (2022). Slovenščina kot drugi jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju: posodobljeni učni načrt: program Osnovna šola s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja (M. Graj, M. Hedžet Krkač, & L. Rudaš, Eds.; 1. spletna izd., p. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (32 ))). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod Republike Slovenije za Šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/Narodno-mesano-obmocje-Prekmurja/UN_slo2J_DOS_posodobljeni.pdf 11. Poznanovič, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj, M., Rosc-Leskovec, D., Žveglič, M., & Ahačič, K. (2022). Slovenščina kot drugi jezik: posodobljeni učni načrt: program Osnovna šola s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre (M. Hedžet Krkač, B. Olenik, & M. Železen Repe, Eds.; 1. spletna izd., p. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (69 ))). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/Narodno- mesano-obmocje-Slovenske-Istre/S-italijanskim-ucnim-jezikom/UN_slo2J_OSIJ_posodobljeni.pdf 12. Knez, M., Klemen, M., Kern, D., & Kralj, K. (2020). Učni načrt, Program osnovna šola, Začetni pouk slovenščine za učence priseljence, Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje: 120-180 ur (K. Pevec Semec, Ed.; 1. izd., p. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (42 ))). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. https://centerslo.si/za-otroke/ucni-nacrti/ucni-nacrti-za-slovenscino-kot-drugi-tuji-jezik/ ucni-nacrt-za-zacetni-pouk-slovenscine-za-ucence-priseljence/ucni-nacrt-za-zacetni-pouk-slovenscine- za-otroke-priseljence/ 13. Knez, M., Klemen, M., Kern, D., & Kralj, K. (2020). Učni načrt, Program osnovna šola, Začetni pouk slovenščine za učence priseljence, Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje: 120-180 ur (K. Pevec Semec, Ed.; 1. izd., p. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (43 ))). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ Zacetni_pouk_slovenscine_za_ucence_priseljence_2.pdf 14. Knez, M., Klemen, M., Kern, D., & Kralj, K. (2020). Učni načrt, Program osnovna šola, Začetni pouk slovenščine za učence priseljence, Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje: 120-180 ur (K. Pevec Semec, Ed.; 1. izd., p. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (45 ))). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ Zacetni_pouk_slovenscine_za_ucence_priseljence_3.pdf 15. Knez, M. idr. (2021). Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik, Zaključno poročilo. UL Filozofska fakulteta. Ljubljana. Knez, M. idr. (2021). Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik, Zaključno poročilo. UL Filozofska fakulteta. Ljubljana. 16. Beacco, J.-C., Fleming, M. P., Goullier, F., Thürmann, E., Vollmer, H. J., & Sheils, J. (2017). Razsežnost učnega jezika pri vseh predmetih: kratek priročnik za razvoj kurikula in usposabljanje učiteljev. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/razseznost-ucnega-jezika.pdf Več o slovenščini kot drugem jeziku si lahko preberete v priročniku Slovenščina kot učni jezik za govorce slovenščine kot drugega jezika, ki je dostopen v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo, v rubriki OBJEM (www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem). | 79 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 3.3 Šolska knjižnica Romana Fekonja, Zavod RS za šolstvo Integracija knjižničnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces Po zakonodaji (ZOFVI) ima vsak VIZ oz. vsaka šola knjižnico. Vendar iz izkušenj vemo, da te šolske knjižnice zelo različno delujejo znotraj šole. Vedno težimo k razvoju in tako tudi na področju šolskih knjižnici želimo stopiti naprej v razvoju – od pojmovanja šolske knjižnice kot skladišča knjig in kot samo izposojevališča knjig do aktivne vloge knjižnice in knjižničarja, enakovrednih partnerjev pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa: ne več samo kot podpore vzgojno-izobraževalnemu procesu, ampak kot neločljiv oz. integriran del tega procesa. Knjižnične vsebine so v bistvu vseživljenjske spretnosti, kompetence, ki se jih ne da poučevati in učiti brez vsebine. To vsebino pa dodajo predmeti oz. učni cilji predmetov. Če se te kompetence in spretnosti poučujejo brez vsebine predmetov, ostanejo zgolj na ravni razlage, te vsebine ostanejo nekje na zalogo in jih učenci/ dijaki ne usvojijo v procesu, se jih ne naučijo uporabiti. Izziv pa je nato vse to prenesti v prakso in učenci/dijaki velikokrat sami ne znajo tega prenesti v prakso, ni pa niti dovolj spodbude in vztrajanja učiteljev, da bi preverjali te vsebine. V projektu OBJEM smo poskušali povečati zavest strokovnih delavcev, predvsem učiteljev, kaj jim lahko šolska knjižnica nudi kot obogatitev vzgojno-izobraževalnega procesa tako za učence/dijake kot za njihovo lastno delo in izobraževanje. Ta obogatitev je seveda v knjižničnih vsebinah, ki učence/dijake učijo ter jih navajajo uporabe in rabe knjižnice v najširšem pomenu besede. Šolska knjižnica ni samo omejen prostor na šoli, ampak ponuja in nudi tudi dostop do oddaljenih virov ter pomaga pri iskanju pravih informacij v različnih podatkovnih bazah in tudi širše na spletu. Ob tem ima uporabnik šolske knjižnice ves čas podporo v usposobljenem šolskem knjižničarju. Knjižnične vsebine v kurikulu knjižnično-informacijskega znanja (KIZ) (Sušec, 2005, in Kurikul, 2008) so razdeljene v tri večja področja: branje, učenje učenja in informacijska pismenost. Za spodbujanje branja je pomembno, da imajo uporabniki na voljo različne in raznovrstne vire, ki jih uporabljajo glede na svoje potrebe in zmožnosti. Zavedati se moramo, da je razvoj bralca proces, in strokovni delavci (učitelji in knjižničarji) moramo prepoznati, na kateri stopnji razvoja bralca je učenec/dijak in s katerimi vsebinami, viri in gradivom iz šolske knjižnice mu lahko omogočimo napredovanje. Pri učenju učenja je zelo pomembno, da uporabnike seznanimo z različnimi strategijami, metodami in pripomočki za učenje, nato učenec/dijak sam izbere svoj način glede na svoje osebnostne značilnosti in glede na snov, ki se jo želi naučiti. V današnjem času je na voljo zelo veliko informacij, vendar iz lastnih izkušenj vemo, da je veliko teh informacij lažnih ali nepreverjenih. Prav z informacijskim opismenjevanjem učence/dijake usposobimo za iskanje pravih informacij, za kritično presojo in za odgovorno rabo. Eden od ciljev projekta OBJEM je bilo tudi ozaveščanje strokovnih delavcev o knjižničnih vsebinah, o uporabi knjižnice, zaradi česar bodo posledično strokovni delavci več uporabljali knjižnične storitve in k njihovi uporabi usmerjali tudi učence/dijake. Izkušnje in študije kažejo, da je najučinkovitejše poučevanje z zgledom, in če bodo strokovni delavci uporabljali knjižnične storitve v vseh možnostih, ki jih nudi šolska knjižnica, bodo k temu usmerjali tudi učence/dijake. Aktivna vloga šolskega knjižničarja Šolska knjižnica je srce šole in kolegica Irma Krečič Slejko (2021) je poudarila, da mora to srce biti, utripati, če ne, je mrtvo. V šolski knjižnici mora biti živahno, v njej morajo biti ves čas uporabniki, tako učenci kot strokovni delavci, knjižničar pa organizira delo tako, da je šolska knjižnica s svojim gradivom in dostopom do oddaljenih virov res srce šole, informacijsko središče šole, prostor učenja in poučevanja. Ob tem je šolski knjižničar prav tako aktiven in išče možnosti za posredovanje knjižničnih vsebin, se dogovarja z učitelji za medpredmetne 80 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti povezave, jih načrtuje in izvaja ter predstavlja, na kakšne načine lahko s knjižničnimi vsebinami in z gradivom ter dostopnimi viri obogati vzgojno-izobraževalni proces, kaj vse lahko ponudi učitelju za njegovo delo in kako učence/dijake poučuje osnovnih spretnosti iskanja informacij, spodbuja branje in učenje učenja. Za tako aktivno vlogo je nujno, da ima šolski knjižničar potrebna znanja, veščine in kompetence s področja bibliotekarstva in s pedagoškega področja. Vsekakor pa se vseživljenjsko učenje in izobraževanje nikoli ne konča in moramo težiti k visoki strokovni usposobljenosti šolskih knjižničarjev tako na področju bibliotekarstva kot na področju vzgojno-izobraževalnih vsebin ter sodobnih tehnologij. Šolska knjižnica in vrtci Vpliv šolske knjižnice je zelo pomemben že v zelo zgodnji dobi v smislu razvijanja zgodnje pismenosti in predopismenjevalnih zmožnosti. Poleg tega je dokazano, da k boljši pismenosti v šolskem obdobju pomembno prispevajo bralni zgled in obkroženost z bralnim gradivom ter spodbude za branje. Izvajanje knjižnične dejavnosti in vključenost knjižničnih vsebin v vrtce v Sloveniji nista sistemsko urejena, pač pa smo v projektu OBJEM ugotavljali, da se te vsebine kljub temu izvajajo in posredujejo na različne načine. Ponovno se je potrdila potreba po sistemski urejenosti tega področja. Vzgojitelji izvajajo knjižnične vsebine ob podpori šolskih knjižničarjev tam, kjer vrtec deluje v sestavi šole, kjer pa so vrtci samostojne enote, pa vzgojiteljice poiščejo podporo v bližnjih splošnih knjižnicah. To sodelovanje ni vnaprej načrtovano in kontinuirano, kot bi bilo zaželeno in najučinkoviteje. Gre bolj za priložnostno sodelovanje in izvajanje ter posredovanje knjižničnih vsebin. Tako skozi delo v projektu OBJEM ugotavljamo, da so nujno potrebne sistematično organizirane knjižnične vsebine v vrtcu in iz tega razloga bi bilo treba sistemizirati tudi delovno mesto šolskega knjižničarja v vrtcu. Posodobljen model šolske knjižnice V okviru projekta OBJEM je bil razvit in predstavljen osnutek posodobljenega modela kakovostne šolske knjižnice (Vilar, Zabukovec, 2020), ki ima sedem elementov – to so tudi usmeritve za razvoj šolske knjižnice: 1. dobri pogoji delovanja: financiranje, gradivo, prostor, oprema in tehnologija; 2. kompetenten knjižničar: bibliotekarske, pedagoške in splošne kompetence ter vrednote; 3. strategija razvoja: strateški načrt, ki izhaja iz trenutnega stanja; 4. prisotnost v zavesti deležnikov, pomembnost, nepogrešljivost: knjižnica se aktivno in dinamično vključuje v življenje in delo šole; 5. aktivnost in dostopnost: odprtost med poukom, pred poukom in po njem, fizična dostopnost; 6. vključenost, integriranost: uporaba virov, gradiva, prostora, tehnologije, vključenost knjižničarja v aktivnosti na šoli; 7. nedvoumen in merljiv prispevek k znanju: prispevek k učenju, znanju, pismenosti, vrednotam, vzdušju. Vsi ti elementi so med seboj povezani in soodvisni ter ponujajo izhodišča za analizo vsake šolske knjižnice posebej ter pokažejo pot za izboljšave ter tudi za nadaljnje načrtovanje razvoja. | 81 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Literatura in viri: 1. Krečič Slejko, I. (2021). Šolski knjižničar − poklic dobre prakse ali pa ga ni. Prispevek na Konferenci šolskih knjižničarjev 2021, 7. in 8. 12. 2021. 2. Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje. Gimnazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, ZRSŠ. Dostopno na: http://eportal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2018/programi/media/pdf/ucni_nacrti/K_KNJIZN_INF_ZNANJE_gimn.pdf (pridobljeno 9. 1. 2022). 3. Sušec, Z. (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, ZRSŠ. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Drugi-konceptualni-dokumenti/Knjiznicna_inf_znanja.pdf (pridobljeno 9. 1. 2022). 4. Vilar, P., Zabukovec, V. (2020). Vloga šolske knjižnice pri razvoju gradnikov bralne pismenosti. V: Haramija, D. (ur.). (2020). Gradniki bralne pismenosti : teoretična izhodišča. Univerzitetna založba Univerze Maribor; Pedagoška fakulteta; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na: https://press.um.si/ index.php/ump/catalog/book/515 (pridobljeno 9. 1. 2022). 5. Zabukovec, V., Vilar, P., Fekonja, R. (2019). Knjižnična dejavnost v vrtcih, primer Slovenije. V: Knjižnica 63 (4), 27–43. Več o bralni pismenosti si lahko preberete v priročnikih, ki bodo objavljeni v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo, v rubriki OBJEM (www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem). • Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti, • Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika, • Šolska knjižnica kot središče branja in stičišče medpredmetnega povezovanja. 3.4 Reševanje avtentičnih problemov s smiselno uporabo digitalnih tehnologij Anita Poberžnik, Zavod RS za šolstvo Med cilji projekta NA-MA POTI je bil posebej poudarjen vidik razvijanja strategij reševanja problemov, zato je v okviru projekta delovala tudi delovna skupina za reševanje avtentičnih problemov. Skupina je na podlagi teoretičnih izhodišč opredelila zmožnost reševanja avtentičnih problemov z digitalnimi tehnologijami v podporo razvijanju naravoslovne, matematične in finančne pismenosti. Reševanje avtentičnih problemov od učencev zahteva uporabo in povezovanje znanja, ki ga pridobijo v šoli pri različnih predmetih, z resničnimi življenjskimi situacijami. Reševanje avtentičnih problemov ponuja priložnosti za razvijanje prečnih veščin (kritičnega mišljenja, sodelovanja in komunikacije, veščine samouravnavanja ter socialne veščine, digitalne kompetence ...). S tem se učenci opolnomočijo za konstruktivno, kritično in odgovorno delovanje v sodobni družbi. 82 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti Učenci ob reševanju avtentičnega problema uvidijo uporabno vrednost znanja. Ob tem se soočajo z raznolikimi življenjskimi situacijami in pridobivajo izkušnje, kako se odzivati in pristopati k reševanju problemov. Če učence soočamo s problemi, ki izhajajo iz družbenega konteksta, razvijamo bodoče jasno razmišljajoče odločevalce. Avtentični problemi izhajajo iz življenjskih/realnih situacij in v procesu reševanja spodbujajo kritično mišljenje, sodelovanje, ustvarjalnost, vztrajnost, iznajdljivost ter uporabo različnih znanj in veščin. Omogočajo različne načine reševanja. Rešitve in njihove predstavitve so različne ter imajo uporabno vrednost. Pri izbiri avtentičnega problema so pomembni naslednji kriteriji (glej stran 84): − problem je realen/aktualen, − problem ima za učenca osebno vrednost, − rešitev problema ima uporabno vrednost za reševalca ali širše, − pot reševanja problema učencem ni vnaprej znana/določena, − problem je rešljiv na več različnih načinov, − proces reševanja spodbuja samostojno iskanje poti do rešitev, − proces reševanja problema spodbuja pri učencih ustvarjalnost, vztrajnost, iznajdljivost ter uporabo različnih znanj in veščin. Zmožnost reševanja avtentičnih problemov z digitalnimi tehnologijami je zmožnost prepoznavanja in razumevanja problemov, samostojnega raziskovanja, uporabe in sinteze različnih znanj in digitalnih tehnologij za reševanje problemskih situacij, pri katerem metoda reševanja vnaprej ni znana/določena, ter kritičnega (samo) vrednotenja postopkov reševanja in rezultatov. S premišljeno rabo digitalnih tehnologij lahko učinkoviteje razvijamo zmožnosti reševanja avtentičnih problemov in s tem dosegamo cilje učnega procesa. Tako lahko pripravimo dejavnosti, pri katerih učenci uporabljajo digitalne tehnologije pri prepoznavanju in razumevanje problemov, pri samostojnem raziskovanju, uporabi in sintezi različnih znanj, sodelovanju tudi zunaj šolskih prostorov in šolskega časa ter kritičnem vrednotenju reševanja postopkov in rezultatov. Z rabo digitalnih tehnologij v različnih fazah reševanja avtentičnih problemov oziroma učnega procesa pa učenci razvijajo digitalne kompetence. Pomembno je, da se vzgojitelji/učitelji zavedajo, da so poleg doseganja ciljev svojega učnega procesa odgovorni tudi za načrtno in procesno razvijanje digitalnih kompetenc učencev in jih tako lahko opolnomočijo za rabo digitalnih tehnologij v njihovem življenju. Pri tem je vodilo Evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane DigComp 2.1, ki opredeljuje 8 ravni doseganja digitalnih kompetenc na 5 področjih. Vzgojitelji in učitelji so poleg doseganja ciljev učnega načrta odgovorni tako za vsebinsko kot tudi procesno razvijanje digitalnih kompetenc učencev. Z razvijanjem teh jih opolnomočijo za rabo digitalnih tehnologij v njihovem življenju. Pri tem sta nam vodilo Evropski digitalni okvir kompetenc za državljane (DigComp 2.1) in Digitalni kompetenčni okvir za izobraževalce (DigCompEdu). Pomembno je, da zmožnost reševanja avtentičnih problemov razvijamo procesno pri vseh predmetih in skozi vsa obdobja vzgojno-izobraževalnega procesa. V ta namen smo v delovnem timu za reševanje avtentičnih problemov pripravili opisnike po posameznih obdobjih vzgojno-izobraževalnega procesa (glej stran 85). Avtentični problemi zahtevajo, da gredo učenci skozi ključne stopnje (faze, korake) reševanja problemov od zaznavanja in definiranja problemov, iskanja in preizkušanja rešitev, interpretiranja in evalviranja do posredovanja ugotovitev in zaključkov (glej stran 86). Pri tem morajo smiselno uporabiti svoje dotedanje znanje, izkazati razumevanje in po potrebi poiskati nove informacije, uporabljati različne veščine v kompleksni situaciji itd. | 83 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli ej ja no ej teva učenci vpliv ali a tv ), vnapr da so tov«. vnapr formaci med a, in popoln v po oč da v po st, ki zah voljs večjim acija). nci, cij, atna tek ter pogloblje tj. o »klien uče omog iz njih, e izboljšujejo. tv vr iz zado motiv terak medosebne sošolce m žk erijih. sošolce po n kon znanj ami, in in in voljs in anja med e in nce učijo krit tiče va in elja dose elja ov in se Uče zado nih Končna veščin posledic ti izzi (notr dialog z drugimi. vir situacije. učit e in svoje je učit a. VISOKA , realis e« in , vsebinsk šne da ovorje tudi a. erijih. erijih. izziv rtoarja in vanje ebnih ek krit napak la dog krit tov«. publik lo ebi za tak formacija formacija ej formacija ali mski z realnimi potr in lien a repe ne a de in in a iz privlačnos oz. »publik potr delajo oble eg hom. do e (tehnične atna opisnih vnapr opisnih o »k abniki ok . oblem ov« top vr , da atna atna tv n pr izvir sta sode značil nih svojeg vr po vr nih šir ter po ovir vanje pr uspe in so po po po upor tiče dos do voljs abo acija abnik elji edujejo o tudi ume tevana šne ovorje ovorje učit otna zado TI Realis upor raz Resničen manjšim Motiv »upor Zah in Popoln nad usmerjanjem pot Motnje kakr Spr dog napr kritični Končna Lahk Končna dog je Resnični o e in o nih olik ov in olik aje t nalog vir e« o. AVTENTIČNOS s vgr a. , a nek m os t nek v obliki enj, nalog formacija VEN A aterih e. »šolsk izziv oble žnos in publik RA pr vanje nek mot med ali tekst. Mo tične an) a zanimiv do u nalog in atna SREDNJ on cij. ebo. oč ek vr oblemski abnik n k sodelo topa ovir tema po pr potr omog ati. je a dela. terak sis formacije n (simulir eg t dos in ne in n upor tičen tavlje ano acijo o. rezult deno vati k pot manjšihaj asne atne a opisna edvi elja. upinsk žnos katerih vr Realis poenos Zamišlje simulir Motiv njeni Pr sk Mo ne prispe Nek v nalog Obč po Kratk učit Zamišlje a cij, bi st in ek a ak abnik tek v času situaciji. vanja ter pot ktov, ki oliščine. lo in eminjanja fli nalog a. va številčna acija). na ok ov ali eg ti spr e. Poskrbljeno e« ga upor ta v kon elje ov in kon formacij v šolski mu motiv a sode anja totk NIZKA vir ali in vpe le bi žnos ki učit v nalog atorijsk vanja. ods ni vlja en šolsk je do ti vpliv mo ovir atnih tavljene ki unanja namena. vr eše ocena. e. a, raz topa ni enj, ajeni točk, poja acija (z edvideneg učenci. žnos e, a ali a rek edpos se mo vgr za »labor ez po evilo publik Nalog ki Ni namena, služila, Motiv ocena Ni pr med Ni dos ni nalog konc Ni mot bili je Br pot Št številčna Ni pr ali a kst acija vanje trola atne atne abnik publik KRITERIJ Konte Namen Motiv Kon Motnje formacije formacije Sodelo Povr in Povr in Upor ali t ga a/- več oblema za nc ednos JE az ev vr a pr at/ v in t oče žnih še OČ ga učne za uče realen/ dok mog različnih mo rešit abno šir rezult cilje kot ane ima ednos je več a ali PODR ali vr ali oblema upor oblem n, vanje izbr ali vanja oblem končna valc izhodiščneg v in pr in bno ev služi pr vati na ev ev pr je tuale esniče reše je ima oblema Izbor Ali ak rešit ur namena sklopa ko ose Pot Ali reše načino rešit Rešit Ali pr za reše Kriteriji in opisniki za presojo avtentičnosti problema/učne situacije 84 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti o , o , ve, e in msk ebne ednoti ovir jša z vr tavi pri (lahk oble o tv potr Izber ate. eds A ŠOLA m, avilih sno pr tojno strategijo a izboljša ovanja tevne avila, e drugim, bis načrtuje vanja. pr zah oble opr ezno kritično ezult pr opr drugim in tr ano edlag jša jših etično) Samos reše pr SREDNJ emag aven: in podpor komplek Izlušči DT poišče pr stna ntir vr nje ajanje uje lji us abo oblem, e in ven avila tevne tevne hipot oblema. topek topek in r formacije eme gume emembe. Ra 5. in 6. r razno opr zah nude prilag zah Opaz tudi situacijo. pr upor in pos ut reši pr pos Ar rešitv spr , ni abo abo ve, raven: oblem. 4. določe tavi o situacijo pr Z upor reši ednoti oblemi, z upor vr ate ter eds ume oblema. ebne pr a izboljša 3. VIO raven, tančno pr ebami načrtuje vanja. raz ezult o pr , tudi in ano ena na ajni oblemsk potr strategij edlag in potr pr in tv reše Kritično etv ntir obič tojno in v skladu z uje zna bis tojno ovitih e, pr eživ avila ne tnimi epo , poišče topek topek in r formacije oblem. gume emembe. Pr opr ter samos las Opaz pr Izlušči Samos DT in pos učink pr pos ar rešitv spr , e, ti in raven: os oblem. tudi tavi in epr topek ŠOLA 3. pr ablja eds pr o situacijo tojno pripomočk ume oblema, pos e pr VNA in 2. VIO raven, avila, raz pr ešitv ena oblemsk DT, upor opr samos in ednoti OSNO pr etv načine zna vanju abo vr ajna uje ate. R emelji. eživ oblemi, epo reše ut Pr obič pr Opaz pr Pri z upor različne kritično rezult jih e o o ablja a in elja o situacijo upor ali pripomočk topk učit ev. s podpor ma oblem. elja in ev. Razmišlja DT v podpor 1. VIO in ešit oblemsk pr ešit ti pos ablja oble e r o učit pr tojno pr zna načine lnos uje epo anju r ev. S pomočjo o upor vanja tavitv samos pr eds Opaz in S podpor različne pri isk o smise rešit lahk reše pr raven: e o 2. o drugih, m ablja JA elja in oble GO 1. upor a in ti, pr s podpor in zna elja pripomočk vzgojit e. Razmišlja topk DT v podpor ma ev. avila epo in ešit pr situacije. vzgojit ešitv ti pos ablja oble pr e r ta opr in etne načine lnos PREDŠOLSKA VZ nebogljenos os uje anju r e, s pomočjo o upor tavitv ven vanja epr eds Ra pr drugih Opaz iz konkr S pomočjo različne pri isk o smise rešitv lahk reše pr a t vanja znanj enje a v anja tenc vanja tojneg alnih vanje žnos zna ovanja, abe teze vanja in vni talnih epo ume oblema, topk sin digit kritično ednot Ra doseg digi kompe Zmo pr in raz pr samos razisk upor in različnih in tehnologij za reše ter vr pos reše rezultato Razvijanje zmožnosti reševanja avtentičnih problemov z digitalnimi tehnologijami (DT) po vertikali | 85 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli h vse ga vijo tične t vključiti ozi atne , obja vr avten akih. vnos a sk jo po ja ek in A vanju h kor v de sije SIJ pot , napiše reše lno 0 elja 2 jo 4 6 reflek učit u pri prihodnji smise REFLEK v in edk in posname ualne oma viz . o napr ozir namenu. učence učenci o izzivih avdio- žno ksija e RAP elj in mo služijo faz in delijo formacije oblema, Refle vse Učit in in pr vedno , 1 3 5 si ni emišljene ak in anje o pr MS afir e. V pr vanje tov , dobr v, oglasne …) ogr e faz OGIJE (Moodle, TeamUp ce ter ...) za fot umen očljiv za sodelo ksijo upin: vzor , Bubbl.us, dok izvedemo SAW fona olja sk lnih jih TEHNOL SEE Lino upnih pripor ok z refle tt, t, Mindmeis a tele sk ne e, ki tna la es, ovanje anje Sit vo mise tneg faz ALNE de la adle enir e …) tavlje sple (P ejanje so Popple za oblik sk eds DIGIT pame , da tivna Google za izde blogi ools, za ur Driv pr emljanje acije e, aba so terak odja sk odja in za spr Teams, aplik or de CmapT upor snemanje, or (Google vanju – – – – – poskrbimomse tmi so edv ak idej e. V nadalje pr vnos pr ti a o ter os faz in ti …) a, ovanju načrt red vanje, z deja adiv oblema stni oučujejo oblik olje viharjenje mnenja z zunanjimi pr teriala, vr TI pr (sodelo a gr pri o izvedljiv izvedbeni ozi različne ok avtentičneg v uspešnos , ma vanje sk nce erije stoječ izpeljejo njujejo vanje adiv lo ujejo tevamo učno AVNOS vanja oblemu, krit , ob ma, izme razmislijo gr sode učenci za uče sodelujejo za reše oblik upoš DEJ e reše o pr in olice ti. oble tih ebnih alij, in edo ma, da virtualno faz vodili ovanje ok šnos gr o pr ovanje, je, avi avljajo tv oble avljajo žnos t potr kemik čas) da zne pa z na oblik mo va, bis v uspe sija, razpr bližnje ev pr razpr ščin, elj pripr za razisk topnos eb ovnjaki, oblema erije je la. edvide Učit za posame pr reflek Učenci iz svoje izluščijo za rešit krit Učenci različnih ide (dos potr strok de v pr Pomembno ma. 0 2 4 6 oblemo oble va) pr pr o zasno vanja ZAFA ava oblemsk avtentičnih reše (idejna ovanje faz v pr edpripr vanje Faze pri reševanju avtentičnih problemov tetih Uvid Načrt 0. Pr 1. situacijo 2. Reše naš 0 20 1 4 3 2 6 5 4 6 86 | 1 3 1 5 3 5 Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti vniki dne a …). sij tni A sple Mahar SIJ 0 vo reflek 2 tovnik 4 6 nja ntool), REFLEK e-lis izme Pedpe in x, ess,dpr ReFle or za zapis , Wer odja eamUp, Or (T (Blog 1 3 5 s MS book, in Arnes, ti, t, za …) sniki (Arne ume odja , Face …), er …) ube F Kviz, erpoin OGIJE (virtualna ube (vme dokvi , AK ov, or ete (Planer Zoom Twitt arjanje …) ežja arjanje Pow YouT tk ežja Teams, YouT tv tv atorij ank MS …) ezi, planer omr sous Googlo omr ašalniki TEHNOL tne a) etchUp, e poda labor Teams, acebook, ev (Pr znanja: vpr , Nearpod abna Cobiss, oom, Sk sple Enk abna (Ms (F vo in 365, (Z er er …) vo in sous , Office tni Arnes ALNE tavit ci, t, zbirk ec, nja druž ežja Klik venije druž nder az o podprt az ence sple , Office ence eds everjanje …), Twitt Se Google DIGIT sple fer omr fer e, obr vanje, a Slo Vernier), v obr a izme kviz, vi e kviz, er …) on za izmenja …) on File za pr za pr orji ok abna nder ok ativ odja acebook, odja z odja odja svetovni sodelo knjižnic Twitt računalnišk senz Googlo vide druž or FileSe Teams vide Vox Arnes (F or (Arnes or Slidesher or Moodle (Googlo Socr – – – – – – – – elja. etnimi ovnjaki, encialnih učit kritično ve v in e, in , z ank pot strok s upne upin rešitv izboljša TI ntalno sk sk k ... dopolnijo ajo oblema. tavijo njajo formacije ov, bodočih eds ma. edlag AVNOS z zunanjimi in ev pr pr pr oble ev, izdele v iz drugih formacije DEJ eksperime atne ovnjak ešit pr vežejo , si izme in ano tavit vr k/r tir ate in ujejo: po po strok atne vanja se eds m vr te. pr ajo ov, sošolce izdele po gumen rezult razisk sodelujejo zbir vanje u reše na adijo ar ašalniki, avijo abnik titucijami. umen aše ednotijo topk Učenci vpr ins Ves čas dok Pripr Učenci spr upor Glede nadgr Učenci vr pos 0 2 0 4 2 6 4 6 A ev STOPNJ vanje va vedo tavit eds Izvedba Poiz Izboljša Pr 3. 4. 5. 6. 1 0 3 0 2 1 5 4 3 2 6 5 4 6 | 87 1 3 1 5 3 5 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Literatura in viri: 1. Bačnik, A., Bone, J., idr. (2017). Analiza stanja z utemeljitvijo projekta NA-MA POTI. Ljubljana: ZRSŠ. 2. Authentic Learning – A Loose Definition, https://www.onatlas.com/blog/what-is-authentic-learning- and-how-do-i-use-it (pridobljeno 1. 2. 2022). 3. Authentic Learning: Teaching for »Real Life«, https://www.envisionexperience. com/blog/authentic-learning-teaching-for-real-life (pridobljeno 1. 2. 2022). 4. National Research Council. (2000). How people learn: Brain, mind, experience, and school: Expanded edition. National Academies Press. 5. Poberžnik, A. idr. Didaktična priporočila za učitelje o učinkoviti uporabi IKT pri načrtovanju, izvajanju, vrednotenju in evalvaciji projektno-sodelovalnega dela; https://www.zrss.si/ustvarjalni-razred/files/ priporocila_za_uporabo_IKT_PSD.pdf (pridobljeno 1. 2. 2022). 6. Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna Pedagogika, 62 = 128(1), 76–99.Skvarč, M., idr. (2018). Spodbujanje razvoja veščin znanstvenega raziskovanja s formativnim spremljanjem. Ljubljana: ZRSŠ. 7. Wiggins, G., McTighe, J. (1998, 2005). Understanding by design. Alexandria: ASCD. 8. Wiggins, G., Mc Tighe, J. (1999). The understanding by design handbook. Alexandria: ASCD. 9. Naravoslovno izobraževanje v Evropi: nacionalne politike, prakse in raziskave. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. 10. Coalition, E. S. (2016). STEM Skills for a Future-proof Europe. Fostering Innovation, Growth and Jobs by Bridging the EU STEM Skills Mismatch. 11. http://novice.pei.si/wp-content/uploads/sites/2/2016/12/PISA2015NacionalnoPorocilo.pdf. 12. Štraus, M., Šterman Ivančič, K., & Štigl, S. (Eds.). (2013). OECD PISA 2012: matematični, bralni in naravoslovni dosežki slovenskih učencev: program mednarodne primerjave dosežkov učencev 2012: nacionalno poročilo (p. 62). Ljubljana: Pedagoški inštitut. http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/ raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2012/PISA_2012_Povzetek_rezultatov_za_Slovenijo.pdf http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2012/PISA_2012_Povzetek_ rezultatov_za_Slovenijo.pdf. 13. Štraus, M. (2008). Kvalitativna študija šolskih karakteristik glede na uspešnost v raziskavah znanja matematike, naravoslovja in bralne pismenosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 14. Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje − evropski okvir. Priloga k Priporočilu Evropskega parla-menta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. (2006). Uradni list Evropske unije. 15. Krevh, N., idr. (2019). Nadaljnje pospeševanje uporabe IKT v vzgojno-izobraževalnih zavodih (NaPikt), delovno gradivo ZRSŠ. 16. Carretero, S., Vuorikari, R., & Punie, Y. (2017). Okvir digitalnih kompetenc za državljane: osem ravni doseganja kompetenc in primeri rabe: DigComp 2.1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2016). Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2020. Ljubljana. 17. Redecker, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. DigCompEdu. Ljubljana: ZRSŠ. Več o predstavljeni vsebini si lahko preberete v priročniku Spodbujanje razvoja zmožnosti reševanja avtentičnih problemov s smiselno uporabo digitalnih tehnologij: priročnik za strokovne delavce v vrtcih in šolah, ki je dostopen v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo, v rubriki NA-MA POTI (www.zrss.si/ digitalna-bralnica/na-ma-poti). 88 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti 3.5 Kritično mišljenje – temelj učenja in izgradnje razumevanja sveta dr. Tanja Rupnik Vec in mag. Mojca Suban, Zavod RS za šolstvo Mišljenje je koncept, ki ga raziskujejo in razvijajo različne znanosti, npr. psihologija, filozofija, pedagogika, predstavlja pa notranji temeljni duševni proces, oz. natančneje, vrsto procesov, ki se v posamezniku odvijajo ves čas in omogočajo sprejem in obdelavo informacij iz okolja ter izbiro ravnanja, ki (znotraj posameznikovega referenčnega okvira) predstavlja najboljši možni odziv na dogajanje (adaptivno vedenje). Ti temeljni procesi obsegajo opazovanje, selekcijo in razvrščanje informacij, obdelavo informacij (analizo, sklepanje, interpretiranje, vrednotenje) in drugo. Predstavljajo temelj vsakega učenja in izgradnje razumevanja sveta, na njih pa temeljijo gradniki raznovrstnih pismenosti (npr. naravoslovne, matematične, finančne, bralne). V kontekstu naravoslovno-matematične pismenosti je prepletenost temeljnih miselnih procesov in gradnikov pismenosti nazorno predstavljena v priročniku (Suban, Rupnik Vec, 2022). Naj navedemo dva primera: Primer 1: 1. Naravoslovnoznanstveno razlaganje pojavov 1.1 prikliče, povezuje in uporablja naravoslovno znanje za opis/razlago pojavov z uporabo strokovnega besedišča • lastne izkušnje in zamisli o pojavih iz ožjega okolja prikliče in povezuje z usvojenim znanjem (1. VIO). Ta podgradnik temelji na več miselnih procesih, in sicer (sistematičnem) opazovanju, priklicu, prepoznavanju, sklepanju, interpretaciji. Primer 2: 1. Matematično mišljenje, razumevanje in uporaba matematičnih pojmov, postopkov ter strategij, sporočanje kot osnova matematične pismenosti 1.1 razume sporočila z matematično vsebino • povzema sporočilo z matematično vsebino, izlušči bistvo in potrebne podatke ter tvori novo sporočilo (3. VIO) Ta podgradnik temelji na dveh temeljnih miselnih procesih: abstrahiranju in sintezi. Spodbujanje razvoja učinkovitega, kritičnega mišljenja, prav zaradi osrednje vloge v procesih prilagajanja realnosti in učenja, predstavlja enega ključnih vzgojno-izobraževalnih ciljev, pri čemer je pomembno, da prispevajo vsi učitelji, ki učenca ali skupino učencev učijo. Pristop, ki daje najboljše rezultate, je sodelovalno poučevanje za kritično mišljenje, kar pomeni, da učitelji soustvarijo skupen cilj, nanašajoč se na področje kritičnega mišljenja, v ta proces vključijo tudi učence oz. dijake, nato pa ga skupaj, na dogovorjene načine ter v dogovorjeni dinamiki, uresničujejo pa tudi spremljajo in vrednotijo napredek. Da bi lahko učiteljice in učitelji pri učencih nekega razreda spodbujali kritično mišljenje sodelovalno, načrtno in sistematično, je pomembno, da svoja pojmovanja ozavestijo, o njih razpravljajo in v teh razpravah vsaj delno poenotijo. Zgolj tako je mogoče, da kritično mišljenje poučujejo sodelovalno, v nasprotno s stihijskim pristopom, za katerega je značilno, da v razredu delujejo brez vpogleda v to, kako kritično mišljenje spodbujajo kolegi, katerim principom sledijo, kako z učenci ubesedujejo ta cilj itd. Konceptualno poenotenje je pomembno, saj ima sam pojem »kritično mišljenje« že v strokovni in znanstveni literaturi vrsto pomenov. Ennis (1985) kritično mišljenje opredeli kot »refleksivno in racionalno mišljenje, usmerjeno v odločitev o tem, kaj storiti ali v kaj verjeti«. Halonen (1995, str. 76) pa njegovo opredelitev modificira in kot osrednjo značilnost kritičnega misleca poudari skepso/dvom: »Kritično mišljenje je nagnjenost in veščina posameznika, da se v aktivnost vplete z razmišljujočim skepticizmom, usmerjenim v odločitev o tem, | 89 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli v kaj verjeti ali kako ravnati.« Brookfield (1993, str. 7–9) v analizi značilnosti kritičnega mišljenja v odraslosti kot temeljne komponente poleg dvoma poudarja »identifikacijo in dvom v predpostavke, zavedanje pomena konteksta, oblikovanje in raziskovanje alternativ ter refleksivni skepticizem«. Paul in Elderjeva (2001, str. iv) na ravni najsplošnejše opredelitve pojma usmerita pozornost na vlogo metakognicije v kritičnem mišljenju: »Kritični mislec analizira in vrednoti lastno in tuje mišljenje z namenom, da bi ga izboljšal.« Glede na podobnosti in razlike med zgoraj omenjenimi in drugimi avtorji lahko določimo več teoretskih perspektiv (Rupnik Vec, 2011, Rupnik Vec in Kompare, 2006), naj v tem kontekstu naštejemo zgolj tri. Prva skupina avtorjev kritično mišljenje pojmuje kot učenčevo sposobnost analize, vrednotenja in oblikovanja argumentov (npr. Bowel in Kemp, 2002, Šuster, 1998). Ta skupina poudarja, da je pomembno, da učitelji v pouk v raznovrstnih situacijah vključujejo besedila, ki jih učenci analizirajo z vidika kakovosti argumentacije, ter debate in eseje, pri katerih učenci argumente oblikujejo. Druga skupina avtorjev pojmuje kritično mišljenje kot preplet kognitivnih veščin oz. višjih miselnih procesov posameznika in socialno-čustvenih in motivacijskih naravnanosti (Ennis, 1985, Facione in sod. 1990, Halpern, 1996, Paul in sod., 1989 itd.). Ti avtorji poudarjajo, da je pomembno, da učitelji oblikujejo najraznovrstnejše naloge, ki spodbujajo mišljenje na višjih nivojih taksonomije (npr. sklepanje, analizo, sintezo, vrednotenje, napovedovanje, hipotetiziranje itd.), obenem pa spodbujajo čustvene naravnanosti misleca (pogum v izražanju mnenja, vztrajanje v zahtevnih miselnih situacijah, poštenost v obravnavi različnih pogledov na situacijo itd.). Tretja skupina avtorjev pa v ospredje konceptov postavlja uporabo raznovrstnih miselnih procesov, strategij in (znanstveno-raziskovalnih) postopkov (Pelegrino, 1995, Sternberg, 2004). Če učence učitelj spodbuja k sistematični uporabi postopkov in procedur, značilnih za določeno znanstveno disciplino, s tem omogoča razvoj tega vidika kritičnega mišljenja. V praksi je smiselno, da učitelj pozna različne poglede na kritično mišljenje, v praksi pa pristopa eklektično: smiselno združuje principe in strategije, značilne za posamezno smer. Tako pestra, kot so pojmovanja teoretikov s tega področja, so tudi pojmovanja praktikov, ki njihove smernice udejanjajo v razredih, zato je pomembno, da učitelji razpravljajo o svojih pojmovanjih ter se dogovorijo, katero terminologijo bodo v dialogu z učenci uporabljali ter kateri vidik mišljenja bo v določenem obdobju spodbujan načrtno, sistematično in eksplicitno (razvidno tudi učencem, več glej v Suban in Rupnik Vec, ur., 2022, Kompare in Rupnik Vec, 2016). Pri opredelitvi kritičnega mišljenja smo v Delovnem timu za kritično mišljenje izhajali iz širšega razumevanja procesov in veščin kritičnega mišljenja. To pomeni, da se ne omejujemo samo na veščine argumentiranja, ob tem pa te veščine razumemo kot pomemben prispevek k izgradnji veščin kritičnega mišljenja. Naslonili smo se na Lipmanovo opredelitev (2003), ki kot temeljne karakteristike kritičnega mišljenja poudarja pomen kriterijev presoje, samouravnavanje mišljenja in občutljivost na kontekst (Lipman, 2003). Kritično mišljenje smo opredelili kot vešče in samouravnavajoče mišljenje, ki je občutljivo za kontekst in vključuje višje miselne procese in veščine, kot so primerjanje, razvrščanje, sklepanje, presojanje, napovedovanje, argumentiranje, iskanje in vrednotenje virov ter drugo. V opredelitev kritičnega mišljenja v projektu so tako vključeni pomembni vidiki kritičnega mišljenja: samouravnavanje, občutljivost za kontekst in višji miselni procesi. Pod samouravnavanje razumemo kompleksen kognitivni proces posameznikovega odzivanja na uravnavanje samega sebe, svojega dela in delovanja, kar se v kontekstu kritičnega mišljenja nanaša na to, da posameznik razmišlja o tem, kako razmišlja, ter posledično svoje razmišljanje usmerja in izboljšuje. Občutljivost za kontekst se nanaša na zmožnost reševanja problemov glede na raznolikost situacij, okoliščin, pogojev, dogodkov, preteklih izkušenj, predznanja, pričakovanj, vrednot itd., kar lahko pomembno vpliva na potek miselnih procesov in njihovih rezultatov/rešitev. Pomeni zavedanje, da so optimalne rešitve mnogih problemov kontekstualno pogojene. Pri višjih miselnih procesih poudarjamo, da se nanašajo na kompleksne procese učenja, ki presegajo zgolj učenje dejstev in naučeno izvajanje procedur, in so osnovni pogoj za reševanje problemov, oblikovanje argumentov, zahtevno odločanje po več parametrih, raziskovanje itd. Na ta način utirajo pot tudi ustvarjalnosti in inovativnosti. V nadaljevanju smo v Delovnem timu za kritično mišljenje natančneje razčlenili ključne miselne procese in veščine kritičnega mišljenja s posebno pozornostjo na področje naravoslovja in matematike. Opredelili smo 12 miselnih procesov in veščin: primerjanje, razvrščanje, prepoznavanje in opredeljevanje problemov, postavljanje vprašanj, sistematično opazovanje in izpeljava sklepov, razlikovanje dejstev od mnenj in interpretacije, oblikovanje ciljev in načrtovanje procesa, produkta ter poti do ciljev, iskanje in vrednotenje virov, deduktivno sklepanje, induktivno sklepanje, oblikovanje, analiza in vrednotenje argumentov, vrednotenje in odločanje. Koncepte kritičnega mišljenja in naravoslovne ter matematične pismenosti za kritično mišljenje smo povezali ter prikazali, kje v gradnikih in njihovih podgradnikih z opisniki pri naravoslovni in matematični pismenosti je mogoče prepoznati miselne procese in veščine kritičnega mišljenja. Poudariti 90 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti pa je treba, da je kakovost razvijanja miselnih procesov kritičnega mišljenja odvisna od načrtovane in izvedene dejavnosti in ni nujno samoumevna, zato je to izziv za učitelje in učence (Suban, Rupnik Vec, 2022). Pomembno je poudariti, da so ti miselni procesi in veščine mišljeni kot nadpredmetni in splošni, ne zgolj vezani na področje naravoslovja in matematike. Prav tako je treba upoštevati, da so posamezni miselni procesi in veščine pri razmišljanju in/ali reševanju problemov med seboj močno prepleteni in vzajemno povezani. Podrobna razdelava nam omogoča poglobljeno proučevanje posameznega miselnega procesa in veščine ter pomaga pri sistematičnem vnašanju v šolsko prakso. K razumevanju posameznega miselnega procesa in veščine pripomorejo še splošni opisniki, ki bodo lahko v podporo učiteljem pri snovanju dejavnosti za razvijanje in spremljanje veščin kritičnega mišljenja pri pouku. Celovit prikaz miselnih procesov in veščin kritičnega mišljenja z opisniki je na naslednjih straneh. Literatura in viri: 1. Bowell, T., Kemp, G. (2002). Critical Thinking: A Concise Guide. London: Routledge. 2. Brookfield, S. (1993). Developing critical thinkers: Challenging Adults to Explore Alternative Ways of Thinking and Acting. Buckingham: Open University Press. 3. Ennis, R. H. (1985). A Logical Basis for Measuring Critical Thinking Skills. Educational Leadership, 43 (2), 44–48. 4. Facione, P. A. (1990). Critical Thinking: A Statement of Expert Consensus for Purposes of Educational Assessment and Instruction. »The Delphi Report« Executive Summary. Dostopno na spletu: www.insightassessment.com/pdg_files/DEXadobe.PDF. 5. Halonen, J. S. (1995). Demystifying Critical Thinking. V: Teaching of Psychology, 22 (1), 75–81. 6. Halpern, D. F. (1996). Thought and Knowledge: An Introduction to Critical Thinking (3. izdaja). Mahwah: Lawrence Erlbaum Associates. 7. Kompare, A., Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja? Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Ljubljana: ZRSŠ. 8. Lipman, M. (2003): Education for Critical Thinking. V: Thinking in Education (205−242). Cambridge: Cambridge University Press. 9. Paul, R., Elder, L. (2001). Critical Thinking: Tools for Taking Charge of Your Learning and Your Life. Upper Saddle River, New Jersey: Prentice Hall. 10. Pellegrino, J. W. (1995). Technology in Support of Critical Thinking. Teaching of Psychology, 22 (1), 11–12. 11. Rupnik Vec, T. (2011). Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja. Ljubljana: ZRSŠ. 12. Rupnik Vec, T., Kompare, A. (2006). Kritično mišljenje v šoli: strategije poučevanja veščin kritičnega mišljenja. Ljubljana: ZRSŠ. 13. Rupnik Vec, T. in sod. (2018). Veščine kritičnega mišljenja, primeri nalog za spodbujanje kritičnega mišljenja pri različnih predmetih v osnovni šoli, Mednarodni projekt Assessment of Transversal skills-ATS2020. Ljubljana: ZRSŠ. Dostopno na: ATS2020_prirocnik vescine kritičnega misljenja DIGITALNO (zrss.si). 14. Sternberg, R. J. (2004). Four Alternative Futures for Education in the United States: It‘s Our Choice. School Psychology review, 33 (1), 67–77. 15. Suban, M. in Rupnik Vec, T. (ur.). (2022). Kritično mišljenje pri naravoslovju in matematiki: priročnik za strokovne delavce v vrtcih in šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 16. Šuster, D. (1998). Moč argumenta: logika in kritično razmišljanje. Maribor: Pedagoška fakulteta. Več o predstavljeni vsebini si lahko preberete v priročniku Kritično mišljenje pri naravoslovju in matematiki: priročnik za strokovne delavce v vrtcih in šolah, ki je dostopen v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo, v rubriki NA-MA POTI (www.zrss.si/digitalna-bralnica/na-ma-poti). | 91 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli OPREDELITEV KRITIČNEGA MIŠLJENJA Kritično mišljenje je vešče, samouravnavajoče mišljenje, ki je občutljivo za kontekst ter vključuje višje miselne procese in veščine, kot so primerjanje, razvrščanje, sklepanje, presojanje, napovedovanje, argumentiranje, iskanje in vrednotenje virov. MISELNI PROCESI IN VEŠČINE KRITIČNEGA MIŠLJENJA 1. primerjanje 2. razvrščanje 3. prepoznavanje in opredeljevanje problemov 4. postavljanje vprašanj 5. sistematično opazovanje in izpeljava sklepov 6. razlikovanje dejstev od mnenj in interpretacije 7. oblikovanje ciljev in načrtovanje procesa, produkta ter poti do ciljev 8. iskanje in vrednotenje virov 9. deduktivno sklepanje 10. induktivno sklepanje 11. oblikovanje, analiza in vrednotenje argumentov 12. vrednotenje in odločanje 92 | Kaj še pripomore k dvigu ravni pismenosti Miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja Učenec ga izkazuje tako, da: KM1: PRIMERJANJE • oblikuje relevantne kriterije za primerjavo in jih uporablja KM2: RAZVRŠČANJE • oblikuje relevantne kriterije za razvrščanje • razvršča glede na enega ali več izbranih kriterijev KM3: PREPOZNAVANJE IN • zazna oz. prepozna problem OPREDELJEVANJE PROBLEMOV • problem jasno in natančno opredeli • razlikuje posledice od resničnih vzrokov problema • vrednoti problem po različnih kriterijih KM4: POSTAVLJANJE VPRAŠANJ • postavlja raznolika vprašanja (na višjih taksonomskih ravneh) • postavlja vprašanja v različnih fazah učenja • postavlja vprašanja v različnih situacijah (za razjasnitev problema, za opredelitev raziskovalnega vprašanja, za opredelitev spremenljivk in odnosov med njimi) • postavlja samorefleksivna vprašanja KM5: SISTEMATIČNO OPAZOVANJE • opazuje načrtno in analitično IN IZPELJAVA SKLEPOV • pridobiva relevantne podatke • išče očitne in poglobljene povezave med dejstvi • na osnovi opaženega napoveduje, sklepa ter razlaga dogodke, procese in pojave KM6: RAZLIKOVANJE DEJSTEV • razume razliko med pojmi: dejstvo (kar se je dejansko zgodilo, kar smo opazili, OD MNENJ IN INTERPRETACIJE izmerili), sklepanje (izpeljevanje logičnih zaključkov na temelju dejstev), interpretacija (možne razlage dejstev, osmišljanje), mnenje (navajanje lastnosti, stanj na osnovi lastnega vedenja) • pri razlagi dogodkov, procesov in pojavov se zaveda, upošteva in zavzema različne perspektive • se zaveda in pojasni vpliv različnih dejavnikov ter omejitev mnenj in interpretacij (znanja, motivacije, čustev, izkušenj …) KM7: OBLIKOVANJE CILJEV • vešče oblikuje cilje tako, da so specifični, merljivi, dosegljivi, realistični, časovno IN NAČRTOVANJE PROCESA, obvladljivi PRODUKTA TER POTI DO CILJEV • načrtuje korake, strategije, časovni okvir in vire za uresničevanje ciljev • analizira ovire na poti do cilja in oblikuje strategije za njihovo preseganje • opredeli kriterije uspešnosti • spremlja svoj napredek glede na kriterije KM8: ISKANJE IN VREDNOTENJE • pozna raznovrstne vire glede na različne kriterije VIROV • pozna kriterije vrednotenja kredibilnosti virov • išče in presoja vire glede na namen ter jih ustrezno navaja KM9: DEDUKTIVNO SKLEPANJE • sklepa iz splošnega na posamezno • ugotavlja resničnost/veljavnost premis • izgrajuje razumevanja pojmov • zaveda se možnih napak v deduktivnem sklepanju ter jih prepoznava pri sebi in drugih • prepozna priložnosti za deduktivno sklepanje • presoja ustreznost deduktivnih sklepov KM10: INDUKTIVNO SKLEPANJE • sklepa iz posameznega (dejstva, dogodka, lastnosti …) na splošno (princip, pravilo, teorijo) • ugotavlja resničnost/veljavnost premis • izgrajuje pojme • zaveda se možnih napak v induktivnem sklepanju (prehitro posploševanje) ter jih prepoznava pri sebi in drugih • prepozna priložnosti za induktivno sklepanje • analizira in presoja ustreznost induktivnega sklepanja v situaciji KM11: OBLIKOVANJE, ANALIZA • oblikuje argumente (podpira trditev z relevantnimi razlogi) IN VREDNOTENJE ARGUMENTOV • analizira argumente (prepoznava argumente ter določa njihovo strukturo) • vrednoti argumente (presoja premise z vidika relevantnosti, sprejemljivosti in zadostnosti) • izraža različne poglede, podprte z dejstvi/dokazi/razlogi KM12: VREDNOTENJE • ozavešča pomen oblikovanja jasnih in relevantnih kriterijev IN ODLOČANJE • oblikuje kriterije • vrednoti na osnovi relevantnih kriterijev • uporabi kriterije za sprejemanje odločitev | 93 II. Didaktični pristopi Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 4. Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti dr. Sandra Mršnik in dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo V projektu Bralna pismenost in razvoj slovenščine − OBJEM je razvijanje in preizkušanje učinkovitih didaktičnih pristopov za dvig ravni bralne pismenosti eden temeljnih ciljev projekta. Ta se realizira, tako da vzgojitelji/ učitelji uvajajo gradnike bralne pismenosti (govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, odziv na besedilo in tvorjenje besedil, kritično branje) v dejavnosti/pouk. Tako je posebna pozornost namenjena tistim didaktičnim pristopom, ki bodo pripomogli k dvigu splošnih kompetenc otrok/učencev/dijakov, s posebnim poudarkom na bralni pismenosti. Na ravni vrtca/šole, predmetov/področij, skupin/oddelkov je vključenost v projekt sodelujočim omogočala doseganje naslednjih ciljev: • preizkušati učinkovite didaktične pristope z uvajanjem gradnikov za doseganje višjih ravni bralne pismenosti pri posamezniku od vrtca do srednje šole, • preizkušati učinkovite didaktične pristope za integracijo šolske knjižnice, • preizkušati različne bralne izkušnje, ki spodbujajo motiviranost za branje in željo po ponovitvi bralne izkušnje, • skrbeti za učni jezik pri vseh predmetih/področjih, • spremljati napredek otrok/učencev/dijakov … Poleg drugega pa še doseči načrtovane cilje posameznih vrtcev in šol: • povečati motiviranost za branje, izboljšati branje z razumevanjem, • uvajati elemente formativnega spremljanja (aktivacija predznanja, namene učenja, kriterije uspešnosti, povratne informacije …), • usposobiti otroke/učence/dijake za vrednotenje virov in kritično branje ... Didaktične pristope so vzgojitelji in učitelji zapisali v obrazce, ki so bili za ta namen oblikovani. Za osnovno in srednjo šolo je bil oblikovan obrazec, ki je usmerjal učitelje k poglobljenemu vzvratnemu načrtovanju, pri čemer so najprej načrtovali pričakovane dosežke ( Kaj bodo znali s področja bralne pismenosti iz učnega načrta? Katere cilje s področja bralne pismenosti bom vključil/-a? Kaj bodo brali, da bodo pridobili znanje, informacije? Kaj bodo raziskali, da sprožim zanimanje za branje? ), nato dokaze iz razreda ( Skozi katere dokaze bomo spremljali doseganje ciljev: izdelke, pogovore, opazovanje? ) in šele nato učne izkušnje/dejavnosti ( Kaj morajo učenci/dijaki narediti, da pridejo do cilja in da bo učenje vidno: dokazi?). 96 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti je gel? ov , da az doseaj * vemo ri dok sa k nek kov: čevi v/dija : etni prime A BP kr tnik : ACIJ DOKAZI Na osno učenec/dija Kon učence ur ed/Le evilo Razr Št KONKRETIZ o, da: e takaž k ga izk :JEOČ OPIS GRADNIKA Učenec/dija /PODR : tum JEV PREDMET Da CIL e: GANJE metod ZA DOSETI javnosti, AVNOS de DEJ Učne : TI Šola AVNOS DEJOP šnosti: KL učenja: uspe NAMEN/S Nameni Kriteriji : i/ JNI GRADNIK žk : iz UN znajo: OP cilji ki dose znanja/ : adniki: JI dija di ovani elj: SKL CIL ati: nci/ ak andar Učit UČNI IZBRANI TEMEL Drugi gr UČNI Operativni Uče St prič rezult | 97 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli REFLEKSIJA IN EVALVACIJA Pri načrtovanju didaktičnih pristopov so učitelje usmerjali trije koraki s podpornimi vprašanji: 1. korak: Določitev želenih dosežkov – standardov, ciljev, gradnikov in kriterijev uspešnosti. V tem koraku so učitelji jasno določili cilje iz standardov in ob tem odgovarjali na vprašanje: Kaj želite, da bi učenci znali, naredili, razvili? 2. korak: Predvideti ustrezne in izvedljive dokaze – vključitev spremljanja v učnem procesu. Ves čas so učitelji razmišljali o dejavnostih in dokazih, ki sledijo načrtovanim ciljem. S tem so določili dokaze in odgovarjali na vprašanja: Kako boste vedeli, da učenec zna, razume, uporabi? Kako od učencev/dijakov dobiti dokaz znanja, razmišljanja in veščine? 3. korak: Načrtovanje učne izkušnje – dejavnosti (metode, oblike), navodila in povratne informacije. Načrtovali so izvedljive dejavnosti, ki sledijo ciljem, in odgovarjali na vprašanje: Katere dejavnosti bodo učencem pomagale pri zbiranju in presojanju dokazov? V nadaljevanju predstavljamo obrazce in vodilo, kako usmerjati učitelje pri načrtovanju, razvijanju in preizkušanju didaktičnih pristopov. Učitelj: Šola: PREDMET/PODROČJE: Razred/Letnik: UČNI SKLOP: Datum: Število ur: IZBRANI TEMELJNI GRADNIK Drugi gradniki: KONKRETIZACIJA BP UČNI CILJI NAMEN/SKLOP DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV OPIS GRADNIKA DOKAZI Načrtovanje ciljev/standardov/dosežkov Učenec/dijak ga izkaže tako, da: Na osnovi česa vemo, da je učenec/dijak nekaj dosegel? Kaj bodo učenci na koncu enote/sklopa znali, naredili, zmogli? Operativni cilji iz UN: Nameni učenja: Učne dejavnosti, metode: Konkretni primeri dokazov učencev/dijakov:* Učenci/dijaki znajo: Kriteriji uspešnosti: KAM pogledam? UČNI NAČRT Standardi znanja/ pričakovani dosežki/ Poglavje CILJI, cilje operativiziram. rezultati: Vključim cilje s področja BP. Poglavje STANDARDI. 98 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti Učitelj: Šola: PREDMET/PODROČJE: Razred/Letnik: NAMEN UČENJA UČNI SKLOP: Datum: Število ur: Povzamem cilje in odgovorim na vprašanje: ČEMU bomo IZBRANI TEMELJNI GRADNIK to delali? Zapišem v jeziku, Drugi gradniki: razumljivem učencem/dijakom). Učim se ... Znam ... KONKRETIZACIJA BP KRITERIJI USPEŠNOSTI UČNI CILJI NAMEN/SKLOP DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV OPIS GRADNIKA DOKAZI Iz vseh ciljev izpeljem kriterije Učenec/dijak ga izkaže tako, da: Na osnovi česa vemo, da je učenec/dijak nekaj dosegel? uspešnosti. Operativni cilji iz UN: Nameni učenja: Učne dejavnosti, metode: Konkretni primeri dokazov učencev/dijakov:* Uspešem bom, ko bom: Učenci/dijaki znajo: Kriteriji uspešnosti: KAM pogledam? Izhajam iz opredeljenih ciljev. Standardi znanja/ pričakovani dosežki/ rezultati: Učitelj: Šola: PREDMET/PODROČJE: Razred/Letnik: UČNI SKLOP: Datum: Število ur: IZBRANI TEMELJNI GRADNIK Načrtovanje učnih dejavnosti/izkušenj Kako bomo prišli do cilja? Drugi gradniki: KATERE DEJAVNOSTI ZA DOSEGO CILJEV BOMO KONKRETIZ IZBRALI? ACIJA BP Zajamemo fazo pouka in element UČNI CILJI NAMEN/SKLOP DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV OPIS GRADNIKA DOKAZI Iz zapisa naj se vidi metoda Učenec/dijak ga izkaže tako, da: Na osnovi česa vemo, da je formativnega spremljanja. učenec/dijak nekaj dosegel? (razgovor, razlaga, praktično delo) in oblika dela Operativni cilji iz UN: Nameni učenja: Npr. Učne dejavnosti, metode: Konkretni primeri dokazov (dvojice, frontalna, individualna). učencev/dijakov:* Uvod z aktivacijo in ugotavljanjem predznanja Seznanitev z nameni učenja: Učenci/dijaki znajo: Kriteriji uspešnosti: Osrednji del: vrstniško sodelovanje in vrednotenje, povratna informacija Vrstniško sodelovanje Standardi znanja/ pričakovani dosežki/ Zbiranje in presojanje dokazov rezultati: KAM pogledam? Sooblikovanje kriterijev uspešnosti Domače delo Didaktika, pomoč so lahko tudi gradniki. Vodilno vprašanje: Ali lahko z načrtovano dejavnostjo dosežem cilj? | 99 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Učitelj: Šola: PREDMET/PODROČJE: Razred/Letnik: UČNI SKLOP: Datum: Število ur: Načrtovanje dokazov IZBRANI TEMELJNI GRADNIK Kako bomo vedeli, da smo prišli Drugi gradniki: do cilja oz. do kam na poti do cilja so učenci prišli? KONKRETIZACIJA BP V stolpcu OPIS GRADNIKA iz zbirnika UČNI CILJI NAMEN/SKLOP DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV OPIS GRADNIKA DOKAZI Učenec/dijak ga izkaže tako, da: Na osnovi česa vemo, da je GRADNIKOV izpišem tisti opis, učenec/dijak nekaj dosegel? Operativni cilji iz UN: Nameni učenja: ki mu Učne dejavnosti, sledim. Tak metode oj za: tem razmislim, Konkretni primeri dokazov učencev/dijakov:* na osnovi česa bomo določili, da je učenec nekaj izkazal, in določim DOKAZ. Učenci/dijaki znajo: Kriteriji uspešnosti: Standardi znanja/ pričakovani dosežki/ rezultati: KAM pogledam? Stolpec OPIS GRADNIKA – pogledam in izpišem iz GRADNIKOV, dokaz določim glede na načrtovane dejavnosti. Za zapis didaktičnih pristopov je bil oblikovan obrazec tudi za predšolsko vzgojo, ki ima nekatere specifike. Glede zapisa bi poudarili, da je obrazec obogaten s sprotno in zaključno refleksijo ter anekdotskimi zapisi vzgojiteljic za spontano igro in rutinske dejavnosti. 100 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti - : − do) (od vsebinskega/tematskega enote trajanja Čas sklopa/učne oddelek ok: obdobje obdobje an tno tno t otr os os osar star star kombinir St 1. 2. 3. nja? emlja VZGOJE e spr ovitvot ug …? TI: tevali življali TE: do ec: AVNOS AKTIČNIH PRISTOPOV PRI SPODBUJANJU GOVORA IN PORAJAJOČE SE PIS vali, Vrt ENO 1 o ste upoš zna o 2 e JA DEJ kak spo OČ ok, oci TA enot enot otr iz otr bi PODR ENO e: naj A/TEME/UČNE GA kaj OP emo/učno eme/učne enot ste izhajali ali, m SKLGA sklop/t , v če elja/-ice: JI IZBRANE pridobiv /TEMA/UČNA a sklopa/t oci eme/učne OP CIL eg za temo otr a: a vzgojit SKL JI IN bodo V VSEBINSKE za vsebinski CIL odločili vsebine/t elj/-ic O vsebinsk ALNI ste se ANJE: aj OB PREDLOGA ZA ZAPIS DID MENOSTI – PODROČJE PREDŠOLSKE VSEBINSKI NASL ZIK: Vzgojit Pomočnik/-ic 1. 2. Izhodišče Namen V okviru GL JE GIB Zak Katere veščine 1 2 | 101 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 3 vas Kaj val? kdotski tarjem) pe pris i ane ok s komen otr lek je TI e v prilogajt ov izde pobude ok je, . dod otr npr ali Katere ide t FS: afijo JAJOČE SE PISMENOS enje? ogr RA elemen a fot ednotvr al? učenja kot ovor ziv samo anje od pog in je VORA IN PO ocesa ntir enje o se pr apis A GO azi ume /z kak ednot Dok (dok zapis vr i in UJANJ alo upin ek DB v sk pot SPO o je člen Kak kejši … tojno? najšib GRADNIKI o, da tavlja samos e tak ov/ eds až stnik ki pr izk a, jih a/vr ok ok rasleg za otr Otr od podpori ob o ste poskrbeli Kak dosegli ali? ) oci : odziv dila otr elja so oci el/ otr bese se tna a vzgojit doseg so ok tnos vlog otr je formacije ume Kaj in porna tudi ali? atnevr ijo pod in odziv e po ok oci ti sod ater otr /k vnos a otr se šne ja vlog o so de Kak Na kak ročje , tivna ok? tilo? TI ak otr ne na ese to pod vid AVNOS počutje ti pr TIKA: T (v raz je bilo vnos VA: A: je deja TEMA šno pri MA NARA DRUŽB UMETNOS PRIMERI DEJ v katerih Kak je 3 102 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti s strokovnimi d otroki, me rakcijete in bile so kakšne načrt) igra, prvotni na oz. nadgrajevala je se situacije kako a z izvedbo) li, sprotne ovaneg na uporablja glede jih t načrt nili o so kak spreme inili v, usklajenos otrok) ste ob e) cilje ude kaj prid pob enot iranih in otrok, otroci zivi nja a/učne so realiz od bili a sklopeg so spremlja izkušnje everjanje tsk (pr ema kakšni osnovi a/t kakšne na egsk učenja dena, dena, ravnanja) …) in ocesu izve vsebin izve ki cu načrtovanja A v pr javnost kon ost javnost de iln A (ob de ji postop dejavnostmi VACIJAL bila VACIJ bila EV je (fleksib AL je i med (nadaljn EV A IN (kako (kako SIJ A IN prehod epidemije SIJ otrok vzgojitelja LEK otrok bili vzgojitelja so v času REFLEK REF vloge vloge vloge vloge dela OTNA kakšni LJUČNA dika SPR z vidika z vidika z vidika lavci, z vidika z vi 3. a) b) ZAK4. a) de b) c) | 103 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli II. PRIMER SPONTANE IGRE/RUTINSKE DEJAVNOSTI (z vidika spodbujanja govora in porajajoče se pismenosti) Anekdotski/etnografski zapis o igri Gradniki in elementi spodbujanja Dokumentiranje/dokazi procesa govora in porajajoče se pismenosti: učenja otrok jih izkaže tako, da ... Zapis pogovora med igro ali rutinsko dejavnostjo V didaktične pristope so vzgojitelji/učitelji zapisali dalj časa trajajočo temo/učni sklop (najmanj 6 ur) in tako ponazorili celoten potek pristopa. V nadaljevanju bodo predstavljeni didaktični pristopi, zapisani v obrazcu za celotno vertikalo izobraževanja: za vrtce (1. in 2. starostno obdobje), 1., 2. in 3. VIO osnovne šole in srednjo šolo. Literatura in viri: 1. Novak, N., Kerndl, M., Mićović Struger, L., Mršnik, S. (2019). Načrtovanje didaktičnih pristopov v podporo razvijanja bralne pismenosti: projekt OBJEM. Delovno srečanje za vodje projektnih timov. ZRSŠ. Interno gradivo objavljeno v spletni učilnici projekta. 104 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti - ot t ni eh. om tih te bi os d or ok jo tavlja ašam, ovori. naj ok etr Otr – v us njej. da us 3 tedne ki vo star odg pr zik podobo otr ve, o, da t itd. je na ga vpr bo TI je po tak njem ezno ašanj, ovno kaj o in tr sklopa: e ne anju, slik učenju ob 13 vpr za njiho trumen in ve, a nam ovori se slik us mi ok in ok obuv po odg se inš voju a slik pod emalo opis, otr kot pri o in ati«. pr v in a za otr besedo v raz ipd., slik ebr piše, vsebinskega v skupini: in kater ank žki e slik »pr besedo ank ug zvončki JAJOČE SE PISMENOS ose až , toplo tavljen na tam otrok uša ug pomeno da RA pok ašanje, e. em kaj trajanja , pripomoček napisano azi/d ses ok vpr až až hladno ga sk ve, Čas Število o več kolesu, emalo ovala, na med Dok Otr Na je pok Ko je in Pok ali pr lahk ak pribor o) ima prič VORA IN PO razlik , ki z. zveze. a) tavljamo sem o, zvonček a – jedilni A GO GA let zas etlic žlic JANJ 3. om besedo ovarjali, cv vezavo (o besedne do DBU ok itd., nebesednim 2. ari: tih po otr tavlja vanju. TA BRALNE stv SPO in … (od že pog da eds copa bodo besede, afije. vedo o, da A BRANJE: ev pr na vali ablja ogr T Z KONCEP pomladi različnih zna GRADNIKI e tak ot e. pripo besednim a. ok: obdobje poudaril, e rešit več až upor e/f ber po ANJE tno spo izk in A: med adiv t otr os – gozdni, slik zno uje gr os vatelj jih , kater tavlja žek TIVIRANOS a željo ar opisi, ume star o znanilcih ok VOR: vide až St 1. eda eds . je pr se Otr GO Raz Opisuje MO Na Izr RAZUMEV GRADIV Razlik delom je – slik e Voglar − pr (npr em smo ari ami a ev o Mir Ker ONČEK stv slik vanje kater ank ZV več na zna ug zvoni. tline – čebulic anje a«, risbami, as spo tline et − posadit isk ok tavila primeru tavljajo u, cv o); otr ti, eds neslišno eds v ras afijami, vanje r voj pr e deklamacije. o pr v lončk , lis korit Ljubljana atk ogr e: oni.« delo raz om o belo ti ehodu. ok – v našem lahk fot ank o belo steblo rod, vic – kr ki vanje etlično spr otr vnos ug vi zbudi, miselni z gla opisa beseda v cv »Spomladi se pr z glavic neslišno zv vanje in opiso a (prinesen ov na Mladi bom besed, deja zna eninice, tline ec: ec da zbudi, a slik o ena določenimi poimeno Poslušanje zvončk in + kor ras zvončk Vrt Vrt vi in pr tneg Primeri • • Spo lahk se las podobnih »Spodbujajmo odločila, da se ) znali, vanje besedami eme a dela tavljanje tce zna ubic ademija Spomladi spo ti a). za vr življanje e. Sk ses bi ovneg emo Zato sem ole: in eme a sklopa/t mu do t igr žnos CICIak t, da ti za spo slik vezave med eg ulu in Vesna e tak opise zmo besedišč a in sklop/t žnos žnos po objek Žefran a gr slik vanje eljice: ebinarja a sklopa/t ovnih atenje w ank na prilo bodo vsebinsk ti v Kurik ume a kot zik k razmišljanju. eg Ug e prilo ali zik je bog besedneg Evelina se a. ešla cilji vnos raz je a: Isk in a vzgojit pr drug sem ponuditi deja eljic a za vsebinski etežk e bi še cilji cilji: ulacija, žila vsebinsk pr om vljih). a. življanje e spodbujali ank ok ročje zik Poslušanje, je Do Spodbujanje (artik Povezovanje v besedilu. 4.1 Zvonček v če Evelina Žefran Vesna Skubic, Vrtec Mladi rod, Ljubljana Primer je strokovno pregledala in uredila Marija Sivec Vzgojit Pomočnic Izhodišč Udele rok zdela Z ug Namen Otr ponuditi in besede. Globalni (pod Globalni • • • • | 105 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli ok usi z po otr udarja te: ok ezno posk različne edi anjem« TI tr ek učenju otr trumen ipd. us voji. in onč o za vse razpor us vanju inš sliki, jo voju o poimenujemo. na točk edu. in vedo male tamburin je Mali zv vljanjem/»br v raz na el, enak arjanjem. žki kaj stično jih pona pripo em stnem r ki iz deklamacije JAJOČE SE PISMENOS ose in rit triang pesmice upriz najti te, RA tju e, ašanje, tju afije atnim deklamacijo azi/d uša pe ezentr vpr ovori. pe edme ogr avilnem vr Dok Ob us zvončk Na odg Ob gibalnim Posk pr Fot pr Z večkr utrjuje VORA IN PO o. A GO SEDIL: situaciji, adiv JANJ adivih. ualno etni gr DBU gr viz in ualno ORJENJE BE edje. SPO … ualnih v konkr viz apor viz besede o, da ANJE: em. SEDIL: a na O IN TV na GRADNIKI besede o iz zgodbe/deklamacije e tak AVED ari odziv SEDIL až stv ANJE BE se adiv izk pomen govorjene om gr jih VNO Z va rimo in rit – pesmi. o. edi v smiselno z ok SEDIŠČE: ume adiv ZIV NA BE ualno Otr GLASO Zazna BE Poimenuje Raz zgodbi RAZUMEV Povezuje gr Z govor OD Viz razpor ov tov tlina na za , anje s edme a ras opišemo ejo pod igr ezala in až tr sodelujejo tov – zvončk pr za cingljanje drug in us oci ek primernih pok otr t, sama edme onč afran, oci lis pr zvonček ank, opel dan. deklamacijo najbolj besede. dejanskih e, ž ogledamo otr t zvončki, a). ug na bi ti in te. ajo: pomlad.« afij: afije, risalni drugih Mali zv t. afij onic os deklamacije: opisa ogr afija na vnos ogr ogr zvonček, trumen drugih t je dolg in t e je pregnalo hlad, dopišem fot ogr vanje ski – kr trumen vanje eloh, kronic fot besedi/pojmu; deja »T spe Sonc ptički čivk va slik afije zna o fot o, inš pesmice vo star zna a fot ek olesar lepljenju ogr Spo pr (k z rok zvonček Petje male inš Poslušanje njiho Spo Izdela pomočjo različne kater določeni pri fot Primeri • • • • • eme ) anja. tce br vija življa vanju a v a. ah, do vir zik za vr v raz smeri zik ank ovanju kot je a sklopa/t mu vedo je ug tem nebesedni/ eg opiso ulu pri vanje t rabe oblik besed. pripo . ter in – slik e rabe va ob besede pri tur vlado ah e, vsebinsk ti v Kurik a. zaba ob igr zgodb struk se em. cilji pomena va črk vnos in sposobnos in rit z besednim. vnih atkih a in zna vija besedišč vanje poslušanju ti domišljijsk t in vezuje/dopolnjuje z mišljenjem cilji deja vanje del ob kr uživ besednih spo po raz zna žnos ročje ume ok ank, ok ok formacij. ok ovni ok vezavi edpojmo Spo Širjenje Raz Otr ug zmo Otr rimah, zvočnos Otr in Otr slik Otr po pr Globalni (pod • • • Cilji: • • • • • 106 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti Refleksija in evalvacija a) z vidika vloge otrok Otroke so vsebine in dejavnosti, povezane z njo, zelo pritegnile. Za motivacijo sem velikokrat uporabljala male inštrumente (zveneče inštrumente, kot so triangel, različni zvončki, metalofon itd.), ki sem jih polagala na odejo, okrog katere so otroci sedeli. Otroci so usvojili tudi njihova imena. Naučili so se pesmico Mali zvonček, ki so jo, po pripovedovanju staršev, prepevali tudi doma. Podrobneje so spoznali tudi rastlino zvonček, njene dele in usvojili pojme, kot so čebulica, korenina, steblo in cvet. Zvonček sem v vrtec prinesla v lončku z zemljo, po končanem ogledu smo ga posadili v gredo pred vrtcem. Ko smo šli na sprehod, da bi zvonček poiskali tudi v naravi, smo poleg zvončkov našli še trobentice, žafran, vijolice in narcise (vrtički in grede v okolici našega vrtca so bogato zasajeni in posejani s spomladanskim cvetjem). Pogosto so pri poimenovanju pomešali trobentice in narcise ter vijolice in žafran, pri starejših otrocih je bilo pri poimenovanju opaziti manj napak. Prvič so se seznanili tudi z ugankami. Ko sem jim prebrala uganko o zvončku, najprej sploh niso vedeli, kaj od njih pričakujem. Pomagala sem jim s podvprašanji, kot so: kaj bi to bilo, katera rožica ima bel cvet. Kasneje sem jim večkrat prebrala še druge uganke in pri ugibanju so postajali vedno uspešnejši. Pri sestavljanju slikopisa so sodelovali tudi sami. Pred njih sem položila vnaprej pripravljene različne sličice in jih spodbujala, da so poiskali ustrezne sličice za določeno besedo oz. besedno zvezo. Skupaj smo jih postavili v pravilni vrstni red. Ker so otroci ravno nekje med 1. in 2. starostnim obdobjem, je v veliki večini pogoj za uspešno učenje oz. napredek v učenju še vedno skupno igranje oz. skupno izvajanje dejavnosti. Tako sem to dejavnost v večini (ob različnih priložnostih) izvajala individualno. Vsak posameznik je poiskal ustrezno sličico in jo prilepil na večji list. Pod nalepljene sličice, ki jih je otrok nalepil na svoj list, sem nato v njihovi prisotnosti napisala besedilo deklamacije. Pripravila sem tudi enake manjše fotografije, ki so jih, kadar so to želeli, sami postavljali v pravilni vrstni red. Pri tem sem jih spodbujala le besedno: kako se začne deklamacija, katera rožica je zdaj na vrsti ipd. Za konec sem jim predstavila več fotografij zvončkov: rastlina zvonček, kolesarski zvonček, zvonček za cingljanje ter inštrument zvončki. Poleg fotografij sem imela za vse te pojme pripravljene tudi predmete, da so jih lahko prijeli v roke in primerjali. Izdelali smo plakat in pod vsako fotografijo napisali enako besedo – ZVONČEK. Zanimalo me je, ali bodo otroci sami ugotovili, da so zapisi pod fotografijami identični. b) z vidika vloge vzgojitelja Otroci so bili pri vseh dejavnostih zelo aktivni. Pogosto so se zadrževali pri slikopisu in tudi po enem mesecu še vedno uspešno »prebrali« deklamacijo. Ugotovila sem, da je v naši okolici veliko pojmov, predmetov, ki se enako poimenujejo, a predstavljajo različne stvari (ježek − gozdni, na copatih, oblačilih, ježica od kostanja − ali je to mogoče ježeva žena, žlica – za hrano, za obutev, jezik – v ustih in v čevljih ). Na to temo bom v prihodnosti lahko pripravila še kakšno dejavnost. Ob sestavljanju slikopisa sem jih opozarjala tudi na zapis in še posebej pazila, da sem čim večkrat uporabljala besede, kot so: tukaj piše, beseda, tukaj sem napisala, napisati moram še črko A itd. Naslednji dan sem jim pripravila večje kartončke z njihovimi imeni in jih položila na mizo. Zanimalo me je, ali bo otrokom morda že uspelo poiskati kartonček s svojim imenom. Nekateri otroci so prepoznali svoje ime, nekateri le posamezne črke. Igra jim je bila zelo všeč in jo bom v prihodnosti še večkrat ponovila. | 107 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli II. SPONTANA IGRA, RUTINSKE DEJAVNOSTI (primer spodbujanja govora in porajajoče se pismenosti) Anekdotski/etnografski zapis Gradniki in elementi spodbujanja Dokumentiranje/dokazi procesa govora in porajajoče se pismenosti: učenja otrok jih izkaže tako, da ... Za spontano igro sem jim ponudila GOVOR: žakelj, v katerega ob različnih Razume in uporablja besede, Otroci so prihajali do fotografij, priložnostih zložim različne besedne zveze. predmetov, inštrumentov in jih predmete. Žakelj sva s sodelavko Opisuje slike/fotografije. pravilno imenovali. poimenovali »stara šara«. Med predmeti je bil tudi kolesarski MOTIVIRANOST ZA BRANJE: Z mojo pomočjo, sledili so mojemu zvonček. Mlajši deček ga je našel, Navidezno bere. prstu po sličicah, so pripovedovali šel do fotografije kolesarskega Izraža željo po pripovedovanju. deklamacijo. Kasneje so zvončka in mi pokazal, da sta enaka. pripovedovali samostojno. RAZUMEVANJE KONCEPTA Kazala sem jim fotografije različnih BRALNEGA GRADIVA: Spraševali so me, kaj piše pod zvončkov in jih spraševala, kaj Razlikuje med besednim in sličico; iskali so kartonček s svojim je na posamezni fotografiji. Ob nebesednim delom gradiva. imenom. vsaki fotografiji so odgovorili »zvonček«. Vprašala sem jih, ali so GLASOVNO ZAVEDANJE: Med petjem so igrali na to vsi enaki zvončki, pa so zanikali. Zaznava rimo in ritem. inštrumente, večina otrok v pravem Na vprašanje, zakaj pa se potem ritmu; zaključevali so deklamacijo vsem reče zvonček, je ena deklica BESEDIŠČE: z ustrezno rimo; poskusila sem tudi odgovorila: »Cin – cin«. To je bil Imenuje stvari na vizualnih gradivih. z zvočnim odmevom, vendar jim je zame dokaz, da je razumela, da jih Razume pomen besede v konkretni bilo pretežko. povezuje zvok. situaciji, zgodbi – pesmi. Poiskali so ustrezno fotografijo RAZUMEVANJE BESEDIL: glede na besedilo deklamacije. Povezuje govorjene besede in Manjše sličice, enake tistim pri vizualno gradivo. slikopisu, so postavili v pravilni Z govorom se odziva na vizualno vrstni red. gradivo. ODZIV NA BESEDILO IN TVORJENJE BESEDIL: Vizualno gradivo iz zgodbe/ deklamacije razporedi v smiselno zaporedje. 108 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti 4.2 Informativna slikanica Nika Pegan, Natalija Kovač, Vrtec Anice Černejeve Celje Primer je strokovno pregledala in uredila Marija Sivec. Vzgojiteljica: Vrtec: Starost otrok: Trajanje vsebinskega sklopa: Nika Pegan Vrtec Anice Černejeve 4−6 let 3−4 tedne Celje Pomočnica vzgojiteljice: Število otrok v skupini: Natalija Kovač 21 Prioritetno področje v projektu OBJEM: Knjižnica Druga področja poleg prioritetnega: Razvoj (zgodnje) bralne pismenosti in slovenščine Naslov vsebinskega sklopa: INFORMATIVNA SLIKANICA KOT IZHODIŠČE DEJAVNOSTI VSEBINSKI SKLOP/TEMA/PROJEKT Izhodišče za vsebinski sklop: veliko zanimanje otrok za dinozavre – prinašajo knjige, igre in igrače na temo dinozavrov in jih vključujejo v svojo igro. Vključena področja dejavnosti po Kurikulumu za vrtce: jezik, narava, gibanje, matematika, umetnost Področja otrokovega razvoja: jezikovni, miselni, gibalno-motorični, socialno-čustveni razvoj Namen vsebinskega sklopa na področju zgodnje pismenosti: otrokom ponuditi priložnosti: a) za igro in celostno učenje, b) za interakcije in pogovore o vsebini, ki jih zanima, c) za razvijanje gibalno-motoričnih spretnosti, č) za verbalno izražanje in izražanje na druge načine, d) za raziskovanje, iskanje odgovorov na vprašanja in novih informacij v knjigah, e) za razvijanje metakognicije, f) za razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti. Cilji: Otrok: – razvija govorne in jezikovne zmožnosti, – razvija gibalno-motorične spretnosti (groba in fina motorika), – razvija predbralne in predpisalne sposobnosti, – spoznava različne načine iskanja in uporabe informacij ter knjigo in splet kot vir informacij, – razvija naravoslovno in matematično mišljenje, – odkriva, spoznava in primerja dinozavre ter njihovo življenjsko okolje, – se seznanja z matematiko v vsakdanjem življenju. | 109 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli o - e, - - , oz. o atur pri tojno apisi« avdi zapisi ovor er so OTROK … in sodelo lit »z oči tavljank edujejo. ok, ednotijo; po ašanji; opisujejo tno samos a učenja izdelki, zapisi oci: , vr ovih ses so: razmišljajo es ovor/pog ajo; v otr video- og vpr napr ovos ok asno DOSEŽKI oveg o otr in ter vključijo; upini; v virih, razne ok anja izja atu, afije, dotski ila in se sk ovno kak otr OZ. otr tir ogr , kak vod in v dv , razlag zik in za obč ov. UČENJU ovih plak zi se«, IN fot kdaj večji , primerjajo je ok na z idejami, stno zavr umen ov, anek in formacije in V višini olje je ocesa na tki, željo vr e. ok UČENJA otr tudi in vedujejo ujejo ne pr dok ovor pričujejo ajo st dino azi risbe azi umejo až vključujejo …). vek azi zapisi in oposne pog raz vsebini; izr vanju, se v manjši sodelujejo iščejo pripo razisk govorno svetilk vr DOKAZI V RAZVOJU Dok dok − Dok − − − − − − − ga z razno umirjeno »člo v e, - - o žepne kartice in …). in ok. in da e, ok a, tak emimo si želijo e različnih spod želeli dino glas umejo otr atna oč vnik ki e, tni otr jih še a v načrt vr in ca. Opr e, ok, figur vključijo o raz bi ideje kock »spomin« zače po T se poslušanju ašanja. vse samim. u spor ov … vzgla otr tične ovor igri kak na pri , kaj vključiv ti. so ok t govor , da želje, ok tleh, vabim ve, ok željo plas ski« njim ve odg vnos ane otr v otr pomemben občutk na gibalne po in zaves ter glede JUČENOS strpni tavljajo vpr po otr az in zavr … so že vedo njiho mi izja tujemo edjih, senci/ VKL , da vanju ok kaj Ideje izdelki nama a samo ušenj »dino ti/ ov odziv e spodbujam otr vanje ti ... tevava izk in eg izk UMENTIRANJE za sedenje spoš kamne zapor os ok ovor ejemam vodila, nj tnih a in elik acijami, ELEMENTI FORMATIVNEGA SPREMLJANJA AKTIVNA Otr pog tudi sami pos K sodelo spr bujam. Odziv na vede za nadaljnje deja Upoš DOK Odzivi formacija Zapiso je pridobiv pesek, tr V - - - - s - prije blazine us O in ve ač, t kotičk vanja/v so veje, , od ablja ov v različnih tavlja strp sam/ e oz. časa. no igr anje in a verbal ovor uje situaci življanje ejenos …) pos dalj upor , mah, zavr afijami/il ehr az GRADNIK anje knjig anju; v knjigi vnih anju. do aja ovalnih za ur dino ogr pr o, da odziv sam izk br tanju primerja br cije, vztr odne viri ENTI ovor/pog t za br ak zemljo in ljubk s fot e tak cijah A BRANJE lis načinu až ak og ovoru formacije acij ter aj topinje ašanja, tr vsak upnem skrbimo T Z z besedami, po ELEM ter upnem in pri ume sk , in izk a; nek tavimo v (s IN v dv vpr avljenos sk ilus a se upaj drugimi jih V pog išče tir raz pri pos besedila anje v in verbalno. se na pri Igr ovoru, upino Sk gibo šč o in ok se va, tavimo v). vr ne igri, t pri poslušanju. TIVIRANOS a pripr stniki ovanju zna o sk VOR ok ašanja. in raz anic (0tr in až vr komen SEDIŠČE v pog pos kamor dinacijo besedili: ta; GRADNIKI BP GO Otr no Vključuje govarja vpr nos MO Izr deluje so jih opaz BE Spo besede. jih jah stnišk s slik - a- - vr vanj koledarje enom, koor ti. ah si ve a); zno in tu. in labirin delo oci acije, »z ti in J NAS ašam, TA tr No atur polic zapiso pri tojnejši, zapiso sple revij a z baz ežja KA izvede Otr sklopa. vnos er vanje Vpr na ilus so na lit miz ovanjem, IN ogu. želeli PLAKA so am. bomo da samos otnim in ov: ravnot z multimodalnimi reše OK zapisuje. zavrih. ujejo e, ajanja za posame ah v deja ti; TR še oti ok tr raziščemo. evalna kjer ok iz različnih zavr VEMO v kr bi k miz z razisk O A spr at čim at s spr čas vanje až vijanje emljen TAJANJE J ŽE kaj o dino va otr otr v knjig dino OGA ovoru in o, opaz at, kamor … plak Plak ves izobr terial opr tančneje podobnos a vzg. NAS kotiček, upaj olja olje je učenje anice odnesejo ajo plak na vključe – KA ebi. oz. ma ti za raz in a, JA, VL IN knjig tir odbuja ju emljal sk a: SKLOP k pog zavrih jih a ok o ok e, ki slik oč tna ovni igr vnos tajo Sp potr spr zanimanju igr razlik JITEL A VŽN TIČEK avimo ov to na v knjižni in e in e. risan tnos slik top: GO vabim o dino pomočnic KO lis in po bo zavr iščemo anje GIJ ok jih , komen anem a učneg omog pripr ovitv afije, a deja knjig življenjsk ovne pris VZ TE ot a se nas az om oč zik a isk e po ejo upinah vanju« ok neume ogr ok ve otr ug u. kot (z tični OGA STRA že vedo KNJIŽNI steni izk sto dino formacije otr (fot omog za je VL 1. ZANIMA Otr kaj Izja 2. Povabim enciklopedije izber V sk imenujejo Na vali piso vključiv vanjem Ob vr in , ki anice, , ki didak spodbudneg acije kotiček slik v kotičk ti iz revij vni kotiček lis TI acija ACIJO kotiček vne aplik kotiček ovanje tični tični evladujoči TIV ganiz avoslo AVNOS Pr OD TEK Or Knjižni (leposlo lepljene razisk Nar Gibalni Didak didak 7. UV Z MO PO DEJ IZVEDBA VSEBINSKEGA 110 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti se o - a - za- ve u da abi ta- na enu tk : ca.« de igro a ni zavri eds zavre zgolj OTROK Reče dino . izja vrt pona om baz igri elja: o velik, ak dino v zače dino vsebina v vse tiranozavra, teči npr Po upor tudi tr še imel gibalneg le vadnici: zunaj tak zunaj ti. mu pr al (Na val, val ok – zanimali, je pa je ga je DOSEŽKI se tudi je os simbolni vzgojit rep so se ala poisk ovanju narisal dinozaver. o v telo šli zelo vse.« pa OZ. po kak u otr zaver bom sodelo Željo vključe UČENJU igri at in bom ok jih zdaj edk tarjem zavri zavrih ti z lepilnim ni zavri je IN bomo pomag os se pa veš, a po em imamo Po oblik najljubši a dino vo, vr dino tave o velik »Jaz in UČENJA ve otr po ok se če ti a gla eds o dino alnice.) ta: pot zanimali. bom moj s komen t: »T a so al, deček a z dino ti). . izja pr ev velik je mi va otr azi o napr ok 5 le igr egnila imel anic knjigi, gibanju. vnos DOKAZI V RAZVOJU Npr »Jaz ki mu tudi T-rex.« » A ver imenuje?« Izja »Nika, dinozavrih v jami?« Dok otr S., bi (Dečk imel slik ve razjasnile, zorit tleh A., 4 le v poisk sklopa ga niso po kotičk prit ja - - - - - v - a ot in o o. se so a oz. ot med va za oz. igr atne po kaj valo. ocesa kak vr zitivno a, drug e, s spr e, va spo pr cije po eg opajo ari kaj vati. poh formacija, ok že znajo va nadaljn ak osno no ov, vzgoji po St učenja A razmišljanja avilneg jih azi in in t govorneg OK otr ter A formacija oci v svojo epi OK drug stv zmor aje CIJ pr spodbujam kaj e so stnik a in atna TR in CIJ in tajo TR eg kot Dok o otr zitivne dbujam vr O ovitv vr si kr O drug formacija, nadgr atna po ovarjajo. segmen ORMA ov način ašanji o načrtuje emljam ot kak vple ani in še ok naučili, OD seboj, ORMA vr OD stnišk Spo formacijo v ter ati po pog že zna INF in vpr oci OK spr je, še OK ok eba otr ednotim a. lahk ti. sklopa. INF po , atna hkr TR in med te ug pojasnjujejo kateri besede ejema s str TR medvr vr tr TNA vr atno otr tnimi so , da vnos O TNA star otr in pr O poslušajo cije, bo tujem avilneg vr da se ejo ujem Tudi adnjo učenja ak emu. po zni VRA az v in azi ga ne po e k razmišljanju. so deja VRA ok formacij oci ter voja ELEMENTI FORMATIVNEGA SPREMLJANJA PO Spoš in nepr no Z do rok učenja kaj zmor je UČENJE Opaz sodelujejo njimi. nadgr PO Pomembna dok znanja Otr in telje samopodobo. UČENJE Otr posnemajo in drug Dok nama same ga zanima, raz V - - - - - - a - - O tiv in pri a- zor jih pri tk in ak po ki zgod bese vedih. slik ti, veduje pripo in …) zače besedilu/ in ašanja stniki nebesed ubesedi po verbalno Opisuje ti, ah GRADNIK vodila. ve in vpr Sodeluje primerjanju TA BRALNE in vanju pripo posluša od in zgodbo. o, da acije, egnejo ok z vr anju. na ter tr ah obnos edlog ENTI vedo zorno otr glaso br e tak SEDIL a na na smiselno prit cijah gledanem ašanja. ov. podobnos A BRANJE slik podr pr až se tk ilus po ak verbalno ELEM in ovarja KONCEP besednim mu uje e in T Z pripo ob poslušano ki drugih a v smiselnih ter ne upnem več ovnih IN izk anju besedila A po až vlja jih ANJE BE besedila. ti, br Odg ANJE sk a. med razlik anici, drugim, o izgovarja izr v in se slik ok tavlja vpr opaz vanje a. ob ejanju poda uje obnos a željo slik e«) se a pri ubesedi obna (0tr ume in se odziv poslušanem delom TIVIRANOS upnem odziv vzemanju tivno t, ter až ob vedo konc VOR umljiv in aslimi, e, ah, GRADNIKI BP RAZUMEV Raz Ob sk no sam pos po in ur RAZUMEV GA GRADIV Razlik nim Ak podr nos zazna. MO Izr be (»ber po do GO Raz de Sodeluje odr odziv slik veduje nic - - ti e- t- - v di kaj st- pri v v en IN vajo pr … os om, om, eli; dino mah, tr dino cije, etnos e. ejeni u se zna ok ak emo anja tr o naših až znamo živ ak »jamo«, spr igr a in z me so Spodbudim v medvr pridobili epo Primerjajo o življenjsko ter uje v jamo. RAZLIK načinu vih znak emik vnim topalo , kolik i prik OK epo em ... različnih zemlja, in jih razpor lik TI, a pr tih, zavr seboj. tudi TR zavri. o pr so gibalne so skrije OS ti pr jo zavr O ašanja. ami Vstopajo o ob ki njiho z bar oci mojem se adiv etnos os dino kak izumrli ZAVRI med v njem tak PRIKAZ dino tje Izdelamo s štejemo dino amu. OGA vpr …). ov in ob , ki VELIK a gr spr hitr so v simboln ALNE IGRE razne otr in os ti, orimo ovo stopalo. ti in svet, v kater aj figuric medsebojne zavr o in ŽE, ok toru, štiri zaver ti med izmerimo os zavr ti med diagr JA, VL ašanja: tavijo bil storži zak ovneg moči, tavljeni o in formacije, ah. ur os TE os tla; stopali. os vpr je pos tičnimi in dino v jami«: pr vse dino a ponaz slik esivnos primerjamo velik dino JITEL oz. igr – SIMBOLNI teži, na na šen pos z bazenom, kamni, knjig po na je JANJE TI enak ti, agr ju zavr aki in evesnem GO so sami pa or avni s plas so abljajo ob vadbeno ozavri ejo tavi os si ogledamo podobn dr VZ kak gibanja ovanju ti in a ter e v eno e; ali ok TAVL s k tudi tu in se (miza vanja, t dino gr e in ovarjajo pesek, teč pos otr velik vek os OGA zavr ov, ki o simbolno upor a v nar jedli; da ajo ovorih ADBENA URA IN GIB temo . »Din e, ok UGO opaz po anje sple člo ga prilepimo to še VL Odg no so jih, 3. SIMBOLNA IGRA Z DINO Igr zavr okolje veje, nišk tem pog 4. V Na izvedemo Npr par otr drug 5. PODOBNOS Pri različnos jih hr Na je Velik ki na zavr stopal Razlik tabelah TI ACIJO TIV OD TEK AVNOS UV Z MO PO DEJ | 111 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli - - - - i v e a- sta- ed kaj želel zavri začel vr Po- in tavi ogr OTROK Dino ni risane tud nami. dotsk je raz ajanjem eds fot tr upini: in med sklopu. samo zavrih. všeč pr anek ok, ašni vsi dino avimo ogledu a filma zavrih in eljici e, delek. DOSEŽKI v sk več med tk str e otr Ob niso ni anem a o dino najbolj sne at/iz OZ. delčk da o dino ši pripr tavijo UČENJU zdeli acij. niti Vzgojit tr in konč eds bilo izdelk plak IN pridobili je najmlajši jih mu znal, po s star znanja pr so a sklop mnili. videopo ovne UČENJA ta, se doma spo da jim anje oci eg lik je in spo , kaj rane upinski 4 le so ovati ilus ati šele eč , kaj cu ašni až si zapo sk DOKAZI V RAZVOJU M., zavri opaz ga filma vrt str Svoja izr Za sr vo, otr notijo vsebinsk vedo so va izb zapise, fije, - - - še - e v ov, ta- ti za oce am ok tojno edno tar nanje. , dino pos dr otr žnos vr a s topanju … VREDNO ov pr in az ov, izdelk oci ob nas »Dino T samos prilo vanje tk SAMO otr dok ponosni tavitvi z so topu: plesnih avim anja, ov, ob tumih. až osne vedo IN atih) eds skladbi e in nas kos JUČENOS spodbujam žk vskih, ob pripr izr ogledu plak pripo pe ter tnih VKL in na in TENJE (videop dose o na pr upnem ah cijah, ok ak stave izdelk načine upnem sk v pus emljam ak anje raz točk ter až sk učenja v otr svoje vno t na ELEMENTI FORMATIVNEGA SPREMLJANJA AKTIVNA Spr in razne izr VREDNO TENJE Ob sa izja tijo Ra in vitvi v govornih, skih dino« V - - - - - O ima a in ve- em, ter se Ob se na na členje dele, in rit bese a/poje ori bese …) besedilu zne ORJENJE vedih. ami anjem GRADNIK ašanja, raz besedil vlja/pripo členi TV v simbolni až o, da slišaneg e besede po vpr in zazna atk videnih arja z lutk izr ENTI a/deklamir O IN in e tak SEDIL gledanem na Obna ANJE vanje kr zlogih, (posame zgodbo/tv ih etv a se až o, da vlja gledanju daljših pr ELEM in po Igr ovarja o vsebini AVED e in Recitir SEDIL in in in arjalnim IN izk e tak ače e). veduje tv jih ANJE BE igri. odg razloče až dolg sk gih. pona šanju ajših zgodbe. arja ok a besedila. VNO Z jo zlog poslušan zamisli zgodbo. vno izk zna a in zlo a v kr vanje amski a z us načine. (0tr poslušanem epo po ZIV NA BE SEDIL až vlja/pripo ponaz dr GRADNIKI BP RAZUMEV Ob smiselno svoje videneg duje GLASO Glaso vanje pr plosk de pesem, besede, OD BE Po poslu izr na dalje Vsebino dil in odziv razne - - - - e: - pri ter ok. ajše za- tje a v kotič o di igr išče temo TI edili, va in os z bese … zavr upini); z imeni nar dino načine: ok anice sami, ti otr e na afijo sk bi i A. Kolman ejo zaver ejo upini). žnos ter z zlogi, daljše/kr AVNOS zapisuje dino a iz odpadne OK VANJE kateri ogr slik li, kaj razne kotiček; sk besedne kviz spodbudami se dino TR v knjižnem o ali izber zmo ima e in na zavr glasb O VEDO , fot manjši znani amo zavri, bil izdeluj (v tnimi amo bi zgodbe to. ajo a, stopala ob voljo adiv knjižni si jo se igr zaver ank ALNE DEJ až dino OGA acijo celotni igr dino in tr na gr ki ali se ug ARJ l, če mes izr zavr odtis pojejo je z doda ov se glas, dino TV k razmišljanju: in JA, VL vedujejo o, ilus anice, individualne smo to prišli poče e/ideje vidno o, ki am manjši zavr a dino O-US bi arjalno izdelujejo JITEL slik pripo prinesejo t in dopolnjujejo zadnji rešujemo ovor tv iz slik (v os mes a na , dino«. dino to, kateri in kaj izdelujejo tu, plešejo GO knjig in in raneg bo pomag us VNE IGRE vi JIJSK in a, tes e, VZ ali o njej doma ebi star O s katerimi znih pr ter ov. e spodbudim se v naše bil ve odg staviv izb zavr , dino UPNO BRANJE IN PRIPO e spodbujam: poiščejo in od zavrih zgod vedujejo na ZIK azi, zavr ok bi bi raz oci OGA ok da dilom ku, da no da po rime … tavljamo če ver Njiho jih Otr rišejo dino slanem embalaž »Dino VL 6. SK Otr − − − Po potr glede 7. JE Z izr posame iščemo mo ime Ses dino 8. DOMIŠL a) Otr b) TI ACIJO TIV OD TEK AVNOS UV Z MO PO DEJ 112 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti OTROK DOSEŽKI OZ. UČENJU IN UČENJA DOKAZI V RAZVOJU ELEMENTI FORMATIVNEGA SPREMLJANJA V - - a O a v v ti- vi vlja av- in a- až go- e. e v upino acije/ etju. Go ši. tr živ nar slik až domišl e v igri, tur …) izr ablja sk obna ORJENJE izdela ed komen tni ob až ulp izk star GRADNIK se sodeluje ilus jih u/do TV ob izk simbolneg sk ed o, da ve, veščine. Upor pr ti, anici las odk v socialni e/ emeljuje veduje pr ENTI vedih, slik O IN uje ata, e tak Opisuje gi/ ut izdelek, orične az knjig veščine topu až glaso po ovorih. obnos ovoru, veščine ELEM o dog pripo plak situacijah, a in aslih. edlo SEDIL ovni izk pog svoje ovne IN izk podr zik – nas jih pr daljših odr vedi, veduje finomot ovanju ok izgovarja si lik igri, in ov/ vaja ovni Razlag ve. edpisalne risbe/ ovorih/pog na ablja veščine pripo (0tr VOR Pr situaciji ajših og v različnih stnik e, Pripo slik ZIV NA BE SEDIL oblik vorno-je vi GRADNIKI BP GO Knjižno kr dv vor vr slik ra. Ob zgodbo. ne poja OD BE Zamišlja upor vorne simbolni jijski nici. pri zapisa, Go no e - - - - , - - e - , tk ed v se tni o- in v med po še »di bodo/ izde dog z do t in z re- točki. , dino tali se star Ker izdelk topajo glasbe jim am os o za pus temo nas njih ag tavijo (samo)vr način o, se izboljšujejo star ovne Nas ob »Dino OK , kaj obisk. ov. eds videoposne so Ob in vabimo bom o na in lik TR ki ajo na zavr mask pom na pr O e, sija po da ebi oci zavrih. zavrih. da edlag mask teriale tno izdelek glede ok. svoje gibalno-plesni pesem OGA e zaplešejo se, pr e dino tno otr pus ogledamo reflek ma ter ve izdelk soglasni, , svoj vski/ pus Po potr ti otr ši se tavijo o dino ozavr JA, VL ŠI , naj ko pridejo ajo anje: o dino upna a. svojo žnos eds zapojejo eč upaj jih njiho ovorimo t, smo vali mask znanja in JITEL tavili, edlag vetujejo s star pr S STAR sr konc vi sklopa – sk si svojo zmo amski/pe v din GO si sk ti in Dog eds pus delo Pr do in spo , pos spodbudami VZ oki Povabim pr uje emlja ČANJE ava na vnos ečanju enje. Izdelujejo ec. tum iz zavri«. ajajo tnimi sr acijami svoja spr OGA ajanjem ve. SRE Pripr Z otr deja tr govarjamo not vrt bomo približ kos Zamišljajo no la varjajo vztr da dividualne Na cit ter govorni/dr Našemljeni ni dino«. VL 9. a) b) c) TI ACIJO TIV OD TEK AVNOS UV Z MO PO DEJ | 113 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Fotografija 1: Odtisi otroških stopal 114 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti Fotografija 2: Opazovanje različnih dinozavrov Fotografija 3: Opazovanje okostja | 115 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 4.3 Primerjanje življenja danes in v preteklosti ob branju besedil (bilo je nekoč − šola nekoč) Saša Mihelj, Osnovna šola Dornberk Primer je strokovno pregledala in uredila dr. Nina Novak. Opis sklopa Namen učnega sklopa Primerjanje življenja danes in v preteklosti ob branju je spodbuditi branje z razumevanjem pri učencih. Izbrana tema je medpredmetna, saj učenci pri predmetu spoznavanje okolja spoznavajo življenje v preteklosti in ga primerjajo s svojim. Slikovna in pisna besedila so izhodišče za dejavnosti, v katerih učenci iščejo bistvene podatke, prepoznavajo nove besede, odgovarjajo na vprašanja, tvorijo nova besedila. Načrtovan učni sklop Zvok je zasnovan kot celodnevna dejavnost, ki povezuje dva predmeta, ali pa kot zaporedje dejavnosti v več dneh. Povezava ciljev dveh predmetov omogoča, da učenec informacije in znanja pridobiva z branjem besedila in da izkazuje naučeno preko tvorjenja slikovnih in zapisanih besedil. Pri učenju v sklopu Primerjanje življenja danes in v preteklosti ob branju besedil bo učenec: – bral neumetnostno besedilo, – odgovarjal na vprašanja, – primerjal slike s pomočjo strategije in na osnovi tega tvoril besedilo, – razlagal nove besede. 116 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti v e, . nih vi, a valče atk , no za venščina) ESEDIL ašanja vanja, , oče pod ob slo tank vpr različ ašanja, besedila spor ene očilo tno na na ume temo e nas tv vpr besedilo 2 uri ANJE B o, da: in , us dilu spor strategije vanje h raz zna čin na dila e bis dila dilo abi olja, e tak govori epo oliš se ume se tavlja ume ok až o bese ravne ok be namen, be vezana raz RAZUMEV Izk − od − pr − najd − raz − pos − bese − upor vanje : zna : ur spo ed uri evilo tov Razr 2 Št 4 (2 različnih edme znanih in vanje pr a manj besedišče očij. besedila ume podr Imeno Razlag VENŠČINA 5: anje 6: O raz tnih in afija br vanje. afija d JA, SL edme ogr oče ume ogr se OL DOKAZI Pozna pr Fot Tek raz Fot be OK a, se s : . ti več ti. koč. in VANJE resnik ). amo v. Učenci olja ne dilo pri te nosili ZNA Pod pri OČ) JEV o pe , bomo ok izvede eteklos o šoli znano ali PREDMET SPO resnice tablo. se ah. e bese ne ite naslo ga bos NEK CIL e (slik pe ušali ah taje. na vanja h v pr ojic u v paru, zna dv sedili pomenu t, ki eberit e na upin pos GANJE m 4 slik e in posk določ imenujemo emo o čem lis po pr e. tit sk do − ŠOLA v šola ah spo lo: ti z be sošolc nale OČ tablic zapiš oviti, uri bomo lis sedilu ite na taje tavimo e, slik ot bilo delijo ovorit o njene e pri pri , da za de so tančno anju be pos NEK ZA DOSE o je v drugih i. TI pos tovk vanje ug raz ilo ah na pog br , se ih v zapiš od JE te na kak se vod do eljic anju O eno vemo pri zanimajt ODNI DEL ke ak ušajo VNI DEL se edme ovarjali na o njem be po sošolc učit Naslo seboj (BIL AVNOS Na tablo šols Pr poim posk pog o tem, Učenci jim – Na miz – Vsakič – Če – Po br vačina DEJ 1. UV • • Napo 2. GLA • Pr SEDIL PŠ BE s ti z sedil učnih im govori. : BRANJU si bova Dornberk, be ih z lo OB TI dilo Šola OŠ TI sedilo. de dilo, razlož se OS branju braln be , da be AVNOS v preteklos no – branje , s ob bese pis v paru, lila DEJ bom: in bral n način o čem OP ko dane preprostih eloval ze sedo, V PRETEKL življenje KL razde pre be dati, gij. ustno sod em S IN učenja: uspešnosti n bom, ro l ustre pove uporabi znano SEDIL Primerjati življenjem in strate sošolc ne znal A DANE BE NAMEN/S Namen • • Tvoriti Kriteriji razumevanjem Uspeše • dob • natančno • naše • JENJ z SEDIL adniki: JNI GRADNIK: BE e v ve ve ORJENJE anja di danes : ŽIVL no TV ti razlik lju ti in t br in jo no OP cilji: je naslo ANJE ANJE JI nos vanjem. pis , da ajo ajo življenje eteklos ačno. znajo ). ablja de. dil. dilo. elj: Mihelj SKL CIL ativni eteklos vijajo ume se se se SEDIŠČE, bilo v pr drug v življenju pr (šola sposob raz upor be be be Učit Saša UČNI PRIMERJ IZBRANI TEMEL RAZUMEV Drugi podporni gr BE UČNI Oper Učenci: • Vedo • Spo • Raz • Odkriv • Določ • Tvorijo | 117 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli v e, . nih vi, a valče atk , no za ESEDIL ašanja vanja, , oče tank pod ob vpr različ očilo ašanja, besedila na ume spor ene besedilo tno ANJE B na temo tv vpr o, da: e nas in , us dilu spor strategije vanje h raz zna čin na dila e bis dila dilo abi e tak govori epo oliš se ume se tavlja ume až o bese ravne ok be namen, be vezana raz RAZUMEV Izk − od − pr − najd − raz − pos − bese − upor . ov dilu atk nih ti za pod šnos i v bese različ enih ovanju atk tv na . lik uspe bis pod ašanja ti. dila eriji soob eni Izpis Krit tv 8: vpr tevnos bese pri 9: bis na afija vanje v: afija sedila kani h zah be ogr sedila ovori elo erije ogr DOKAZI Pois Fot iz be Odg ravne Povzemanje Sod krit Fot zapis a, v. a kih v kih ašanja v oč, ovo vanju znajo naslo šols oci omočk seboj si in šols o učnih ijo vpr jim e. e in omočk ice JEV tem: nek epo njih t i ice ebi otr bin istih jo med ščin o učno dilo slič CIL pri kazno pr kos a prip ju eb aln slič s. se in icah in določ e (slik tablic ice in koč, tavljamo everimo potr o vse e, ablja be ribja ur slič keg potr z br ežejo dane ejo danes. GANJE po tajah o učiln ne oč, sedilu pr tovk ico istega prip ajo ovorijo pos še kih in in da razlag upor šols danes, t. Izr prilepijo oč pos dila be ategiji a učne ici slič in jih koč ašanja dil, tk ke ak amo mo šols kos ic zapiš po se ku nek pog ezno se besedil, atno Slič ja tr ne ZA DOSE omočkih dila šols dod ov, ki edimo o pomag ov nek slič TI tajah be učencem ob str ablja rib ožijo pou i be vanje dod z zače a, t us pos ejo prip in sedilih prir lahk e kr kih bese anju kos ume amo icam omočk h danes. omočk omočkih AVNOS po eber koč o be resnik resnice) koč primerjanju jo ojic ovori na vpr ga upor šols ne temo o vsebin raz pod imerjanje pe pe prip šola ne ki primerjamo. učenci strategijo rib prip prip DEJ Delo Dv – pr – se Odg – Po br Pr – Slič – Pri – S pomočjo šni zno kakšni kak in besedila kosti, ustre je asih ve šolskih TI dilo, e in rib se primerjal, vč slik be in danes AVNOS di – tvorjenje no rjal omočki primerja in DEJ bom: o pis pove oč OP ko e s pomočjo eln kaj ki prip Zapis KL prime slik nek ne 7: uspešnosti n bom, stil smis al šols afija ščin bili eb razvr so so danes. ogr NAMEN/S Kriteriji Uspeše • natančno • tvoril • napis Fot potr zna e, e o t te iva e . n epo ek vanje nimi terialn až tne vir pr ob žnos anja tnih a vzame dila edme e, pr ti. pis ume pok JI znanja: ma us oz. po di tnos čin prid s knjiž ne in znanje o a ima o zmo in az dil. aneg dila bese dami. CIL diš ne nec nuje pr formacij, širi eteklos vit anja ume se ebr se o, da sliki se andar de različ pis in katerih in pr učenk raz br ne be pr be tak temo na be UČNI St • Pozna pome • Uče • Svoje r • Ime 118 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti v e, . nih vi, a valče atk , no za ESEDIL ašanja vanja, , oče tank pod ob vpr različ očilo ašanja, besedila na ume spor ene besedilo tno ANJE B na temo tv vpr o, da: e nas in , us dilu spor strategije vanje h raz zna čin na dila e bis dila dilo abi e tak govori epo oliš se ume se tavlja ume až o bese ravne ok be namen, be vezana raz RAZUMEV Izk − od − pr − najd − raz − pos − bese − upor v. v s iz n e, e. e in e so . ne tik tik tik do ali enci , sličic nosili nimi pilo … tovk se ali v črnilo. e s črnilom. e. tre e s kre s učno sno zk o, le sedila v: bščine e ak elo pisanih bar sa iz plas li pospravlje s imajo uč be . T re ah e torbe nareje tablic . e, radirk e potre , po navadi rjave mo v zve enci ime . Dane e iz blaga in plas . – primerjanje Zapis tovk a primerja vne t blaga in tudi plas so tudi z snic dila 10: ak , ki so jih pomak atlici re orbe šk pospravijo flomas formacija jo. nih e t vstavljamo bombic tim pisalom. Dane zapisuje pe in ere e, svinčnik bese v zvezek afija ri zapis snik so uč at vic atna ategi ogr v usnje bile enobar Danes pa so šolsk različnih vrs Šolsk peresniki Danes so nalivna pe vanje skrilas in vaje v leseni pisane v k bar DOKAZI Zapis str Fot Prime – Včasih so šolsk – Včasih so v šolah pisali z le – Včasih so pisali na – Pere Tvorjena Povr na ijo ejo v. o z sedila orjena o z em tv formacijo JEV se be formacijo e, določ ti zapiš ejo in ijo. nalog vsak učence in CIL upaj oln ob šnos atno formacijo nalog sk orjenje eber vr sedila in atno pr , dop svojo for« . GANJE jo in uspe po be atno loti ti za tv emu ajo eriju ana vr . Povr a. erije ravijo »sema ovorijo besedil ednotijo ja po eljic drug vr ZA DOSE Krit si pod pop DEL od m krit zapis ajo sedilu TI učenci učit besedila se o pog uspešnos in or be icah. orjenih drug zne sedila samo emo pod eljic JUČNI erije tv nci dila abo be nci anem a tudi AVNOS eden slič se eber Pr učit krit ob tablo. Uče be ter ZAKL Uče upor posame Pr Učenci sliš pod DEJ Tvorjenje – Branje – 3. – – TI AVNOS DEJOPKL NAMEN/S JI CIL UČNI | 119 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list D NEKOČ ANES 120 | Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti 4.4 Šolanje včasih Tjaša Prudič in Maruša Nared, Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek Primer je strokovno pregledala in uredila dr. Nina Novak. Opis sklopa Namen učnega sklopa Šolanje včasih je, da učenci znajo uporabiti, brati različne zgodovinske vire (materialne, ustne, pisne, avdio-vizualne) ter pojasniti, kaj lahko iz posameznih virov sklepajo. Slikovni in besedni viri so sredstvo za izgradnjo znanja, ki podpira temeljni gradnik »odziv na besedilo in tvorjenje besedil. Prav tako pa se primer tesno povezuje z gradnikom besedišče. V pogovoru je pomembno spodbuditi učence, da izkažejo zanimanje za vsebino o šolanju včasih. Pobuda za raziskovanje tega področja naj pride z njihove strani. Zato naj se zagotovi dovolj časa, da lahko sami zastavljajo »raziskovalna vprašanja«. Pri učenju v sklopu Šolanje včasih bodo učenci: – brali različne vire, – pridobivali znanje o zgodovinskih virih, označevanju časa, – širili besedišče, – postavljali vprašanja o temi, ki jih zanima, – tvorili besedila in izkazovali razumevanje besedila, – poustvarili naučeno na različne načine in z raziskovalno nalogo. | 121 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli ski ori dila m, a, z lji a ziv vzetek uje tron bese in ane in njeg od eme aneg lik dila lek ORJENJE e po ezno tv na ano ebr dilo do ut ebr ob ZIV NA tr voje v e pis st, nos če , pr st, napiš ga, in vr ebr o pr bese vr je s e oz. svoj ano sedila venščina od va bese O IN TV o, da: ane lagi nih a pr avlja lju uje stališ no nih ebr be isno in i. slo ovno us e tak ve ali ebr azi, ednoti lik pod ori eme govor pr op lik až zik pr govorna različ razpr ob svoje dok tv različ od na rok ob GRADNIK OD BESEDIL BESEDIL Izk − po − je − razlag − vr − na − ut − svoja 5 + 5 ur : vina, : ur - o. ni ed šče lni zgodo ed vr evilo rubrik Razr 6. Št 5 ur ev pr raz tabe stit ezno vr tr ezen avilno tr ezno pripisan tr – raz ov v us − pr – us . vir v zvezek v zvezek v zvezek vezek – us ambe hraj DOKAZI Zapis stavljenih Zapis viri. Zapis zapis. Zapis z kr a e o in ala vinar - VENŠČINA eljic O eraj? ne e, …). vinsk znali pisne VHS , SL o godilo v o lahk oje učit pomag ak tne, tilom : si zgodo spo tudi na , zvezk dnic, zgodo us si je tabela: VINA veda godilo vč ti? K da upok oje gle ajo pa, šč vina aj se je z bomo ved raz s ciklos viri. ah Upok vr arjena tni JEV , k a pojavil pred približno skle terialne, ti. ro in črnilo tv PREDMET ZGODO aj se je z ur imenujemo pripo s katerimi starih žene raz us CIL zgodo , k vek do eh le jih in e, pe aj nci u us in je jo te ma 30 e, o izvemo dv kiti, ed nek namno uče pisni GANJE uri) , da pride bos e šole pr te, (2 o izvemo aj pa pred 2000 le tanki.) tudi o lahk lu vanju os znali star pripomočk e učbenik lis o – v zvezk ualni, viri ti? K eteklos de mo že vemo Kak o lahk vi prednik člo e. viz (Učenci Spo tar učne vedo ZA DOSE VINA ak t? V prihodnjih e pr vir Obisk nem (s tisne rubrik TI vinski viri. različne Sedaj na ete, pripo ti ljudi. ti? K enja: tank avdio- ualne o nje vanju ZGODO odo avilno vor: os o delo: tudi , da se je pr a z različnimi n uč vinski viz afije, disk AVNOS go teklos eljice te, ek del: • Zg eteklos pouče ogr ogledu, e v pr terialni, DEJ 1. Raz pr pre Kaj pa pred 100 le vemo 3,2 milijoni le pomag Name različne zgodo avdio-Terensk učit prinese pri fot kase Ob vir ma a Rak tje, in TI tudi ba, Kr. ter virov oznake tisočle pisni tnico ose : žeta Krajc zgodovinske pisni, po vprašanja), le Jo znam zno 3. AVNOS znih posamezni št., rialni, na , podatkov), Šola OŠ jih ustni, pojasniti n. bom: ustrezno včasih dje DEJ in ustre teklik, različne in stiti; setletje. pripisal ko mate slovnična OP Kr., j pa rialni, hranijo viri uporabljam zni stoletje pre KL iz posame se šolanja ume in pr. te in de in zapore bom, (odgovore virom a, tje SEDIL učenja: našteti določim uspešnosti: (mate kje št., ustre vir opis BE lahko n. tnici vire avdio-vizualni) kaj sklepamo; zgodovinski pravilno pr. le stoletje ustni nastank tisočle (objektivnost, pravilnost, smiselno NAMEN/S Nameni ZGODOVINA znam– – vem, – razumem Kriteriji Uspešen zbral– – zbranim – tvoril SEDIŠČE ed ORJENJE e jo , TV , BE na ste ov za z dijo; tje, Nar e zni e IN lu vinsk opiše vir znajo utr tle O vanju adniki: SEDIL de e delu vinski ti; vinsk e pojasnijo včasih); spo e znajo tje. JNI GRADNIK: vinsk BE ov in ob elja, zgodo tejejo vr dese vinskih elja posame elja, Maruša vir znanje : SEDIL iz UN: z različnimi nalog nalog viri, m utrje nalog zgodo učit lu avi zgodo (šolanje učit učit zgodo ki ezno tisočle OP viri VČASIH BE ANJE tr JI cilji de avi anijo avi ne in NA VINA pripr ovalne vinskih ve značilnos ovalne n zgodo vino hr vinski ovalne us tje elj: Prudič, SKL CIL enu, in znajo in naš se ZIV ativni razlagi pripr razlagi razlagi pripr tnici ter viri razisk spo zgodo njiho razisk pome zgodo kje zgodo različnimi ob individualne in razisk določiti le stole Učit Tjaša UČNI ŠOLANJE IZBRANI TEMEL OD Drugi podporni gr RAZUMEV UČNI Oper ZGODO – ob – ob – ob – 122 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti ski ori m, a, z lji a ziv vzetek uje tron besedila in ane in njeg od eme aneg lik dila lek ORJENJE e po ezno tv na ano ebr dilo do ut ebr ob ZIV NA tr voje , v e a, pis st, nos če pr st, napiš in vr ebr o pr bese vr je s e oz. svoj ano sedila venščina od va bese O IN TV o, da: aneg lagi nih a pr avlja lju uje stališ no nih ebr be isno in i. slo ovno us e tak ve ali ebr azi, ednoti lik pod ori eme govor pr op lik až zik pr govorna različ razpr ob svoje dok tv različ od na rok ob GRADNIK OD BESEDIL BESEDIL Izk − po − je − razlag − vr − na − ut − svoja 5 + 5 ur : vina, : ur - o. ni intje ed šče lni zgodo ed arjen vr tv evilo rubrik v Razr 6. Št 5 ur ev pr raz tabe am. čas , stole stit ezno tje tnic vr tr ezen ezno us mo avilno tr ezno pripisan tr le formacija. tr in – raz tisočle ov v us − pr – us anim . atna vir everjanja znanja in vr vezek – us o označuje ti. izbr določi tje po v zvezek v zvezek v zvezek vezek – us ambe kak hr tle aj eteklos avilno se otno pr otna DOKAZI Zapis stavljenih Zapis viri. Zapis zapis. Zapis z kr DOKAZI Zapis v z zapis, pr Pr de Spr spr a e e - u) a o in ala vinar - ter v ur e- viru a VENŠČINA eljic ot , jih at moji O eraj? ne e, …). vinsk avdio- njene em znali pisne VHS v na ežejo ejšnje ob v zvezk , SL o godilo v o lahk oje učit pomag e in anijo pri k knjižnic ak tne, tilom izr ve hranijo a, e o am vinsk venije : si zgodo spo tudi na , zvezk dnic, zgodo vir animo hr a Cerknic us si je tabela: a 1), iz pr sličice hr vir vimo VINA veda godilo vč ti? K da upok oje gle ajo jih znega vira k pi tano jih topk m spreme Učenci adiv tudi vič pa, šč nci . a) kje e, a dela (sličic ej Slo venije vina aj se je z bomo ved raz s ciklos viri. us , da o gr ah Upok vr arjena tni t (prilog e, pisne znanja vanje sk vir e obno om o zgodo Slo JEV , k a pojavil pred približno skle terialne, ti. ro in črnilo tv JEV Uče ime n prile ev. terialne tnišk muz ej a nacionalna PREDMET ZGODO aj se je z ur imenujemo pripo s katerimi starih žene raz us lis vir a in e (1 ur znali, eučujejo. vir vir žeta Udo CIL zgodo , k vek do eh le ede jih in e, pe aj nci u us in CIL viri. nik različne pr ma arhiv pisne ume enu znanje odni je jo te ma 30 e, o iz posame učni Pr e vir spo ov. Ne le m m in a Jo muz o izvemo dv ki odločit da ter ti, ed nek namno uče pisni jo ( izvajanje pos se sem se na vinski terialne pripišejo elja: lji vir o) in terialne vinskim ormacija: Nar odni GANJE uri) , da pride bos e šole pr te, GANJE učbe vinsk bomo žim, ajo edv edv edv ovna na – Avstrijsk (2 o izvemo aj pa pred 2000 le tanki.) tudi ma zapis. ualne enu, arhiv o lahk lu vanju ejme tudi eme os znali star pripomočk e učbenik lis o – v zvezk ualni, Kaj lahk glede a, pr uri vinskih pr pr pr viz lik zgodo viri ti? K eteklos de mo zgodo upaj ut razlo tavrir animo ter enu – Nar izem že vemo Kak o lahk vi prednik člo e. viz (Učenci Spo tar viru zgodo učne vedo sk pomoči er elju e. vanega ali s predelo tabelni anijo anijo anijo anijo katere ma hr nci ambe vratna inf ek – Knjižnic ZA DOSE VINA ak t? V prihodnjih e pr vir Obisk nem (s tisne rubrik ZA DOSE V tej , res votno oblik hr hr avdio- hr ne in ambe. bab TI po vinski viri. različne Učenci ormacija učit odo Uče hr hr – na katek Sedaj na ete, pripo TI različni e. Ob učit e vir arijo – – – aj ti ljudi. ti? K enja: tank avdio- animo la, a Rak in ualne o nje vanju enja: – Učencem ste zgodo ujejo tv kr žnik e – knjižnic ZGODO odo avilno so vir ega dela) hr vor: os o delo: tudi vr , da se je pr a z različnimi n uč vinski viz afije, disk d in razprava: vinarji sklepamo? par n uč vinsk aj pošk t dobi pr us torih d de dnic iz Divjih AVNOS go em teklos eljice te, AVNOS gle ensk vzdrž ARHIVI – hr TEREN os gle Sne a šola – na t gle al ek del: • Zg eteklos pouče ogr ogledu, e v pr terialni, ualne • Kje m k MUZEJI JIŽNICE pr ad oščenk ar DEJ 1. Raz pr pre Kaj pa pred 100 le vemo 3,2 milijoni le pomag Name različne zgodo avdio-Terensk učit prinese pri fot kase Ob vir ma DEJ Pre zgodo Delo v paru: kater zvezek prilepijo viz (ter Povratna inf zvezek, Name zgodo Razlaga: različne tudi re ga spe razlagi KN GALERIJE Delo v paru: pripišejo in Pre Gr Zg St Raz Pišč Abecednik na Dunaju a Rak tje, in (A3, TI tudi ba, virov, Kr. ter TI opis, virov oznake tisočle pisni tnico m. ose : žeta Krajc zgodovinske pisni, po vprašanja), le (slike plakat šolanja Jo znam zno 3. tnice, AVNOS znih posamezni št., rialni, na , podatkov), AVNOS le opis Šola OŠ jih ustni, pojasniti n. bom: ustrezno včasih dje sošolce DEJ in ustre teklik, in različne in stiti; setletje. pripisal ko mate slovnična DEJ OP Kr., j pa pripravil virov, rialni, hranijo viri uporabljam zni stoletje pre OP materiala KL iz posame se šolanja svojim ume in pr. te in de in zapore KL ga bom, (odgovore virom a, tje podatke SEDIL učenja: našteti določim uspešnosti: dnost), (mate kje št., ustre vir opis šolanja) zbranih BE lahko n. tnici vire avdio-vizualni) kaj sklepamo; zgodovinski pravilno pr. le stoletje ustni nastank tisočle (objektivnost, pravilnost, smiselno opis slike pregle predstavil NAMEN/S Nameni ZGODOVINA znam– – vem, – razumem Kriteriji Uspešen zbral– – zbranim – tvoril NAMEN/S – iz zbrane – zbrane SEDIŠČE ed ORJENJE e jo , ži, TV , BE na ste ov za z dijo; tje, vinski tje, Nar e zni e ovani anijo; IN lu vinsk opiše vir znajo utr tle tle vinskih razlo kaj O vanju ak adniki: SEDIL de e delu vinski vinskih ve hr ti; vinsk e pojasnijo včasih); spo e znajo tje. tje; in JNI GRADNIK: vinsk zgodo BE ov in ob elja, zgodo tejejo vr dese dese vinskih elja vina. posame elja, zgodo vino ve jih Maruša vir znanje njiho : SEDIL iz UN: z različnimi nalog nalog viri, m utrje nalog zgodo ati: neki pojasni, učit lu avi zgodo (šolanje učit učit zgodo ki ezno tisočle ezno tisočle ste zgodo OP viri ti; tano VČASIH BE ANJE tr tr zgodo JI cilji de avi anijo avi ne in JI znanja/prič ezult in vr opiše pomen NA VINA pripr ovalne vinskih ve značilnos ovalne n zgodo vino hr vinski ovalne us tje di VINA: us tje e us uje elj: Prudič, SKL CIL enu, in znajo in naš se CIL določiti teje ZIV ativni razlagi pripr razlagi razlagi pripr tnici žki/r tnici ov in ov za zgodo primerih ter viri razisk spo zgodo njiho razisk pome zgodo kje zgodo različnimi ob individualne in razisk določiti le stole andar le stole vir značilnos vir kater razisk Učit Tjaša UČNI ŠOLANJE IZBRANI TEMEL OD Drugi podporni gr RAZUMEV UČNI Oper ZGODO – ob – ob – ob – UČNI St dose ZGODO – zna – naš – pojasni – na | 123 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli intje am., stoletnictje le tisočle ponujenim določi tjetleavilnose DOKAZI Pr de ta. tje. je ta tja e po tle tusa. pa e , te, da edvideni št., se in različna s le Kris anju e 1). v avna tega le dv stole tje rija čas. de ta, pisno tju, e analiz o ves (Pr bili mo in svetu dane zusa tja, ov: 1039 a drž ak . Kr., n. tje določ številk ah, , stole vir afsk in sk gale stole ej Ljubljana pr a Je m šteti le tev po o smo tv Pri ponudim ojic tje ogr var odna ti (2 uri) t? K ta 2010? tisočle 972 Ker smo št., , stole v dv vinskih n v 11. JEV muz rojs a Ba ti le o označuje . n. tje začeli ljuds t; tak zapis. tevanje anja pale stni le od lni tisočle aje ta 1983 toma CIL – Nar eteklos , kak ti pr učencem upini, ta 1269 atih – 1888 a) tari 11 le ta 2010. tisočle zgodo g le d le ljudje večina s priš zgr tabe tja določ je le tr a) – Me o – Arhiv Republike Slovenije v pr te s le ablja so ta, o štetje minilo tle u in , v sk formacija. rezult me GANJE bomo določijo a (slik do pa je določil, da smo danes in tne na čas le a (slik rodili se upor trezno nje arjajo trak več vaj – münchensk te, da s ansk dese erje se us šč o časa tv atna a naslednjih omenjen prišle – po ega barja etaric vr Učenci o rekel.) in etaric Naučili znali življe štejejo kr us vnem edimo lo: vič vič v obdobju ek – 1939 ZA DOSE Kof a za Kranjsk o ves ta 2010? K tja smo tolik po tank pr Kof TI a: tak te in določiti bi individualno – najv tali a: Kak enja: ejela razlagi časo Nar otna nas a Rak spomeniki Ker stole tja, e – pr – … a a knjig o označujemo kdo bos tnici Za lažje naj žnik virih spomeniki nas vor: spr ne n uč le a različno tje saj ob tja, (ob tle Spr dnic AVNOS z Ljubljansk Kobilc njsk tv vanje: tle Sne skih č so Kobilc • Kak go ovori: umeli a šola dese tno. se ad oščenk ar gle DEJ ana ta 2021 in da smo bili pred 11 le ana Brižinski knjižnic Kolo Iv Ime Raz ste se rodili le le odg Ker je Name Raz Kr. ter Razlaga: ljuds za svoje 2021, Učenci tisočle razlagi Utrje in us Individualno de de Gr arhiv Zg St Brižinski sode Raz Iv TI AVNOS DEJOPKL NAMEN/S JI CIL UČNI 124 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti ski ori m, a, z lji a ziv vzetek uje tron besedila in ane in njeg od eme aneg lik dila lek ORJENJE e po ezno tv na ano ebr dilo do ut ebr ob ZIV NA tr voje , v e a, pis st, nos če pr st, napiš in vr ebr o pr bese od va bese vr je s e oz. svoj ano sedila O IN TV o, da: aneg lagi lju ovno us nih a pr avlja uje stališ no nih ebr be isno in i. e tak ve ali ebr azi, ednoti lik pod ori eme govor pr op lik až zik pr govorna različ razpr ob svoje dok tv različ od na rok ob GRADNIK OD BESEDIL BESEDIL Izk − po − je − razlag − vr − na − ut − svoja znane trak.vni ne včasih. žene časo razlo o šolanju in narisan in de. n opis se DOKAZI Zapisane be Zapisan Tvorje a. več – t ali to ob a a.si/ vno tni vni leti razlag enik, le e tna e. rkv tnic 2021, n del člani znane bomo šole vom: rknic se časo ajo sple 5150 o šolanju časopisu Ce ) ne s pomočjo razlag lajo 55.000 doda a) razlik da m naše o, ki u. 140-le w.ce ajo tudi oli ti določitv ebi ejše ptember w re določe žijo žice vem, alne ek k z naslo upine in pono (2 uri in ok (1 ur se ga mor azit eljice Jolande 2021. ebe in izde JEV ki ed di, s://w o približno eznos ovarjamo po Rak podčrt tr v lok učit člane , S. pr a, ej d mno avo razlag dilu CIL pr Po potr pog najizr a na ar ev v sk v knjižni se rem pogle http lit tala d us tja. a besedila se vljen tv Kot Vsak a besedila člank izme to pr o – 1546 – star Najpr tle . . nci Učencem ebe eku avtoric ar varje tis a. v be GANJE – 1550 egle tneg šols L., di de tneg iščemo m: obja pr topno: v zvezek ter razlo slo to, da – nas Pr bil ga napisale Rak Sle učenci. delček eučiti. tnice izem a barja dese tnos Z uče tnici e Kot erle, člank upaj je so V: Slivniški Dos tnos pr na le v zvezek bab eg in ki in a na izluščijo oble sama tv estr J., St rejo epišejo jih jo ZA DOSE a za Kranjsk tja s, sk d branje di ej eku. a 77. .) abljamo vse TI katek ormacija: Silv določim obno pr in at be vsebino ajo stole neume 140. a šols in enik, Rak a neume jih zorim a knjig iz Divjih OVENŠČINA dane ti pre članek, najpr številk ti po branju: ga gesla na al z Ljubljansk tja, SL upini podr ki v. Upor in ali tnic erle rkv a na 8, . Tokr Opo ga nariše AVNOS njsk olo ncem Ce tv va/548308 dila. i sk de, ki del: • Branje odna motivacija: koč o br St anje se • Analiz upine se varje vezuje DEJ tnik Abecednik Ime **Pišč **K Povratna inf tisočle 2. Uv ne Dejavnos ur Slivniški pogle prihajajoči Uče 140-le Lee (Vir: šols le obja Dejavnos br be Vsak sk be slo obliki. določene na Nato podčrt trak, TI m ti ov). znanih tne la tk umel oseba, e ne izde 3. AVNOS sple poda in a in (šolanja). , raz včasih vnična DEJ vsebino ti: ano edje eteklik, OP ati razlag viti opis t, slo a člank ko bom: ebr KL , šolanja trak, oriti l pr t, pr zapor učenja: poisk d v knjižnem obno aneg tivnos vni tv uspešnos n bom, dišče opis se varju, ebr ume se oril avilnos OVENŠČINA be slo pr časo eriji be (objek pr smiselno NAMEN/S Nameni SL – znam – znam – znam Krit Uspeše – raz – tv a e e; sto tk e; t, tank n; anjem za in anja; avk in t, to vr razlik ovorna t, s br ednotijo os nas poda tujih avijo abnos t in , ključne besedila vr v name ene dilo oliščine sto br popr avopisne in iz UN: e: a enog ste (članek); tv obnim ok o vr odpr poslušajo tna ano umljiv eznos t; oliščine temo avopisno pr atk vr tir t, resničnos t, upor tr os valče svoje ok bis primerjajo e in pr t; jih JI cilji učenk kr tnos os oče in tavljajo njune drug t, us ovit ajo isto bese tom, s podr ok znajo e v svojih CIL in obno ovo raz de eds žnos ativni rejo ume gumen tualnos os spor vzemajo se ejo ele anja vzr vo in vijajo epo emeljijo OVENŠČINA be ne določene njeg zanimiv ak živ učink in be pr br in pr ter pr zmo napak besedilih, ut UČNI Oper SL Učenci – podr – ar – določ – po – ber – raz – pr | 125 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli DOKAZI nih anih e a tevajo eriji včasih, u ob pa ek vir svoje krit e vir vini iz zbr tnici pridoblje Upoš Rak to znanje – Šolanje šolanje vinsk venščini na o le Vso tervjuja opisa. alo zgodo ti opis in včasih. slo ek tje. nalogi OGA a – namen, pri zgodo tle JEV u, ter kak Na podlagi orjenje pot ek zapisa o šolanju šne ovalni CIL šolanja ste pri o je dese za tv nalog ah Rak ajo pamo opisa. in s pomočjo kak naučili to, kak razisk opis ur na prič skle tje GANJE (2 uri) OVALNA NAL ovalna pa finicijo znali, ste se vinski eteklih ov, ki vini stole včasih de pridobili šolanje zapišejo pomembni spo o iz njih a razisk viraj tje, ZA DOSE jih a, so V pr dilih venščini zgodo lahk TI vimo so dk ki vijalo v zgodo vinsk nek šolanja pri i de a − ZGO) enja: slo tisočle ti. bese raz , kaj pono ov, ki al erije, VINSKA RAZISK odo n uč je znali Pri le AVNOS tk (1 ur 50 • Opis upaj krit • Zg o se te združili formacij, znamo ed DEJ Sk poda babice vse ZGODO Name različnih kak ste spo včasih. in po pripišemo bos pr TI AVNOS DEJOPKL NAMEN/S tih jih dilu; med ovani se ejo ati ak ste in besedila ste, ti in vr oliščinah vr stavčne ovorna ne poisk e v be o značilnos izber besedilni besede, in e znajo: in tk o ok in pa in ati: ezne zveze, posluša a enog obno JI orjenjem anja tr določe poda ipd. znanja/prič ezult učenk atk tom. tv besedilne di CIL oč ce in obno dila ene ed orjenjem oliščinam sti us žki/r ati kr se ele ednotiti; vzeti temo tv ati podr razmišljajo spor dane tv ok vr besedne vzor andar OVENŠČINA podr br be vr po bis br s pr UČNI – pr St dose SL Učenci – – – 126 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti ski ori m, a, z lji a ziv vzetek uje tron besedila in ane in njeg od eme aneg lik dila lek ORJENJE e po ezno tv na ano ebr dilo do ut ebr ob ZIV NA tr voje , v e a, pis st, nos če pr st, napiš in vr ebr o pr bese od va bese vr je s e oz. svoj ano sedila O IN TV o, da: aneg lagi lju ovno us nih a pr avlja uje stališ no nih ebr be isno in i. e tak ve ali ebr azi, ednoti lik pod ori eme govor pr op lik až zik pr govorna različ razpr ob svoje dok tv različ od na rok ob GRADNIK OD BESEDIL BESEDIL Izk − po − je − razlag − vr − na − ut − svoja e. . ti. ume. na raz e vir de ane šnos šolanja avi eljice jih gle včasih. zbr naboru pripr vinsk učit n poda ob uspe ti in k in m. e i pri ovanje pri zgodo erijih luje šnos azisk luje ga dopolni izdele tavitv krit a r ezne formacije sošolce formacijo in at – šolanje eds sode sode v uspe tr in svoj in nih opis atne plak tavi atno tivno ašanj z tivno erije re us vr eds tavlje formacije vr DOKAZI Ak vpr včasih. Ak krit Zbe Tvori po Izdela Pr in Posluša pr po pos t, nja m. o? t), uče so rok e na avilnos avil ne tek in elji? tih trezno pr sošolce o šolanju li? le kazni? sno ala? ovor us ov), pripr eglednos tk Učence A) , zače B) učili? z de (odg pr ti: želeli name (6. dli? poče (6. se bile konč tej pa vnična svojim bi je so katerih so vir a, poda šolanja) opis, šnos so katere učit ko bom: t, slo tavil pri šne arji? kdaj tni JEV kaj tavljene kaj in in tank edje VČASIH odmori vsi pisali us eds šolo? kje VČASIH nci odmori)? kak vič in tnice, CIL v uspe eds t? e, počitnice in ? oma šola, a, So le n bom, tivnos ov, opis pr ašanja, pr ti. os ur vno ? med o nas oma začela še zapor ov, le erije ana li? li uče vna (ur bili e vir na vi, Kje pisni ve? li? so li ozir tnic (objek vir GANJE vpr de šnos ehr a? učilnice ime kaj ime dan ozir učenci? ki so šola le (slik šolanja O ŠOLANJU (dne v osno pr dne so ime osno je − Uspe e in O ŠOLANJU ime , e so ti, pisali? TI smiselno anih opis tavimo uspe elji – strog šport ema e? se terialni, tje včasih pouk pisali tis hodili ejena opr šolski ožk ščine te so te so trajala al teriala elji strogi vo so ma pripisal e zbr e in ZA DOSE ses Nato gle erije učit a)? so ur eb je v šolo? ek učilnice. o so edili tuma ŠNOS om stole oseba, tk TI vprašanj in krit da ti. ekal pouk športne kr odmor slik krit IZVEDETI bili bila edme IZVEDETI edme učit in a ma nar pisa vir in šolanja 3. so pot pouk bila pot a da trezen imeli je imeli imeli e potr e pr imeli e pr e pripomočk hoditi bili o rok so eg tje aneg poda izvede šni je o časa o je šna o časa o je s šole šno us opis al ašanja), anim at (A3, ane AVNOS ovanje ujemo so so so so so eteklik, J ŽELIMO kaj oril konec J ŽELIMO začeli In TERIJI USPE vpr tisočle pr plak DEJ Oblik spodbudim, včasih oblik KA – Kak – Kdaj – Kolik – Kak – Ali – Kak – Ali – Ali – Kater – Kater – Ali KA – Kater – Kater – Kolik – Kak – Ali – Opi – S kater – Kater – S kak KRI – zbr – zbr – tv – iz zbr – zbr TI AVNOS DEJOPKL NAMEN/S JI CIL UČNI | 127 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli DOKAZI amo am jo sa . ata e, ki slik iz tnic ev a − ZGO) opi ti: vnična vir le orijo egleda, opise pripiše edje opis, svojim va plak včasih tje, at zapišejo tavit vir tej paa, ti podajo šolanja) (1 ur e v šoli učenci pr šnos t, slo svoje tni tnice, tavil at), ašanja, orjenje ov tv stole eds tank zapor različne Vir tk ov, tem in Na plak uspe us eds a – viri at šolanja in ov, le pr ejo m. vpr a – tv zapise a – izdela vir tje a – pr ov, opis o nas ktivnos uspešnos JEV na tje. poda erije vir izboljšajo plak anih pisni tnic smiselno e vir CIL erijih nalog zber ašanje ov za plak (obje tavlje nalog anih orjene in nalog tisočle a izvedeli. nalog krit le ba, anih šolanja vpr vir stole J) e zbr J) tje, (slik krit zas in a tv a vir vimo terialni, včasih ose e zbr opis GANJE ovalna doma afije tje ovalna iz zbr eljic ovalna izdelajo slik ovalna e na a − SL a − SL pripisal stole 3. teriala slik e in ovalnim ogr k delu. dopolnijo pijo določijo aneg pono ašanja), in tk tavljenih Učenci Učenci Učit nci Učenci e, om tje a razisk fot ovor , 1 ur , 1 ur šolanja lo: tisočle a razisk lo: a razisk lo: prile njej a razisk ezen matr vpr vir eteklik, ga ma at (A3, pos ZA DOSE jo J) a, iz zbr t), poda TI tisne odg tavitv us opis ane vinsk o razisk usmerja včasih. o uče so e na t, pr ob ajo vinsk − SL formacijo. ur vinsk vinsk tisočle a – ZGO Nanj tank a – ZGO eds al anim oril ov), plak ane dnos m. nci in odo a na a jih , kaj tk avil pripisuje odo odo a 2). odo zbr ovor zbr ezno tv iz zbr zbr AVNOS v opor (2 uri dnjo (1 ur o nas (1 ur v pr tr avilnos egle uče atno • Zg eljic razbir om eljic • Zg šolanja • Zg • Zg od (odg us pr poda pripr pr sošolce vr DEJ tnic Individualno de bodo (učit njih vir Učit Individualno de opis nasle Individualno de (prilog le zapišejo tudi dopolnjen opis. Uv – bom – bom – bom – bom – bom Drugi po TI AVNOS DEJOPKL NAMEN/S JI CIL UČNI 128 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti DOKAZI na va … tavlje bila no zas vsaki je, ki na stavo. za njih – ob a – zaključek o raz JEV bila tim. je ovorimo CIL zapis formacijo os nalog šolsk in ki odg arjajo avimo GANJE tv eno egnila, ovalna upaj zanimiv us žijo sk prit in anim je a razisk atov pripr ZA DOSE jih J) izbr TI v zvezek si zabele ki znanje nci a, vinsk čas plak a − SL tavitvi odo lanih AVNOS uče (1 ur eds • Zg ašanja. DEJ Drugi pr izstopajoč Povzamemo vpr Namenimo Iz izde TI AVNOS DEJOPKL NAMEN/S JI CIL UČNI | 129 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Fotografija 11: Plakat Šolanje včasih Fotografija 12: Plakat Šolanje včasih 130 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti 4.5 Uvod v obravnavo književnosti (slovenščina), obdelava podatkov, predstavitev informacij (informatika) Nina Papež in Tanja Masterl, Gimnazija in srednja šola Kočevje Primer je strokovno pregledala in uredila dr. Nina Novak. Opis sklopa Namen učnega sklopa je ponovitev znanja o literarni teoriji pri pouku slovenščine (dijaki se seznanijo s temeljnimi pojmi in jih znajo uporabiti ob novih, neznanih besedilih), čemur sledi ustvarjalni del in medpredmetna povezava z informatiko. Namen dejavnosti je tudi dobiti uvid v bralne navade in raznolikost bralnih interesov dijakov. Pouk informatike (sklop obdelava podatkov) v opisanem sklopu temelji na spoznavanju elektronske preglednice, oblikovanju podatkov, omejenih prikazih, uporabi funkcij, vrtilnih tabelah in izdelavi grafov v programu Excel. Prikaz tabelaričnih in grafičnih podatkov je dijakom preprostejši, če delajo z znanimi podatki, o katerih imajo predstavo − kot je branje knjig. Dijaki s podatki, ki so jim blizu, uporabljajo ustrezne funkcije. Z izborom podatkov oblikujejo tabelarične in grafične prikaze. Priljubljene knjige so dobro izhodišče za pogovor o knjigah med dijaki. Sklop se lahko izvede tudi kot projektni dan. Pri učenju v sklopu bodo dijaki: – razmišljali o lastnem bralnem interesu, – sodelovali v pogovoru o knjigah in prebranem ter v skupinski dejavnosti, – zbirali podatke in jih prikazovali z elektronskimi preglednicami, – spoznavali uporabo funkcij pri obdelavi podatkov, – interpretirali podatke in – reflektirali lastne bralne navade in interese. | 131 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli T / tni v nos a o e, anja, o, o in ANJE tv tevnos br a nih en od adiv , eln e vir o v drugih besedila a bis ednoti tik TIVIRANOS kane aln . zah oces vr zitiv različ o gr teres in anja, tis teres izbir zikih adiv o, da: aln in br smis e br in zikih o, da: ume je a pr razbir . forma anja dil, a br na ablja aln na o gr je raz nih dila in e tak vija po br se zna in aln e tak primerni avešč vzema in se až do be glede namen upor digit br tujih až ravni različ be 2 uri GRADNIK MO ZA BRANJE Izk − raz − izbir − po − glede GRADNIK RAZUMEV BESEDIL Izk − na − uz − sklepa, − po : venščina, : ur o e slo po eljic a lepih tnik evilo Le 1. Št 3 ur delo Ulic z učit in ovori vodil tivno ovor ak hiša in pog pog alna vezek Br tevanje na stniški arjalno lek: tv upinah formalni sk misli DOKAZI – zapis v z – upoš – us – medvr – ne – izde TIKA A . ved o , ORMA ga npr očili te, in kak r: e se tis GRADIV , INF Napo upne ovorili sice eda, ali anja pripor anem hišo hiša, in razr ovorit : EGA vodilih anju. a sk bo jih misli na sec n br ebr alno te dog bi (dog o br Br naj tevam, zapis in VENŠČINA opih a me o pr aril bos anju svoje O šna JEV misli pome tv se zah všeč PREDMET SL TA BRALN o sk eba kak viden o br CIL tr us em je ah stala, tr bo vam o lepih minut). te zapisali poudariti se le naj so misli O tem, bo tu). KONCEP GANJE vsebinsk Ulic Nacionalneg je da v 2 ur , ki pih bos ti: in edu in ti (10 viru bo anju. a slediti ali knjig a le sple ANJE tudi, vnos atkih ed hišo vnos to (jasno vi na a namen in o br v razr mor Ulic ZA DOSE OVENŠČINA: kr k v ok razr k je bo a) TI deja po alno eg , kje o deja ode tnikih za delo: misli hiša naslo m. teh misli, topne tik ti. Vaš bo in naj A – SL ved Br bodo ovor kater o bo dos vodila av izdele hiši , RAZUMEV AVNOS arjali ovarja odila: o lepih a naj Vaša a). so forma Napo tv pog e za dog anja, mlados Na 1. sošolce kolik ki DEJ IZVEDB 1) Dijaki us in Gr br pri pog 2) Nav Ulic velik sami. – Čig – Avtorji – Ob (inCIJ iz m BRANJE se o vje m TI ru – na ki stiti venščina) ORMA pojme vrste : ume Koče INF pojme iz izboru, o branju, bino s (slo sedilu, SEDIL , KRITIČNO AVNOS m prime Šola GSŠ TI ljne be druge vse BE DEJ nščine me temeljne in lastnem besedilo TAVITEV lujem v skupinski lujem v vodene OP pogovoru besedilu, ANJE SEDILA po žanr KL teorije, na nove m slove BE učenja: uporabiti izbrano zvrst, povezovati KNJIŽEVNOS V, PREDS prebral javnosti, prostem T, VO O ANJE literarne lit. teorije lirskem/proznem ga v lit. književnosti, de in prebrane predmeta predmetom informatika. NAMEN/S Nameni SLOVENŠČINA: − spoznavam te − znam − znam − aktivno sode − aktivno sode − dopolnjujem in izkazujem znanje IK − znam VNA ATK , RAZUMEV t. a: ve terl VA POD po acijo ti in , e V OBRA , RAZUMEVO ti o, a načrt evnih ov/ cijo njiho Mas o, da tk OD adniki: anja pismenos tnos oblik JNI GRADNIK: T ZA BRANJE žnos tak življanje, tualiz ovoru, UV OBDELA SEDIL knjiž las funk učneg etir do ak alno eglednic edelijo Tanja : zmo sedil ne ž, enje v pog , va poda pr OP BE terpr opr JI cilji be svoje vanje, jo digit TIKA a) nje njeno temeljne ti. NA vijajo in ajo ednot dil, luje arjajo žijo elj: Pape SKL in TIVIRANOS CIL edelijo ZIV ativni raz evnih až ume vr se tv vijajo znajo znajo afov in tnos OVENŠČINA anja anju: raz in be ORMA eglednic po razlo gr las Učit Nina UČNI IZBRANI TEMEL MO Drugi podporni gr OD UČNI Oper SL Dijaki br knjiž br − izr − sode − us − raz INF (TS − Obdela pr Dijaki: − opr − po 132 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti ovtk e razlag vanje poda nalog vanje DOKAZI – poslušanje – dopolnje – reše …). z o, da na v, najbolj upinah tojni, smo tnik). veri na šoli ava misli v jo ed dobil sk jo vensk edu , naslo na vabi anje , težavah bodo t in dsebojni … spodbud, ev pre ed , čig razr po po samos luje o slo tor e itd. v razr , da stijo , isk me knjig ti in vnos a/dijakinjo film in las na na knjigi, orit razr vanje vaš točk vr ja bodo o (av ovor sode zanimajo dobr pljeni mo bo tani upu vemo raz zornos cena, o upriz JEV vsak pisanje naj tem zna po to de delnic tek pog ta, ed«. se spon ki jih o nak po a nale vali ega dijak CIL da Pri bo ovanje za izbor in se ki ne vrs več ncem ena ni navede ti je, razr vendar ulic a filmsk dilo točk aj lali, kater o, rezanje, lu, dsebojne arjajo. temah, in uče ših knjig, ki jih ima doma. trani, če c GANJE de vijejo dijak, vnos Sle na tv ti: a nadalje tu. Z ja ah, vodilo: de knjižnice, je za »N v komisijo ulic k de me us raz tik tudi, v komisiji. TIKA: o apiše v razpre št. s de nameniti na hišo. in vnos gle in bodo jim in m, knjig t najljub njimi upini. jim žba, in točk , kaj elje ovanju , ko sta hiša se forma vanje om e v knjigi, e na sple ZA DOSE alno delo a/dijakinjo. treba deja ORMA TI arjalne dela: ejo za hišo volimo upinah anju, k sk ano vih in o z razlag dijak zalo tv br pša, uje tu število T: med a dijak ed elj spodbuja do z učit bilo no Povemo e o knjigah z e poišč us idej v sk o br o obisk OS je ljučil A – INF daje, ek poišč svojo najle no opaz arjanje: konč adili. za sodelo poda tu. AVNOS je elj vneg si izber anje e učit tivni, tv i so prik je ved edme v nalog to iz ja ovorih ovori elj Razpor ali ea Us anjem, je Zaključek: pr od Podatk le Podatk podat sple DEJ Namen izdela hiša določe Učit de 3) Dijaki (zbir Dijak kr 4) Dijak pog pog br POSEBN zato mu se 5) Delo steni. Napo pri nadgr izbr IZVEDB Uv Učit – Dijak izbere de ti ti ta e.tk iz sem a o , a: TI vnes , ablja erarne ru – na ki titi ste edme tik obliki, ga jih cije iz lit pojme Ulic nem in l do e vr anju, pr ov znam upor ati poda venščina: izboru, umes upinski in ode tom forma af, ki a. AVNOS e in avilni tk tk ov znam oval znanje tk funk az o br priše gr znam tehnologije vem prime besedilu, tnem dilo drug hiša az DEJ edme o, ovati, v pr cije ezne az prik ti – slo temeljne m se in ti – in las val v sk anju, val v v lo alna lo ovoru sedilu, alne c izdelk OP lnic tr ko bom: be ozne ti, be s pr a. ko bom: funk KL ati poda ste poda us prik abiti na no po o br ov izdelal ale TIKA: vr oblik afično emeljne pojme al ano st, žanr ti Br pog val in izk digit vezovati vsebino tik tk br zbir ede tabele, e zapisal ezno vzetek poda abiti gr uspešnos n bom, ebr zvr evnos vnos misli tem anem abe uspešnos n bom, tk e, znal t upor eorije em/pr izbr ja po venščine ume ORMA tr sk tivno sode pih tivno sode os ebr forma znam v razpr različne us za po upor za strnjen vrtilne znam eriji po teorije, znal lit. t lir ga pr znal v lit. knjiž ak de le ak pr pr dopolnje upor znal slo in eriji poda s pomočjo rešitv iz poda raz NAMEN/S INF − − − − − Krit Uspeše − − − − − − − Krit Uspeše − − − a dami, e, in ov. in az vrtilne ovani vem, Ulic e. , tk evno in ak bese , emeljne no in različne življanje ovoru, prik eorije vzetk sedila ano bino ne cije na hiša poda na do ebr afe. anju. ujejo az ejo po ati knjiž a be ati: znajo t abiti ni. pr ati vse ti funk arne t alna až orijo JI etir s svojimi jo arjalni. omeje znanja/prič er o br oblik n prik oce aneg vati v pog tv ezult tv ovati celice, vati gr di upor o sodelujejo pri ti Br CIL znajo: dilo ati svoje ablja le, e prik in se terpr se až ebr ume tualizir ednotiti, us editi žki/r Dijaki po vnos misli Dijaki lariče tk O: in be izr pr raz ak vr sodelo biti oblik nar upor tabe izdelo andar O: znajo tnem primeru. Dijaki upinsk ja UČNI pih Dijaki SL − − − − − − INF: − − − − St dose SL pojme iz lit jih las sk de le INF: tabe Poda načine Izdelek | 133 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli ov učilnici na ov vzetk tni ov tk po odenem ov tk ovarjajo tk ov poda anih ov e v sple poda tk azi odg ašalnik sija vodil tk va zbr in na poda prik nalog n vpr ovanje e poda rja eflek anje anje ovoru afični ašanja pog vpr DOKAZI – br – zbir – zapis poda – oblik – analiz – gr – prime – oddane – dijaki sodelujejo v v – izpolnje – samor a in 10 po znik e a. ajo e. m. kater šk vodili tk svojih ah. tega vih etir edu, ovarjali, ejše/ t knjig posame angle ašalnik cih). poda terpr Poleg knjig tar o pog vpr az eko z na vnos o s sošolce podlagi e ali in ah. Vsak URA) o njiho a v razr tot ane obr v. anih o. na velik vanju jih zbr to najs poja knjig vensk da JEV da e, ov in knjig ajo o. e o izbr boj. knjig šno JUČNA tk z dijaki slo tim, CIL ov in v o knjig ana ntir sošolce tk ovi le knjig v ur z dijaki br ALNIKA v Google eh ot e. d se kak ZAKL od ovor poda se k izpolnje pus dijak zapiso ug az učilnici. in GANJE kome dv poda cij žnejše vov. e me uv pog evladujejo smo ašalnik in 30 uje se prik at zapisano si deli UPNA edi larnih najbolj vabim pr VPRAŠ tabli e vseh eja funk vzetk ali e vodi ami -vpr tk ečkr na ur zapise oblik t naslo ali u po afične po ovi, A (SK e nar tabe tik a, ANJE ur (e em ZA DOSE om. everijo re še e, najob tos gr najv ot tik až TI poda pr treznih v računalniški vodilu os jo forma – katera je knjig dijaki edi us OD zaključk upaj na knjig ov ug IZVEDB forma ah arjalnimi ajo ur zen dijaki v si izbe abo pog vzemanje a in ažja različne izvede UV in IZPOLNJEV tv na ate prik tir AVNOS elj eduje dijak i sk po i primerjajo i poišče po e ipd. steh, la o filtr elj ovitv ek a se eljic del: ot del: d us DEJ najdr Učit posr Dijak Posame zapiso Dijak Z upor najmlajše zvr Izde Dijak Dijak pr KONČNA Ur 1. Učit Sledi učit ug je knjig 2. Me zato jih Rezult komen TI AVNOS DEJOPKL NAMEN/S JI CIL UČNI 134 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti DOKAZI : o. ali t t o z9a5 m os tem s žnos Pazi sijo – je em? , drug tne treznejše velik mi anju rete t, mo las rete: a besedila o ber vases/ tu, aj vedi/-ih. o reflek kta Ras k br izbe stripe toizbirno can os strani, jsdJ9 Zak velik tualnos z/ aje rete po rat izbe špansk sple v po kratk če z/3hzb9gse8b3w a, zate najus ak alec? JEV sedila, t na najr be ate pr število ajUiSQ be večk ki so a, os ovori br s tem, mo mi v tri krasne. CIL kaj ašanjih JE e, t film, ga spodbuja nemšk izbir ti, tik gljiv rs/nnpape v knjigo iz proje ? Odg in izboru, ovna izboru, a, oHX42V vpr dober sk žnos ti. apisa. m om/ninapape utti Gre GANJE m m kadar , tema posne dose anje t z gle/ se vet (Linoit). om/use mz tne pridobim t.c a domo o, strok o, napišit tne srb mo a, zik žba, Ali sošolcu A%20BRAN las zorni, je Kaj nas atur las e tri a za br orms. t: mu drug rit a, zalo avilnos A podpornih ZA DOSE er vnic ved, onc Lore t v knjižnici, s://f SIJ ob ašanja: s://padle vnos //linoit.c T%20Z TI t). rete po : lit vedli rete po angleška, ste po Izbe svoje OS tracije, os raven težavnos motivir a po aše K be ovno pr vpr dnje be adle o. vse , naslo zik a: http a: http deja a: http: at , ilus upa, REFLEK (P pomembno? acijsk AVNOS ste na vensk sedilo? tebe tna ašanja: i napišejo svetuje oncu dobijo dijaki z nasle izboru. slo drug be avtor črk dosegljiv nak na je TIVIRAN del: anju anje DEJ Vpr – Kadar – Če – Kadar – Na kaj – Kaj Povezav 3. Dijak br Podporna br Povezav Doda Dijak motiv Povezav MO Na k knjigo N TI AVNOS DEJOPKL NAMEN/S JI CIL UČNI | 135 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Fotografiji 13 in 14: Izdelava bralne hiše Nikoli ne sodi knjige po platnici. Brati in ne razumeti je kakor loviti in ničesar uloviti. Človek je kakor odprta knjiga, samo prebrati jo moraš. Beremo, da vemo, da nismo sami. Knjiga ne obstaja, dokler ni prebrana. Knjiga, ki ni do konca prebrana, je kot pot, ki ni dokončana. Fotografiji 15: Zapis lepih misli o branju Knjige so pobeg pred zunanjim svetom. Jutrišnji dan je kot knjiga. Njeno celotno vsebino spoznaš šele na koncu. Če misliš, da je branje knjig dolgočasno, jih bereš narobe. Sončni vzhod prebuja glavo, branje knjig razsvetljuje glavo. Branje je kot pogovor. Vse knjige govorijo, vendar dobra knjiga zna tudi prisluhniti. Soba brez knjig je podobna telesu brez duše. Fotografiji 16: Ulica lepih misli (avtor: 1. b GIM) 136 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti Fotografiji 17: Bralna hiša (avtor: 1. b GIM) Priloga: Izpolnjen vprašalnik (Googlovi obrazci) Kadar berem po lastnem izboru, najraje izberem naslednje: 12 odgovorov 8,3% literaturo (npr. ljubezenski roman, 16,7% fantastika, zgodovinski roman ipd.) strokovna besedila stripe 75% drugo Kadar berete po lastnem izboru (vprašanje se navezuje na vaš predhodenodgovor), večkrat izberete: 12 odgovorov slovenska besedila angleška besedila 58,3% srbska besedila 8,3% nemška besedila španska besedila 33,3% drugo | 137 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Na kaj vse ste pozorni, kadar izbirate prostoizbirno besedilo? Izberite trimožnosti, ki so zate najbolj ustrezne. 12 odgovorov avtor 3 (25 %) naslovnica 3 (25 %) jezik 4 (33,3 %) tematika 11 (91,7 %) število strani 5 (41,7 %) velikost črk 1 (8,3 %) ilustracije 3 (25 %) založba 0 (00 %) posnet film 3 (25 %) aktualnost 5 (41,7 %) dosegljivost v knjižnici 3 (25 %) dosegljivost na spletu 1 (8,3 %) raven težavnosti 1 (8,3 %) možnost nakupa 0 (00 %) 0 5 10 15 Kaj tebe motivira za branje? Odgovorite v povedi/-ih. Pazite na jezikovno pravilnost zapisa! 12 odgovorov Tematika Najbolj me motivira radovednost, zanimanje ter raziskovanje. Da bi si skrajšala čas in ustvarjala svojo domišljijo. motivira me moja radovednost in pa če me nekaj zanima ali me veseli bom o tem bral Motivira me vsebina knjige. Po navadi me za branje motivira kakšen film Motivirajo me knjige, ki so zelo zanimive, se ves čas nekaj dogaja. Z branjem si razširiš obzorja, si zunaj realnosti oziroma si jo odmisliš. Motivira me radovednost ter zabava, katero doživljam med branjem. Moja motivacija za branje so po navadi filmi in vsebina knjige. Da bi izvedela več stvari in imela bolj bogato besedišče. Pridobivanje informacij. 138 | Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti Priloga: Samorefleksija o branju (Padlet) padlet.com/ninapapez/3hzb9gse8b3wz9a5 SAMOREFLEKSIJA O BRANJU Ali sem bralec, ki veliko bere? Zakaj mi je branje pomembno? Kako doživljam branje? Kaj pridobim s tem, če veliko berem? NINAPAPEZ DEC 10, 2021 06:39AM Ne berem veliko, če pa me kakšna knjiga Branja doživljam kot novo izkušnjo. S tem ko veliko berem si zanima, jo bom z veseljem prebrala. krajšam čas. Največkrat berem Wattpad in sicer fanfic. Ko pa berem, se vživim v zgodbo. Z branjem Marin pridobivam znanje in izboljšam sposobnosti branja. Sem bralec, ki ne bere prav veliko. Branje je pomembno, saj nam razvija besedni zaklad ter pogled na svet. Branje doživljam kot nova izkušnja. Z branjem tudi dobimo veliko znanja. Ula Sem bralka, ki ne bere tako veliko. Ko berem, mi je branje Maša pomembno zaradi tega, ker si včasih odmislim realnost, lahko se Čeprav ne berem veliko knjig, se mi zdi branje zelo pomembno, iz knjig kaj naučim ter s tem pridobim veliko besednega zaklada. saj se z branjem veliko novega naučimo. Z branjem knjig lahko Če se v brano besedilo vživim, se mi branje zdi zanimivo in utrjujemo svoj besedni zaklad. sproščujoče. maja Refleksija Ne berem veliko, saj večina besedil ki jih berem niso prav dolga. Ne, nisem bralec, ki veliko bere, da bi se doma usedla na stol iz Branje mi je pomembno zato ker z branjem pridobivam aktualne začela brati knjige. Za šolo pa sem vsako leta opravila domače informacije o dogajanju po svetu. Z branjem lahko pridobimo bolj branje in bralno značko. razširjeno besedišče. Branje mi je pomembno saj se lahko naučiš veliko novih besed in spoznaš nekaj novega. Branje doživljam kot nekakšno učenjen oz. spoznanje nekaj Daša novega. Če veliko bereš se lahko tudi veliko naučiš. Sem bralec, ki občasno bere. Ker se lahko naučim nekaj novega in si lahko razširim besedišče in domišljijo. Če mi je tematika Timotej všeč se hitro vživim v zgodbo. Dobim znanje in besedišče. Sem bralec ki veliko bere. Branje mi je pomembno zaradi izkušnje, da me pomiri, me veseli. Branje doživljam kot izkušnjo, Lea avanturo, odkrivanje novih svetov. Z branjem se pridobi zdravje, mirnost, glede na določeno knjigo tudi modrost, besedni zaklad. Sem bralec, ki dostikrat vzame knjigo v roko in jo tudi zelo hitro prebere. Branje mi je pomembno, saj mi v stresnih situacijah tudi pomaga, da se lahko vživim v knjigo in pozabim na realni svet in . stvari okoli sebe. Ne berem veliko. . bolj občasno. Branje mi je pomembno, ker izvem veliko novih informacij. Branje me pomirja in krajša čas. Z Neža branjem pridobivam nove informacije in znanje. Ne berem veliko, če pa berem, berem Wattpad. Rada berem, če je vsebina knjige zanimiva. Branje me večino časa sprošča, včasih Tibor pa me naredi zelo utrujeno. Z branjem izboljšaš svoje sposobnosti branja. jaz ne berem ravno veliko ampak če me kaj res zanima bom si kaj o tem prebral. Branje mi je pomembno, ker si s tem krajšam čas. SAMOREFLEKSIJA Sem bralec, ki . . | 139 ※※※※※※ Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list Priloga: Navodilo za prikaz podatkov z Excelom Bralna hiša Naloga: Dijak razvršča, oblikuje podatke, dela izračune s pomočjo funkcij, oblikuje prikaze in vrtilne tabele. Vsak dijak dela nalogo s 30 zapisi podatkov. Poleg svojih zapisov uporabi še zapise dveh sošolcev, predhodnega in naslednjega po tabeli. Navodilo za delo s podatki 1. List s podatki o knjigah preimenuj v Moj izbor. 2. Na prvi vrstici aktiviraj filter. Vrstica naj se vedno prikazuje na vrhu. 3. Oblikuj podatke in celice: Vrsticam dodaj barvno ozadje glede na uporabnika. Poudari glavo tabele in izberi poljubno pisavo. Zapise v vrsticah ločuje prekinjena črta. Poskrbi, da so vsi podatki v stolpcih vidni. 4. S pomočjo vgrajenih funkcij ugotovi: letnici najstarejše knjige in najnovejše knjige, največje število strani, najvišjo in najnižjo ceno ter znesek vseh knjig Primer oblikovanja in prikaza izračunov. 5. S pomočjo vrtilnih tabel prikaži: V1. koliko knjig je izdanih v posameznem jeziku, V2. koliko knjig je za posamezno ciljno skupino, V3. ali je po knjigi posnet film/serija, zraven prikaži še jezik. Vsaka vrtilna tabela je prikazana na svojem listu. Liste poimenuj MojaV1, MojaV2 in Moja V3. 140 | Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list 6. Izdelaj prikaza: G1. stolpčni prikaz, ki po letih prikaže število izdanih knjig, G2. tortni prikaz, ki prikaže delež knjig po uporabnikih. Vsak prikaz je prikazan na svojem listu. Liste poimenuj MojG1 in MojG2. Prikaz ima naslov, poimenovane osi oz. prikazane podatke pri tortnem prikazu. Primer prikaza G1 Število izdanih knjig po letih 16 14 14 12 12 10 9 9 knjig 8 8 7 6 6 6 6 5 število 4 4 4 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1952 1976 1979 1982 1987 1988 1990 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 leto izdaje Primer prikaza G2 Delež knjig po skupinah 8; 6% 10; 8% mladina odrasli otroci 111; 86% | 141 Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 5. Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti Jerneja Bone, Zavod RS za šolstvo V projektu NA-MA POTI smo razvijali in preizkušali didaktične pristope in strategije, ki prispevajo k dvigu ravni naravoslovne, matematične in finančne pismenosti ter vključujejo vidike kritičnega mišljenja, reševanja avtentičnih problemov ter odnos do učenja in motivacijo. Oblikovali smo predlogo za zapis dejavnosti, v kateri so strokovni delavci natančno opisali posamezno dejavnost, ki jo razvijejo in nato preizkusijo v skupini ali razredu. Pri izvedbi so strokovni delavci poudarjali aktivno vlogo otrok/učencev/dijakov, kar se kaže tudi v zapisih. Z zapisi primerov, ki so prikazani v nadaljevanju, želimo pokazati reprezentativne primere po celotni vertikali izobraževanja (vrtec, 1. VIO, 2. VIO in 3. VIO osnovno šolo ter srednjo šolo) za vse tri pismenosti (naravoslovno, matematično in finančno). Za lažje branje in razumevanje zapisa pri predstavljenih primerih bomo podali nekaj osnovnih informacij. V zapisu primera so uvodoma zapisani osnovni podatki: avtor primera in ustanova, iz katere prihaja, za katero področje oz. predmet je primer izveden, v kateri starostni skupini otrok v vrtcu oz. v katerem razredu ali letniku v šoli. Trajanje dejavnosti je zapisano konkretno, saj je lahko izvedena dejavnost tudi krajša od ene šolske ure. V projektu smo spodbujali tako makro dejavnosti (dalj časa trajajoče dejavnosti) kot mikro dejavnosti (kratkotrajne dejavnosti). Zapisan globalni cilj velja za predšolsko vzgojo, tematski oz. učni sklop pa za osnovno in srednjo šolo ter je vezan na učne načrte oz. kataloge znanj. Naslov dejavnosti je zapisan tako, da se v njem prepozna procesni in vsebinski vidik. Iz procesnega vidika se prepozna gradnik oz. podgradnik, iz vsebinskega vidika pa vsebina oz. tema predmeta. Nato so navedeni vključeni (pod)gradniki izbrane pismenosti, ki so zapisani z ustrezno oznako in PREDLOGA ZA ZAPIS PRIMEROV DEJAVNOSTI V PODPORO RAZVIJANJU NARAVOSLOVNE, MATEMATIČNE IN FINANČNE PISMENOSTI Vzgojitelj-ica/učitelj-ica (avtorji-ce): VIZ/ustanova: Področje dejavnosti/predmet: Starostna skupina/razred/letnik: Globalni cilji/tematski/učni sklop: Trajanje: Naslov/ime dejavnosti (v naslovu zaobjamemo procesni in vsebinski vidik): Vključeni (pod)gradniki NP/MP (s številko; prvo zapisani podgradnik prednostno razvijamo): Operativni cilji dejavnosti ( vsebinski, procesni): Podgradnik NP/ Pričakovani rezultati/dokazila (kako bodo otroci/ Aktivnost otrok/učenk-cev (z navedbo prilog P1,…) MP/FP (št.) Vloga vzgojitelja-ce/učitelja-ce učenci-ke izkazali, da so dosegli-e napredek/cilje) (KM, RAP, ONM) * Prilagoditev izvedbe za poučevanje na daljavo je v tej publikaciji zapisana z ležečo pisavo. Opomnik in dodatni napotki za izvedbo dejavnosti ( predpriprava): Priloge (učni in delovni listi označeni s P1,…): Viri (uporabljeni viri, za pripravo dejavnosti in izvedbo dejavnosti): Izvajalka-ec: VIZ: Datum: Evalvacija, refleksija vzgojiteljice-a/učiteljice-a: Refleksija otrok/učenk-cev: Priloženi dokazi, izdelki otrok/učenk-cev : 142 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti številkami (pod)gradnika. V projektu NA-MA POTI smo v dejavnosti vključevali tudi kritično mišljenje, reševanje problemov, odnos do učenja naravoslovja in matematike ter učno motivacijo, kar je tudi ustrezno označeno. Najprej je zapisan podgradnik pismenosti, ki ga prednostno razvijamo z opisano dejavnostjo. Pri operativnih ciljih smo se osredotočili tako na vsebinske kot na procesne cilje, ki jih otrok/učenec razvija z opisano dejavnostjo. Cilji so čim bolj operativno zapisani (vsebinski z običajno pisavo, procesni s poševno pisavo). V zapisu procesnih ciljev želimo prepoznati (pod)gradnike vključenih pismenosti. V nadaljevanju se iz zapisanih aktivnosti (poddejavnosti) otrok/učencev razberejo učne metode in oblike dela, hkrati pa so označene priloge (npr. P1), ki so v nadaljevanju opisa primera tudi v celoti podane oz. prikazane. Stremeli smo k temu, da izvedene dejavnosti temeljijo na aktivni vlogi otrok/učencev in se osredotočajo na utrjevanje, poglabljanje, razširjanje vsebinskega znanja in usvajanje potrebnih procesnih znanj. Podgradniki z opisniki so zapisani ob vsaki aktivnosti otrok/učencev. Morebitna prilagoditev izvedbe dejavnosti za poučevanje na daljavo je zapisana v ležeči pisavi. Ob zaključku so priloženi pričakovani rezultati oz. dokazila učencev, ki so vsebinske narave. Specifično znanje in potrebne zmožnosti otrok/učencev ter vsi potrebni učni pripomočki za izvedbo dejavnosti so zapisani pod Opomnik in dodatni napotki za izvedbo dejavnosti (predpriprava). Izpolnjena refleksija učitelja/-ice in evalvacija izvedene dejavnosti (kaj je bilo dobro, kaj bi bilo treba spremeniti, na kaj je treba biti posebej pozoren/-na …) poda pogled na izvedeno dejavnost in nakaže možne nadgradnje v nadaljnjih izvedbah. Primer obogatijo in podkrepijo vključeni izdelki otrok in učencev oz. dokazi, ki odražajo delo v razredu. Viri 1. Bačnik, A., Slavič Kumer, S. s sodelavci. (2019). Oporne točke za pregledovanje zapisa dejavnosti. Delovno gradivo projekta NA-MA POTI. ZRSŠ. | 143 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 5.1 Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne pismenosti 5.1.1 Modelni prikaz razvojnega kroga metulja dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo Avtorica: Ustanova: Predmet: Razred: dr. Nina Novak Zavod RS za šolstvo Spoznavanje okolja 3. razred Učni sklop: Živa bitja Trajanje: neposredna izvedba 2 uri s predhodnim opazovanjem Naslov dejavnosti: MODELNI PRIKAZ RAZVOJNEGA KROGA METULJA Vključeni podgradniki naravoslovne pismenosti: NP 1.3 prepozna, uporablja in ustvarja znanstvene razlage pojavov, ki vključujejo različne prikaze/pona-zoritve modele, analogije … NP 1.1 prikliče, povezuje in uporablja naravoslovno znanje za opis/razlago pojavov z uporabo strokovnega besedišča NP 1.2 iz virov pridobiva ustrezne in relevantne informacije za razlago pojmov in pojavov ter pozna/ uporablja znanstvene podatkovne zbirke Operativni cilji dejavnosti: Učenec zna: • sistematično in natančno opazovati, • po opazovanju, pogovoru in praktičnem delu uporabiti strokovno besedišče v ustreznem kontekstu, • opisati zaporedje razvojnega kroga metulja, • uporabiti pisni vir za preverjanje lastnega razumevanja, • prikazati razvoj metulja s preprostim modelnim prikazom. 144 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti . o. kovanje, edju ežic razis aba zapor oze gosenice. ovanje, em arij/mr upor az aviln in tamorf kartic. v pr teva op azila za ter edja me v zah kartic anji skrbi ejenih nce anjašč ati/dok ur ev zapor uče vr ev pri edje razliki rezult at z opaž tki. t, ker od zapor ubesedit v ob ovani plak zadolžit poda v. vednos ejoaž ak ezno ezna pomoči. znam ani tr tr rado vir Prič Izdelan Se Zbr Us Us pojmo To izk buja kot tulja. ume me e spod ur og kroga kr elja raz kartic učne ni iščejo učit učenec ne voj nec vodi dogovorjeno lot a razek uče primerne učenci na njegovo uporabo Nato va ce razvojnega o pot t, da učence, Zasno žnos nabor lahko kartic. kak spremlja e. e. med prilo zapisujejo predstavi atk zaporedja ašanja. spodbud. o tem, zmor To je elja pripravi v kateri jih pod vpr kih ki Učitelj da a. naloge žijo učencu z uporabo e na sklepajo ek, a učit sam. v. pomag določanje govor ter bele tulje č motivacijs občut ebi Vlog Razdeli opazovanje in preverja opravljene naloge. V razredu literature, podatke, mesto. Učitelj za metulja dela urejanje zaporedja. od ve v terariju a me vija ali potr iščejo raz po v terariju in ene ajanja in t.) at 5 elj) e skrbnik njem (š 3 4 6 7 ajanje zult ga dog pri adnik re e, KM5 dog nalog je ene ovo delo až / MP 1 2 ravi učit rešitv a njeg Podgr NP NP 1.2 KM5 KM8 ONM 4.3 ONM 1.1 NP 1.1 KM2, ONM 3.2 ONM 4.2 ujejo svoje ev, ki vi op čit e do emlj opaz izvaja odlo osno prid spr ov, ki jih prip in a tično na da elj V , e, anju a vir a, O tulja, te o ima tema osebno atlo zbir evzema et. Učit avilno sis pr kot v: Učenci ATK a me pomag šk kartic in po skrbnik Ob o, v kolik ga nabor torit ume ncu sto gosenic v pr kar POD papirna atur TICAMI dane ovorno uče jajčec … sicer: osojno tje, anja. edi načrtno elj plesni). er o vr ebuje, ljava skle lit ur in e (iz : Odg življa/raz e, vir o pr lis anja Določimo S KAR v do in izpe n odnos do av ko učit vanje ži opaž ano kater potr jih imenuje, ak v: Učenci cilje tive ZBIRANJE o). emik abljajo upne cilje velik eče OGA kor ovanje Vsakič, truk IN prinesemo ežic bele izbr pr Vsak upor a sk učnih ons ed (ali KR mr epr in . o tem, učenec v tri va z arij zamenjujejo pr voj voljo GA 149). ade evati k VANJE za življenje način tem ženi z napisi v: Učenci či učni cilj. O v razr an ter na e npr zdrž s fino e in raz tk oje tr zlo o priz za doseganje tematično opaz AZ ednih njen (s Ob ez napisa dose anje viro ovit vlag uje pog JENJSKE so v ovanje in izpeljava sklepo enje − Sis v učenci o br vanja taviti in v t: OP poda edje. z učenci steklen dneh/t opaz šne ŽIVL za br dnot ade kartice ončki , KM5 , da zmore s slik priz vzpos upaj pokrijemo vno imajo iščejo , kak a pojmo in vre upini si učink anje t učence tivnos ončki sk v velik pa a vpijanje o zapor Kart … (z dne naj o imenujemo OČANJE dobijo tematično opaz anje : V sk : Svoja : Verjame : Zmore edak ena uje. ed anj sami ujemo kartice kart razlag − Sis − Isk − Razvršč tivnos , kak az a) b) c) Pr damo v naslednjih DOL onološk Ak 1. S ter jih odprtino ki brisače Razr opaž kateri opaz nog 2. Učenci kr prik KM5 KM8 ONM 4.3 ONM 1.1 razmišljanje KM2 ONM 3.2 ONM 4.2 1 2 3 4 5 6 7 | 145 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli . cilje a cikla ti. v v osebne eg cilje uspešnos azila življenjsk erije ev učnih krit adit ati/dok na t model k glede t za nadgr rezult os epr ede ožnos ovani pr napr pril ak tulja. a svoj tavlja Prič Izdelan me emlj edsv pr vi spr cilje izdela pri Pri učnihanja zaporedja pojmov. načrte vprašanj. vodi na in teriali. informacijo. jih ma ev doseg uspešnosti. erij urejenega strokovnih navodil z danimi krit povratno navodila, informacije tulja ovanje me elja kriterijev v obliki uporabo nudi poda Oblik a učit ubeseditvijo povratne ega cikla Vlog Med spremlja Učencem Učencem oblikovanju Poda učencev. Spremlja delo in podaja povratno informacijo jenjsk živl ovo doseganje. ela t.) v njih (š 8 10 žiti adnik lavo mod / MP 9 izde Podgr NP ONM 4.3 NP 1.3 KM7 ONM 1.2 ravljen vlo prip načrtuje v paru. po , vi o truda je o jih tulja. ti. v: Učenec olik in alne, s sošolcem me T MODELNI izdela og o bom: vanje em, k ezno razlag edja razmislijo tr OS (spir še kr timo naj uspešnos emeljil, žil. er poti do cilje . Sodelo v us tenin vojni epus ta t adnje e zapor jim, erije ojnega kroga, ZI PREPR raz pr ojnega kroga, naz e tes produk editv O jih upne cilje tim in odločitvi o t (sličice) in orili za krit ur očimo in a sk esa, žnos JA SK oblik az in ga razlo va z Nar topenj razv proc kartic ponaz ožnik tenin in izbiro ut ade napise svoje riž. ovorimo topnjo razv es ovanje vojim zmo del različne in ti kr o t o priz tavijo tenin dog tega modela bom uspešen, k zno s ovit ži 1. doda JA METUL te) aporedje s v eds O as tes se v in načrt zlo tavimo voj modelni prik ej to jim pr papirna zno oblik avijo. oljk tem cilje prilagodi s na eds šk še ed tre upini si učink t učence GA RAZV pr val posame tavil s ovanje cilje najpr popr te, jim Pr : V sk : Osebne edje; v. v parih s pomočjo delavi prepros ebi − Oblik tivnos tuljas o bi . : Pri iz – naredil načrt modela, – imeno – opisal pravilno z – izbral us – preds Ak Učenec zapor pojmo Učenci potr 3. RAZLA PRIKAZ Učencem me kak Podamo modela. Npr ONM 4.3 KM7 ONM 1.2 8 9 10 146 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti o az v za in v po lahk prik o vnesli. oje avljanjeot znanj ju e bod pog t, ki učence in e izboljšujejo. ravk za zag različnih vnos žk za modelni elja e pop azila abo dose o deja učit kater življenjskih ov. Skrb poti upor trt svoje ati/dok a vir če o tem, evanje t ter in iščejo da ajo os in formacijo in loč ti. rezult etjo in od a pomoči. a nabor za vzdrž a dela e se vir v tr atno ti pomoč. ovani tičnos znanje vr kot od ak ovitv skrb t, iznajdljiv ajo ot uv po ejema elja svojeg Prič avten ug spr učit tem ov iz daneg kot truir do na tk ajnos otno in ati in vanje ob kons spr Glede in poda t, vztr ti. ume o stopnjo in kritični pomag raz tulja znanja ajo so se anja adi gr isk arjalnos vanju emišljeno da v uspešnos e z visok a me v, učijo og tv aje s pr erije ov in učencu us – odkriv a kr tk izgr iz njih, vi krit sošolce pri primer elja do učencu. poda učijo osno nos eduje, med vojneg učencih učit v, vključno se na od napr raz anja pri e in tljiv elja naloge amo daa, šč zbir t namenjena ednotijo v s smiselno rabo digitalne tehnologije spoš podpori oblemo vr jo a učit nove uvr ovanja pr napak tehnologije. jih vija pomag način spodbuja tivnos in Vlog Spremlja predstavitev in poda povratno informacijo. Poda raz ncu opaz ak alne primer vanja emišljeni tičnih delajo seboj pa učenci ki uče pr a, epuščen je , da digit t.) reše avten e med pr ti, az tavljen (š 12 13 e situacije – ob raba formacij adnik formacij oces 11 eds vanje edujejo e prik in in tičnos / MP sami eln t. Pr atnih ti pr atna Podgr NP NP 1.1 NP 1.3 KM1 KM12 ONM 4.1 ONM 4.2 učencem vr vr napr mod je za reše da edvidena ne po ednos va po tičnos tov avten učenci a, pr VIH vr oč tavlje elje Pri v. saj očene ti ni vi vendar ti, eds tulja. podajanju avten avijo. . žab/ iz realne/življenjsk pr anja avtentičnih problemo vnos Pri et. Učit elemen omog A V NO o učencu osebno me pripor stavijo. torit tičnos o pojmo osno npr ravni faz so deja raz , na , popr og av tak ov izhaja določena, ki primerjajo z ljudmi. kr Pr esojo zaslediti avten e, A ZNANJ jih vojnih Učencem e, razlag sicer za učence ni faz ti. n odnos do av az in vojni tač. : Učenci za pr podatk je raz tne odnose V primeru tive formacijo as ima az kroga anje prik e dopolnijo raz vanje ovos in erije az vanja o stopnjo ključne ak truk tulja ega ons žab/kr krit zbiranje uspešnos in odloč me vse V IN UPORAB atno prik ujemo na in reše enje evati k O imeno vr so evati k voj ata za prik erijih modelne ti z visok tehnologije: zdrž Pot na po opaz zdrž mladih življenjsk dnot Glede a. plak krit ovanje vnos alnih svoje zorni modelne kartice. ti: − Vre v za raz anje v ta do tavljati in v taviti in v vanju Vključene po podajo o sedaj es oje deja t Opaz iz jajčec digit , KM12 tavijo elj svoje tičnos ovorjenih vzpos vzpos lahk mr pog tulja. tridelne tulja izdelo ti Določ med raba rjanje t učence TAVITEV MODEL AH eds učit tivnos me dog pr posebej in – od avten me pri ej : Zmore : Zmore amo ACIJ e učenci tivnos ven voj šč voja − Prime tivnos so tač edak as Interpretacija primera z vidika rešev Ra Pr raz življenjskih veščin V ak uvr raz vnapr Smiselna Ak 4. PREDS SITU Učenci tem Sošolci kater Po analogiji kr ponudimo KM1 ONM 4.1 ONM 4.2 11 12 13 | 147 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Opomnik in dodatni napotki vzgojitelju/učitelju za izvedbo dejavnosti: – Pred izvedbo dejavnosti je treba izbrati jajčeca metulja. Lahko jih najdemo v naravi ali naročimo po spletu. Najprepoznavnejša je gosenica metulja lastovičarja, ki ima črne proge in rumeno oranžne pike. Najpogosteje jo najdemo na sladkem janežu, kopru, peteršilju, korenju. – Pred izvedbo opisnega primera je nujno opazovanje razvoja metulja. Pri tej dejavnosti je boljše, da najdemo jajčeca, da otroci res lahko opazujejo cel razvoj, če pa so že gosenice, naj jih bo več in jih prinesemo z rastlinami (vejicami), na katerih smo jih našli. – Za izdelavo modelnega prikaza bodo učenci potrebovali: papirnate krožnike, barvice, suhe testenine različnih oblik, lepilo. IZVEDBA Priloženi dokazi, izdelki otrok Fotografija 18: Izdelek učenca (model življenjskega cikla Fotografija 19: Izdelek učenca (model življenjskega cikla metulja). Avtor: Danijela Belovič. metulja). Avtor: Danijela Belovič. Viri: 1. Herrmann, E. (2015). Dejavnosti za odkrivanje sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2. Krnel, D. (2004). Pojmi in postopki pri spoznavanju okolja. Ljubljana: Modrijan. 3. Učni načrt Spoznavanje okolja (2011). Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pa- geuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf (pridobljeno 29. 6. 2018). 148 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti o a o vi. Tak z in Lupinic sno Ko ji zadnjo a. te. sleče, Gosenic ed jo vi. a zabubi. anilne ras le at. Pr si poišče močnimi jajčece se hr in se dni. ze iz njeg ani etesna, ti in gosenic , da 6-kr jes to ter 10 egrizne zle do ej v njej o hr vi 7 do a s svojimi pr so mes hitr koža pr avimo neha tmi o le ker pr od vo napr to se tane lahk vitvijo eživi Gosenic čeljus gla poje, Na pos temu se le primerno pr a o a tlino 5 ana, va samic Z ras Jajčec ko se lupinic va hr pr vi. Po 3 do a tulje tlino. a. sno strupena. ži me ras egriznejo njena v so jajčec ano gosenice, pr anilne tulje odlo iz jajčec To je hr izbr anile me hr a na izlegle gosenice v sebi pojedo. bodo aterih jo ima v) Po parjenju jajčec se bodo dneh in ki nek a pojmo e Z ed i – razlag e. ve, pr a elk velik aščena To rilček. čutnice se iz gla z napis ima in stopalcih. por ovalno samic tulj žuž vi vne tulji je žnih so anje me med ajeno gla . Gla ki Me z var obnašanjem. strupeni. kje tar no so a, i za br asel Na tipalnice amo zgr na ami. a. čk je a. krila, eznim teg on odr šč oči, a nek tulji ima tr ima lusk varujejo od uvr zadk us me jajčec in srk pa sju us a – kart tulje ovo telo sja tavljene om žola opr obnimi ažniki ateri vr vo ali odvisno Me Njeg opr ses rilčk za ok Na z dr so bar Nek je odlo ez napis o br s slik den di artice tr varno aja tr (k Za z na pritr ne v zemlji tulj sebe se edajo at se vzdol. og buba. iz žle e gosenice spr bube dni. – me ovanja. a poišče bubijo buba okr ater vo na anje 10 avimo nitjo koncu tulji se edi mir ov. Takr St pr e kartice gosenic Nek z gla me ateri 7 do eln a nar mu šjem. od ki stanje S svileno zadnjem o/pokr vise vr Trid je nočni Nek to. anjuje. vejic po ehr a 1: bube on. Gosenic oklep, Buba zabubljanje mes svojem na pr in Mnogi kok pod približno ilogPr | 149 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 5.1.2 Raziskovanje penjenja Dr. Nika Golob, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Avtorica: Ustanova: Predmet: Razred: Dr. Nika Golob Univerza v Mariboru, Naravoslovje in 7. razred (tudi 5. razred) Pedagoška fakulteta tehnika Učni sklop: Trajanje: 90 min/4 min Trdota vode – 7. r oz. Snovi v naravi – voda, raztopina – 5. r brez eksperimentalnega dela Naslov dejavnosti: Raziskovanje penjenja Vključeni podgradniki naravoslovne pismenosti: NP 2.4 po korakih (znanstvenega raziskovanja) načrtuje potek raziskave NP 2.1 prepozna in presoja vsebine, ki jih je možno naravoslovnoznanstveno raziskati, in opredeli raziskovalni problem NP 2.2 zastavlja raziskovalna vprašanja NP 2.3 oblikuje ustrezne napovedi/hipoteze (za raziskavo) NP 2.5 skrbi za varno, odgovorno in načrtno izvajanje raziskave ter ustrezno uporablja pripomočke NP 2.6 uredi, analizira in interpretira (v raziskavi pridobljene) podatke NP 2.7 analizira (kritično presoja izvedbo) raziskave, predlaga izboljšave in komunicira (rezultate) raziskave Operativni cilji dejavnosti: Učenci: • vedo, da je voda topilo, detergent topljenec in zmes raztopina, • (poznajo trdoto vode in posledice trdote za penjenje – 7. razred), • usvajajo in se urijo v metodologiji raziskovanja s tem, da si zastavljajo vprašanja, oblikujejo domneve, načrtujejo poskuse (in kontrolo spremenljivk), zbirajo podatke, obdelujejo podatke, interpretirajo podatke, oblikujejo zaključke ter sporočajo svoje ugotovitve • iz demonstracije penjenja in lastne izkušnje oblikujejo raziskovalno vprašanje, • načrtujejo in izvajajo preproste poštene poskuse, analizirajo rezultate poskusov in oblikujejo sklepe, • preverjajo izide preprostih napovedi, • odgovorijo na raziskovalno vprašanje, • po potrebi načrtujejo izboljšave in izvedejo izboljšan poskus, • skrbijo za urejenost delovnega prostora, za lastno varnost in varnost drugih ter varnost opreme. 150 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti v, ki ter uso us. va posk primerjajo posk vi. jih ten t; primerja azila usa, poš vednos posk va ni rado ati/dok buja izide rezult ajo primerja ez spodot , da hip ovani razlag in ak ovijoot Prič Pripravljeni pripomočki in sno Učenci ug usa. ašanja e posk ega vpr izid česa ajo ovaln posnetek ): ( ob količini gostega v večji Od kaj razlag in ev razisk belega tavitos poskus v manjši kapljic) (P razlaga, stresanje (5 vprašanje: , sklepajo 1 vode. jo bud. redkega kapljic) šibko veduje spod videa in kih eljice (10 detergenta penjenje? ga napo acijs demonstracijski stresanje vode vodovodne raziskovalno a učit eneaž motiv odvisno več Vlog Vnaprej poda navodila glede potrebne opreme za vse učence: dve plastenki s pokrovčkom, dva različna detergenta v kozarcu, dve kapalki (ali brizgi ali slamici), vsaj dva vzorca vode v plastenki (vodovodna, iz sušilca ali razvlažilca, deževnica, morska voda, slana voda, mineralna voda, destilirana voda za likalnik). Izvede predvajanju prikazuje, in ne sodi glede ustreznosti izvedbe – sodbo prepusti učencem in njihovih odgovorov ne komentira Močno detergenta morske modrega količini Postavi je vi op ali osno na at ene t.) ter (š 2 rezult adnik b c čno / MP 2.1. 2.1. 1 analiti ev, ki je Podgr NP NP NP KM5 ONM 1.1 in ločit odtančno naus osebno kot sak us). posk o v asneje ujejo umeaz posk us in k opaz t.) ten življa/r flik v do v: Učenci kon erial, da lahk cilje ovan posk 1 – nepoš učnih kognitivni anje arja o načrt tv (video us us za doseg ojih, e. ovanje in izpeljava sklepo vanja pog v/-k at posk ade zult ujejo priz različnih t učence ob enec pripravi potreben mat opaz tematično opaz : Svoja Sis ekala – 1.1 tivnos upini sam izvede enak Ak Vsak uč v sk primerjajo re Učenci KM5 ONM sta pot 1 2 | 151 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli ta. ta. V1 za gen (R ) ez. ter gen usa usa ter eams de vode. posk posk (P1). oz. hipot ste de ste vode. esanja. eze.ot količine količine vr vr str azila hip ašanje razlag od od od od od vedi/ a oz. serija a oz. serija vpr upine na MS T žnih ati/dok stic stic napo mo odvisno odvisno odvisno odvisno odvisno a vr kot ovalno je je je je je rezult va vr več pr zapiskih sk ašanje čim drug ovani razisk u ( o vpr ak vezk – Penjenje – Penjenje – Penjenje − Penjenje − Penjenje ovaln Prič Izpolnjena splošno V z zapisanih Primer: H1 H2 H3 H4 H5 … Izpolnjena v P1). razisk t e na več usa v govor čim od ografija 1). bomo žne ajo vrednos ot razlag mo pomoči. k zapisu ). jo vir abele (P1) in hipoteza. ijo razlago zapiše va dva dela posk ovalno vprašanje. va predvajajo in er določ možnih u vid učence o, da elj več tak e primer t o zno Možno imenovali usa ki v učit eljice až o razisk avljajo t delo: preveri njihove zapise ločeno znih spremenljivk (f za si čim spodbuja in e posk a učit tek lahk elj pok poskusa. izid z učenci, upaj izpolnijo pr ajo Vlog Učit sk na preširok Posne sproti ugot posame Navodila Zamislite izida nadaljevanju (Učitelj hipotez po skupinah v MS Teams Za H1 skupaj zapišejo in postavijo raziskovalno vprašanje RV1, načrtujejo vrednosti spremenljivk. Učitelj na daljavo naj vodeno razlaga in vnaša spremenljivke kot na video 2 v tabelo P1 (fotografija 2). odnose razlag in tivne t.) (š 5 6 struk adnik , sklepajo kon / MP 3 4 usa. adi gr Podgr NP NP 2.2 a KM4 NP 2.3. KM5 ONM 4.2 ONM 4.3 NP 2.3 posk vedujejo ali elja in/ učit a napo ma ajo eneg upinah. o delo ajo oble e na et. Pomoč v sk ev pr edlag vi opaž torit lajo ovor edlag de , pr upinsk , pr osno odg na eze. za razjasnit : Učenci žne n odnos do av ašanja v: Učenci tive sodelujejo ( uporabi sk mo sodelujejo vpr truk upne cilje ter a sk štiri vedi/hipot ter ons tavljajo va z emenljivk. po zapišejo napo emenljivk. zas evati k ade ašujejo in ašujejo zdrž ti spr kot ti spr o priz spr upine spr Učenci ovit avljajo ovanje in izpeljava sklepo v/-k o in ednos v sk taviti in v ašanje o in ednos vprašanj: vzpos razlag deljeni ), razpr vpr razlag upini si učink t učence apis vr apis vr raz tavljanje tematično opaz eams : Zmore : V sk ovalno − Pos − Sis tivnos emljajo ezen z ezen z tr emljajo tr Ak Spr us Učenci, v MS T razisk Spr us KM4 KM5 ONM 4.2 ONM 4.3 3 4 5 6 152 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti ta? vanje o RV. s ašanje. gen vode? ter ati drugih številk izpolnje na everjanje ste de ovalno vpr tnega izida količine količine vr kot z rezult od od od usa glede azila azisk tek las eza za pr (P1) a posk eams. v zvezkih ati/dok odvisno odvisno odvisno hipot edeljeno r teneg tabele RV. tabele rezult del penjenje a poš ta? penjenje penjenje svoj svoje ovani u zapisana je je je za svoje ak usom in opr Ali gen Ali Ali načrt usa oddajo v MS T ter ografijo ali video posne upin. Prič V zvezk posk Primeri: RV1: de RV2: RV3: … Zapis tabele F ot posk Izpolnijo Dopolnijo sk ter skupini načrt jo in pri in ki dogovor vsaki vzporednih projicira s poskusom ali anje. poskusa – tisto, dveh spremenljivk. . skupni oč skupine vprašanje spreminjamo tablo k razmisleku njenju Vodi a por na preverjanje dinir zavzemajo. poštenega katerih eze o pe sklep. in eljice hipotez za poskusa. učence primerjavo z RV. pri ot spremenljivko posameznih zapiše .) koor ujejo raziskovalno na usmerja. hip lik tevajo a učit vseh eno eno ob na katero učitelj vpiše raziskovalna upoš everjanje e in Vlog Izmed določi preveri poštenega (Spodbuja načrtovanju usmerja poskusov, samo preverjamo o vrednosti Dogovore P1, vprašanja Svetuje, Usmerja, tk , jih za pr ktiv us podatne rspe t.) posk van pe (š ten nih adnik rele poš / MP 7 8 9 10 ivajo različ Podgr NP NP 2.3 NP 2.4 KM4 KM7 NP 2.5 NP 2.6 KM5 KM6 NP 2.6 ob načrtujejo prid zavedajo us, se eze. us Vsak posk usu ah upina. v: Učenci ovalno ten posk hipot posk apis v . poš ten sklep. a z izpolni vov pri razisk a in ašanje poš vori z oč enec razlaga ob vpr er poti do cilje izvedejo poja ujejo everjanje Uč v in Zapišejo por ta t so ki ero se odloči sk ovalno v: Učenci oce oblik za pr izvedejo tabli. at produk pr us razisk ašanje. vorjenih spremenljivk er se dogo na a k esa, štiri, štiri, a člana, ujejo proc razlagi po posk po vpr (P1) oblik Pri ten nj: eneg ografije, z ovanje upine poš upine ovalno us po dogo ejo tabeli ot Učenci z. f ovanje in izpeljava sklepo v/-k v sk v sk upni v in načrt razisk izber jstev od mne sk a o vprašanj: na voj posk tk deljeni na načrtujejo deljeni upini ovanje de t učence ovanje cilje raz raz del tavljanje tematično opaz ovorijo v sk − Pos − Oblik − Sis − Razlik tivnos ašanje, ezen odg upine in ga primerja z drugimi t tr Ak Učenci, vpr Učenci, in otrok izvede s sk tabelo. Učenci us uporabi posne KM4 KM7 KM5 KM6 7 8 9 10 | 153 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli o 4 adij o je ta, si gr o RV gen tu. drug ter S tem oddajo opisom. ste vode, sto vode ter sple vr vse a de jšajo. s številk vr na od ekipi voda), video lke izbol azila ašanja eminjali zeleneg ali oddajo izde z besednim alna Teams vpr jih in odvisna spr afije …). svoje ati/dok je v MS ogr e na v, ki da (P1) smo miner ali pene em a in . 3 kapljice vode (fot ncem, rezult ovor tabelo). učence uče odg tabele kater o (npr malo učilnici tacijo ajo ovani Višina ževnic tni tarji ak upne pri . de enak esljaji, umen ejo. pomag Prič Zapišejo iz sk Primer: RV4, (npr bilo str V sple dok izpolnjeno Komen zmor elja učit , ek, da e čut ev in Kaj zori ob o, video poda ti ali ista adi ebi opo gr e sošolc sklepaš, iz skupne ostaja glede ti ali pa (fot in v. Kaj v na ti odvisnih avilnos njih potr formacij čem vprašanje? pri delo uso ednos nepr sklepo in ti pomoč. Po poskusa ednos oddaje a po liki neko formacijo atne posk vr ašanja, in e. v ob ejema serija na poskusu? vih ašanja ali dodajo nov način pouk a vpr Povr pr pri vidiš? no e in tudi vr in uri atno posebne ešitv sklep. ašanja enju. ti in eljice to za domače vr kovaln uč z vprašanji: eminjajo ali vpr ujejo o daja odgovor Kje po razis lik ev o a učit določena vodila ovanja ovalna vpr spr virne r e na ob učij je spreminja na emenljivk emenljivk naslednji tipične ovor e na e in nci Vlog Usmerja da tabele se enako? Da načrt razisk spr samo spr tabela) Pri splošno na tudi iz odločit odg ovor atk usa. usa. vih uče se e odg pod kujejo t posk tne t posk njegoti t.) aviln van formacij (š 13 16 17 ov obli tenos pr tenos ovos in adnik rele 12 15 atk ejo kak / MP 11 14 at atnih pod v za poš najd ivajo v za poš vr Podgr NP NP 2.6 KM5 KM12 ONM 3.2 NP 2.5 NP 2.6 KM5 NP 2.7 KM12 ONM 3.3 ONM 4.1 ob zult po erije v, da erije reri prid krit krit me us, stniških pridobljenih tnih učence tnih ajo usa posk o vr vsaj ačnimi in usa, van ten van ek v v največji Pr edlag t posk manj, ovanja vi rele razmišljanj poš vi rele cilje pr drug o/video v obliki v svoje a posk osno osno z ljudmi. tenos ali fot vi opaz drugi na izvedejo na učnih la. (P2), everjajo člano us us poš ašanja ter teneg pr več, posk vo usmerjanje posk ovanih vega de in poš v: Na osno v: Učenci tne odnose ašanja vpr z enakimi elje ateri oddaje načrt ovos Učit ti njiho ak vpr esojajo izpolnijo ednotijo ednotijo pr glede vr vr ovos na ovalna ašanja nek v smeri kak evati k nadaljujejo vpr tabelo egledajo tarje Učenci či učni cilj. Učenci vanje od zdrž razisk pr do anje: dose anje: ovarjajo emenljivk, e na tojno enciacija: ovalna er komen ovanje in izpeljava sklepo ovanje in izpeljava sklepo napre odvisen v/-k delo je tavljati in v odg ti spr ovor emenljivk, (dif , da zmore , da uspeh samos enje in odloč enje in odloč je vzpos upini razisk odg spr ajo zapišejo da t učence ednos tir v sk e na tmi tematično opaz : Verjame tematično opaz : Verjame : Zmore vr v. doma in vsi). za domače vanje, − Sis − Vrednot − Sis − Vrednot tivnos ovor umen aj zapišejo ednos upine emenljivk. ume Ak Učenci zapise in sklepo Učenci odg vr dok nek Učenci sk spr KM5 KM12 ONM 3.2 KM5 KM12 ONM 3.3 raz ONM 4.1 11 12 13 14 15 16 17 154 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti Interpretacija primera z vidika reševanja avtentičnih problemov s smiselno rabo digitalne tehnologije Raven avtentičnosti: Glede na kriterije za presojo ravni avtentičnosti predstavljen primer uvrščamo med primere s srednjo stopnjo avtentičnosti. Dejavnost Raziskovanje penjenja sicer izhaja iz življenjske situacije, vendar ne predstavlja reševanja realnega problema, ki bi za učence imel tudi uporabno vrednost. Glede na izbrano hipotezo učenci sami načrtujejo potek raziskave, tako je možnih več poti reševanja. Vključene so vse ključne faze, ki so priporočene za reševanje avtentičnih problemov, vključno s sodelovanjem. Učencem raziskava omogoča, da napredujejo, da delajo napake in se učijo iz njih, da so kritični do svojega dela in da svoje dosežke izboljšujejo. Skozi dejavnost ni predvideno podajanje sistematične sprotne povratne informacije učitelja, je pa vključeno sodelovanje in podajanje povratnih informacij učencev v skupini. Smiselna raba digitalne tehnologije: Učenci pri reševanju tega primera razvijajo po DigComp 2.1 področje 1.3 − Upravljanje s podatki, informacijami in digitalnimi vsebinami (organizira informacije, podatke in vsebine v strukturiranem okolju ) ter področje 2.1 − Sporazumevanje z uporabo DT (uporablja digitalne tehnologije za sporazumevanje ter orodja digitalne komunikacije v danih okoliščinah). Opomnik in dodatni napotki za izvedbo dejavnosti: Predlagane vrednosti spremenljivk: vrsta vode (vodovodna, mineralna negazirana, deževnica), količina vode (označbe na enakih plastenkah: pri 0,5 dl – malo, pri 2dl − veliko), barva detergenta (bel − zelo razredčen, moder − malo razredčen), količina detergenta (3–10 kapljic), višina pene (enako, manj, več), število stresanj (3−10). Učitelj učence opozori, naj bodo pozorni samo na večje razlike v penjenju. Predlagamo, da dogovorjene vrednosti posameznih spremenljivk prikažete s projekcijo med izvedbo. Potrebščine: Snovi: − mineralna voda (negazirana!), deževnica ali snežnica, vodovodna voda − moder in bel detergent (oba sta razredčena, bel veliko bolj) Pribor: − male plastenke (2 x št. skupin) − Pasteurjeva pipeta kapalka 2 x s čašo detergenta in to še krat število skupin (ali brizgalka, slamica) Dodatne ideje za mini raziskave: Kaj vpliva na hitrost raztapljanja sladkorja? Kaj vpliva na hitrost raztapljanja šumeče tablete? Primerjaj raztapljanje soli in sladkorja pri različnih pogojih. | 155 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list e in vseh od količ večje ta. od gen visno njenje Sklep visno ter o od pe de emenljivk. od je je ah lahk saj je spr ta, njenje kapljic čenihlju tergen več Penjenje vk DA, pe de pri us posk ten? NE DA je poš Ali č č ve manj manj ve Višina pene esanj at at at at str 5-kr 10-kr 5-kr 5-kr eviloŠt ta gen kapljic kapljic Količina terde 10 5 kapljic 5 kapljic 10 ta va gen l er er er Bar ter be mod mod mod de vode o malo velik ednje ednje sr sr Količina a na na na sk ovod ovod ovod mor Vrsta vode vod vod vod us a A a B a A a B a A a B a A a B a A a B a A a B tenk tenk tenk tenk tenk tenk tenk tenk tenk tenk tenk Posk tenk Plas Plas Plas Plas Plas Plas Plas Plas Plas Plas Plas Plas penjenja ašanje e in vpr ovanje visno (RV) od njenje količ ta? ovalno je pe od je Razisk česa njenje? visno tergen P1: Razisk Od pe 1 − Ali od de 2 3 4 5 156 | Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list P2: Raziskovanje penjenja 1. Po katerem izmed poskusov sklepaš, da je višina pene odvisna od vrste vode? 2. Po katerem izmed poskusov sklepaš, da je višina pene odvisna od barve detergenta? 3. Po katerem izmed poskusov sklepaš, da je višina pene odvisna od količine detergenta? 4. Po katerem izmed poskusov sklepaš, da je višina pene odvisna od količine vode? 5. Kaj torej vpliva na višino pene? Nepošten poskus Pošten poskus Film https://youtube.com/shorts/J9FlxA8ZmY0 https://youtu.be/YbdSZgaxOck Fotografija Fotografija 20: Nepošten poskus Fotografija 21: Pošten poskus Avtorica video posnetkov in fotografij je Marjeta Capl, PEF, UM. | 157 Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Evalvacija dejavnosti Raziskovanje penjenja Učiteljica Darinka Jeraj (OŠ Sava Kladnika, Sevnica) je gradivo preizkusila pri delu na daljavo. Pred tem je učencem pokazala potrebne pripomočke, da bi samostojno eksperimentalno delo učencev doma lažje steklo. Za medsebojno komunikacijo so uporabljali zvezek OneNote za izmenjavo podatkov in slikovnih dokazov. Uporabila je priloženi video posnetek, enega je po podobnem vzoru pripravila sama. V uvodnem delu na daljavo je dodala merila uspešnosti in s pomočjo samovrednotenja ob koncu predvidenega časa dveh šolskih ur ugotovila, da so učenci usvojili zadane cilje. Fotografija 22: Izpolnjena tabela preizkusov penjenja z vpisanimi vrednostmi spremenljivk, opredeljenim raziskoval-nim vprašanjem in sklepom (avtor: D. Jeraj) Učiteljica Vesna Maršič (OŠ istrskega odreda Gračišče) v svoji evalvaciji piše, da je gradivo Raziskovanje penjenja, čeprav je podobne poskuse s penjenjem že izvajala, omogočilo učencem celoten vpogled v potek raziskave. Učenci so bili pri izvedbi samostojni v okviru pripravljenih pripomočkov. Učiteljica poroča še, da so morali učenci nekatere poskuse ponoviti, kar je pravzaprav načrtovano, saj pri modelu vpisovanja spremenljivk navadno sami ugotovijo, da so nekaj izvedli narobe in ne povsem sistematično, načrtno ter se tako preko spoznanja lastnih napak učijo dobro načrtovati. Poskusi so tudi dovolj preprosti in hitro ponovljivi, da je to časovno primerno. Učiteljica Silvija Tkalec (OŠ Dušana Flisa Hoče) je izbrala gradivo za preizkus zaradi vsakdanje situacije in vključevanja raziskovalnih korakov. Prav tako jo je pritegnila dejavnost, pri kateri ni vnaprej znane rešitve, temveč do rešitve pripelje izvedba poskusov, kar njene učence motivira in delovno izziva. Načrtovano dejavnost je v uvodnem delu izvedla kot demonstracijo učenca ob sodelovanju celotnega razreda glede prepoznavanja spremenljivk, konstant in raziskovalnih vprašanj ter poštenega poskusa. V nadaljevanju so učenci načrtovali in izvajali poskuse v skupinah glede na uporabljeno vrsto vode za penjenje, vsi so primerjali tudi z vodovodno vodo. Na podlagi penjenja so pri poročanju skupaj ugotovili razlike glede na trdoto vzorcev vode. Zapisala je še: »Učenci ugotovijo, kako pomemben vpliv ima lahko ena lastnost snovi (naša učna snov v letošnjem šolskem letu). Iz tega lahko sklepajo, kako je pri drugih sestavinah, ki sestavljajo snovi in s tem vplivajo na lastnost nekega izdelka ali živila ali …« 158 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti Fotografija 23: Demonstracija učenca – nepošten poskus Fotografija 24: Skupinsko delo učencev – primerjava (avtor: S. Tkalec) penjenja, pošten poskus (avtor: S. Tkalec) Učiteljica Mateja Krajnc (OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici) je primer uporabila v okviru izbirnega predmeta poskusi v kemiji v 8. razredu. Po praktičnih preizkusih penjenja različnih vrst vode je dodala še eksperimentalno merjenje trdote vode in učenci so primerjali obe razvrstitvi. V svoji refleksiji piše, da je dejavnost omogočala učencem tudi ustvarjalne ideje in razširitev tematike, kar pride še posebno v poštev pri starejših učencih, ki se tako urijo v načrtovanju poštenih poskusov. Preko izvedbe dejavnosti je realizirala več vsebinskih in tudi procesnih ciljev izbirnega predmeta poskusi v kemiji. Vse učiteljice, ki so primer preizkušale, sporočajo, da so učenci motivirano sodelovali, da niso imeli težav pri pripravi pripomočkov in materiala, samostojni izvedbi ali skupinskem poročanju ter da so preko dejavnosti dobro spoznali korake naravoslovnega raziskovanja, od načrtovanja, postavljanja raziskovalnih vprašanj, zapisa hipotez, izvedbe poštenega poskusa, interpretacije dobljenih rezultatov, da so v skupinah uspešno komunicirali ter sporočali svoje ugotovitve in nove ustvarjalne predloge. Viri: Prirejeno po: 1. Krnel, D. (2007). Zgodnje učenje naravoslovja. Kemija: študijsko gradivo v elektronski obliki. Koper: Pedagoška fakulteta. 2. Golob, Nika, Devetak, Iztok, Glažar, Saša A. Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti − kemijske vsebine: navodila za laboratorijske vaje. Prir. in posodobljeno. Maribor: Pedagoška fakulteta, Oddelek za razredni pouk, 2016. | 159 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 5.2 Didaktični pristopi za razvijanje matematične pismenosti 5.2.1 Ugotavljanje, na koliko načinov se lahko obleče vzgojiteljica Veronika Zadel, Vrtec pri Osnovni šoli Istrskega odreda Gračišče Vzgojiteljica: VIZ: Področje: Starostna skupina: Veronika Zadel Vrtec pri OŠ Istrskega Matematika 2. starostno obdobje Soizvajalki: odreda Gračišče 4–6 let Denis Markežič in Karmen Petrović Globalni cilj: Trajanje: Seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju/obdelava podatkov/ 4-krat po 30 min preproste kombinatorične situacije Naslov dejavnosti: Ugotavljanje, na koliko načinov se lahko obleče vzgojiteljica Vključeni podgradniki matematične pismenosti: MP 2.1: Obravnava raznolike življenjske probleme Operativni cilji dejavnosti: • Otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema. • Otrok preverja smiselnost dobljene rešitve problema. • Otrok spoznava in rešuje preproste kombinatorične situacije. 160 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti ta , naj forma avno ok.) majice A4- odor otr in (v kombinacije. žne t …). ilom tevanjem . vod azila ve hlač t papirja mo vednos na lis papirja bar rado egibu a sledi a z upoš e majici) ati/dok šne zavedanje.) pr narišejo dv eljic in kak epognjen po eljic ami zanimanje, zgojit samo rezult hlač ok, pr oblačil. −v eno a obleče. črti vic oje tv tne. otr vzgojit (dv vzbuja ovani eljic vodilih z bar vo vlog ocih prije ak lačil ovo čus edlogi narisani vpično). oci ob otr kot njih Prič Pr vzgojit Po na in na Narisana kombinacije Otr pri jali o več vija − z zamenja živl volj raz ti do v anju ok na situacije se la S tem tivnos obleče. hlač otr usedejo je ime učne ok. se oje vidno o naj se A4- dvakrat v prvi tnelo t v razmišlj otr o, oblečena oblečena dv na kateri ak kak edlog da naj da kako , ker je nos ksije o naj in pr liste čele ava ce vis ne alnic tavi e, ar od so prišla j refle kak ok bele ob demonstrira. (N se da v igr je pos otr otroke, to otroke, narišejo, ete −ne − gle uje, da e majici jih navodilo, o naj nju az dv aša in eljice ži, vedela, teva večinski razdeli listu kak spodbud. avtorit življa dok a vstopi ni v ter a vpr povabi jim poda list, povabi na la, kih ok do razlo do eobleče. a otr eljic ker prinese bar eljic upoš in vede nos ovem sij a vzgojit ami. om pr od ok ami, eči to. se mizo, č motivacijs en o njih Reflek Vlog Vzgojit v piž Otr piž V vr različnih mes Vzgojit obleče, ter Vzgojiteljica za formata. Vzgojiteljica prepognejo Vzgojiteljica prostorček oblečena. teljica ni ve tiv ali jše. vzgoji ne struk ovarja etne saj at e kon pog t.) vija oki (š 2 3 4 5 zult adnik b b lačenja, je re raz z otr anj čim prij / MP 1 2.1 2.1 v ob tjo ev, ki enje z Podgr NP MP 2.1 a KM3 ONM 1.1 ONM 4.2 ONM 2.1 ONM 2.2 MP MP čit učencih načino tivnos t pri - ak bno odlo tivnos o, da je uč epo različnih ak in pr m ot ose d celotno et. (Ak oble me eljice dele. pr ume k torit a se zna eljic ve oblačil štiri epo enja organizirati t na pr življa/raz zgojit bar vzgojit rišejo. ok v do n odnos do av . (V obleče. Otr tive vodilu delijo in danje se ma: truk na o raz olje in način uč eljice ons zave , imenujejo o naj po vic proble ganje učnih cilje evati k no samo kak o in vzgojit vanjelje zdrž tve de a dose ga z bar o čus o poslušajo ašanje, za miz ter vanja z vodilom in opre taviti in v ade oliščinah si zna učno ok ok T eljic vpr na vzpos na znavanje t otr usedejo t papirja po : Svoja priz : Zmore : Ima dobro razvit : V danih ok AVNOS vzgojit se lis sledijo − Pre tivnos ovorijo DEJ oci oci oci Ak 1. Otr odg Otr gibajo Otr KM3 ONM 1.1 ONM 4.2 ONM 2.1 ONM 2.2 1 2 3 4 5 | 161 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli in in ta a. ovanje e primerja lačil štiri e majici forma ob t, razisk način dv žne A4- tip ne papirja. mo in stajajo vednos a pomoči. Različ voljo vse vir . ob rado azila na t papirja (žlebu) vo oblačila a kot narisal. v oblačil. lis bar buja a (npr ima egibu rasleg če bar narisane na od edvidel/ ati/dok ok pr tu ker spod otr glede vanje epognjen po lis el, že pr boj življanje rezult ovor pr črti e na se smis do ga je pa imeno čk med ejo. et in ovani odg kombinacije, hlač). vodilih tor rja osebni v ali ak vlečeni os vija no avilni žne oje avilno zmor po avtorit Prič Pr mo dv Pr Po na in V pr kombinacije. e prime raz daek, do ta način ocih nos v način čut je ne otr od ali vse ob naj t pri en o se ok. o voljo vija tiv Različ avlja, abijo oblačil. raz ot na dve ter usedejo al. tivnos truk kolik a pa otr kolik A4- možne ug barv se v ak njih kons in na o obleče. upor eljic kombinacije na ima stole barv da navodilo, da vse pri e, liste demonstrira, vodilih e, če že naris vija načini ok lahk da in Celotna raz na ok štiri bele poda ga je s tem otr še vzgojit po različne otr čez različnih otroke, list, otroke, narišejo pa e, in njih pri aša v se k temu, tu. aša z drugimi o obleče, e majici. k imenovanju v ali spodbud. eljice razdeli no rišejo lis dv hlač listu kih e situacij s tem a vpr eoblači a vpr lahk povabi povabi in postavi jim na pr oti e na Vzgojiteljica e in lemsk ok eljic načino kombinacije, dvoje otroke in ga primerja spr čk eljic v se prepognejo ta način ob v), a vzgojit e usmerja em hlač in je otr ok žne oci tor č motivacijs pr os oje mizo, , ali ve bar Vlog Vzgojit različnih Otr mo medt Otr pr Vzgojit načino dv Vzgojiteljica majici usmerja Vzgojiteljica za formata. dvakrat kako to naredijo. Vzgojiteljica prostorček kombinacije. avlja ali ot rešujejo ug eneat i različnih i in teljica usmerja t.) zult uspešno (š 7 8 9 re e majic način t vzgoji adnik c je e, da dv in / MP 6 2.1 10 ev, ki ok tivnos hlač Podgr NP MP 2.1 d KM1 ONM 1.1 ONM 3.2 ONM 4.2 MP 2.1 e MP MP 2.1 d MP 2.1 e KM1 otr z drugimi čit ak oje odlo dv a usmerja voljo dele. ozi celotno ga primerja osebno eljic na o obleče kot et. Sk štiri o ume t vzgojit torit imamo lahk eljice na lahk o obleče, (če e majici tivnos v se v se a lahk ve oblačil. delijo dv življa/raz ak vzgojit in eljic dov n odnos do av o oblečemo načino bar o raz načino vzgojit cilje tive lahk vodilu vic hlač ozi celotno o se Sk truk o se na oje učnih kak ons kak oblačila. po dv ganje o različnih imenujejo ga z bar o različnih tip način, či učni cilj. evati k ašanje. in in o in dose način, ter voljo uje zdrž za uje kolik dose vpr kolik na oblik oblik , na na ok vanja oblačila za miz , na rišejo. taviti in v ok vo oblačila rišejo. t papirja Otr ade , da zmore : Otr bar ok in T lis imamo v, ter priz vzpos na a, ovorijo ujejo rjanje: de t otr usedejo , če bar . : Svoja : Verjame : Zmore gle razmišljajo eljic odg AVNOS opaz se razmišljajo boj − Prime − Primerjanje se tivnos oci oci oci oci epogibajo oci Ak Otr vzgojit Otr 2. DEJ Otr Otr pr Otr oblečemo različnih KM1 ONM 1.1 razmišljanje ONM 3.2 ONM 4.2 KM1 med 6 7 8 9 10 162 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti . al. vse naris ovor el/ odg edvid narisane avilni že pr oma pr ga je kombinacije. pa azila ozir oblačil. ve oblačil. žne podan v ali t (P1) . no ok. mo ati/dok lis bar ovor otr vse ta način učni vane je o. rezult iz situacije kombinacije v pog ovori ali rešen imeno avlja, /majic ovani žne vanje odg narisane ot ak mo ug avilno avilno avilni trak in iste hlače Prič Pr štiri Pr Vključe Pr Na S sklepanjem načini ki imajo hlač voljo z drugimi usedejo tri te (P1). in eno več dolg ti načini, na se lis kot tis barv barv k še lahko voljo dvoje na koliko ani da stolov oblečemo? da na ima e, vne se na če ga primerja naris ok pet narišete voljo kombinacije. v), delo dodala sedaj na upaj otr čez različnih imate kombinacij otroke, bar sk deli spodbuja otroke, sem načinov hlač, so vabi hlač k imenovanju vprašanja: lahko ko imeli možne obleče, majice. eljice raz na ko se manj vse tri različnih o, da a po ste jim postavi otroke dvoje ali povabi vpraša dvoje različnih sedaj, in lahko in (ko sti tak eljic in otroke sedaj, Kako se majice vr a vzgojit o, in majici)?« pa hlač tri raz koliko lahko narišejo in majice dve Vlog kdo Vzgojit za miz Vzgojiteljica majice usmerja oblačil. Vzgojiteljica odgovarjanju »Kaj majico? Na oblečemo?« »Ali tri kombinacij prejšnjič in Vzgojiteljica trak Vzgojiteljica načinov dvoje e hlač jih oj da dv t.) 11 voljo e. Mor (š na adnik c c KM2 način / MP 2.1 2.1 čne imamo Podgr NP MP MP 2.1 d MP 2.1 e MP MP 2.1 d KM1, MP 2.1 e (če razli t) o u riše in 6 le kolik o oblečemo Na trak hlač voljo ejšnjič. o 5 do , na lahk oje in na pr lahk o se oblačila. e od dv kot majice kak tip v se tri in e star voljo e) ve oblačil ko imajo in način, ok razmišljajo na ok uje oma bar načino hlač vo oblačila e otr e otr o sedaj, kombinacij oblikok bar ozir oje imamo več na lahk dv Otr edšolsk , če t (P1) edšolsk imenujejo ašanja. o različnih rišejo. anje: glede ašanje. lis v. bodo narisali voljo za pr za pr vpr d seboj vni kolik na vpr bar ašanja. na , da − Razvršč me oblačila, hlač, , na situacijo na delo o oblečemo vpr vajo oje , KM2 ok T (samo T (samo imamo v, ter primerja lahk na dv različnih ujejo ovarjajo ovorijo rjanje t otr edvide in , če bar AVNOS rešujejo v se AVNOS opaz odg pr razmišljajo odg načine − Prime tivnos ovarjajo DEJ oci e majici DEJ oci oci oci majice oci oci Ak 3. Otr načino dv 4. Otr odg Otr Otr tri Otr oblečemo različnih Otr KM1 Različne 11 | 163 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Interpretacija primera z vidika reševanja avtentičnih problemov s smiselno rabo digitalne tehnologije Raven avtentičnosti: Glede na kriterije za presojo ravni avtentičnosti predstavljen primer uvrščamo med primere s srednjo stopnjo avtentičnosti. Predstavljen primer izhaja iz aktualne realne/življenjske situacije, otrok spoznava in rešuje preproste kombinatorične situacije pri oblačenju; s tem ko je vzgojiteljica ponudila otrokom svoja oblačila in se je potem v kombinacijo, ki so jo otroci predlagali, tudi oblekla, je imela rešitev uporabno in tako za otroke osebno vrednost. Pot reševanja je sicer vnaprej določena in vodena, vendar ponuja različne možnosti rešitev. V pot reševanja so vključene nekatere faze reševanja problemov: uvid v problemsko situacijo, izvedba ter predstavitev rezultatov. Iz zapisa je razvidno, da v času poteka reševanja vzgojiteljica s sprotnimi povratnimi informacijami usmerja otroke in jim omogoča, da napredujejo, da delajo napake in se učijo iz njih, da so kritični do svojega dela in da svoje dosežke izboljšujejo. Smiselna raba digitalne tehnologije: V primeru dejavnosti ni predvidena raba digitalne tehnologije. Opomnik in dodatni napotki za izvedbo dejavnosti: Vzgojiteljica si mora pred izvedbo prvega, drugega in četrtega dela dejavnosti pripraviti dvoje hlač različnih barv ter dve oziroma tri majice različnih barv. Najbolje je, da uporabi kontrastne barve ter preveri, ali ima na voljo dovolj flomastrov v barvah oblačil. Poleg tega mora pripraviti bele liste A4-formata in dolge trakove ter učni list. Viri: 1. Kurikulum za vrtce. (2010). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 164 | Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list NA KOLIKO NAČINOV SE LAHKO OBLEČEŠ, ČE IMAŠ DVOJE HLAČ IN DVE MAJICI? NARIŠI KOMBINACIJE V OKVIRČKE! | 165 Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Evalvacija, refleksija vzgojiteljice 1. DEJAVNOST Dejavnost sem izvedla, kot je bilo načrtovano, le da otroci niso risali za mizo, ampak na tleh. Uporabila sem naslednje barve oblačil: črne in roza hlače ter črno in sivo majico. Če bi dejavnost izvajala znova, bi uporabila kontrastne barve, saj so imeli otroci težave pri ločevanju med sivo in črno barvo. Starejši otroci (5–6 let) so brez težav napovedali, kakšno kombinacijo oblačil naj izberem, mlajši otroci (4 leta) pa so imeli težave ter niso zaznali, da se lahko oblečem na štiri različne načine, potrebovali so vodenje. V naslednjih dneh sva z vzgojiteljico na več načinov utrjevali prvo dejavnost. 2. DEJAVNOST Vzgojiteljica Denis M. je otrokom pokazala dvoje hlač in dve majici različnih barv ter jih položila čez štiri stole. Otroci so morali narisati vse možne kombinacije v prostorčke na listu. S to dejavnostjo so utrjevali znanje, ki so ga pridobili prvi dan. Hkrati je bila to za nas povratna informacija o usvojenem znanju. Vsi otroci so poiskali in narisali vse kombinacije, razen treh otrok. Ti so potrebovali individualne usmeritve. Mlajši otroci so imeli težave pri iskanju kombinacij, zato so kombinacije le »prerisovali« z modela oziroma so videli, kako je bila oblečena vzgojiteljica. 3. DEJAVNOST Vzgojiteljica Denis M. je otrokom pripravila učni list, na katerem sta prikazani dve majici in dvoje hlač različnih barv ter štirje prostorčki, v katere otrok nariše vse možne kombinacije. Tretja dejavnost je bila nadgradnja prejšnje, saj otroci niso imeli na razpolago konkretnih reprezentacij, ampak le slike hlač in majic. Dejavnost jim je omogočala utrjevanje znanja. Rezultat je bil podoben kot pri prejšnji dejavnosti. Usmeritve so potrebovali le nekateri otroci. Vendar so z dodatnimi vprašanji in usmerjanjem v delo tudi ti otroci rešili nalogo. 4. DEJAVNOST Uporabila sem naslednje barve oblačil: sive hlače, modre hlače; roza, rdečo in rumeno majico. V nadaljevanju so otroci na dolge trakove risali vse možne kombinacije, ki so jih ločili z vodoravno črto. Od devetih otrok so štirje otroci brez težav pravilno narisali vseh šest možnih kombinacij; trije otroci so predčasno oddali izdelek in potrebovali usmeritev, naj še enkrat pogledajo, preverijo, ali so narisali vse možne kombinacije, ter so na koncu oddali izdelek z vsemi možnimi, pravilno narisanimi kombinacijami; dva otroka pa izdelka nista končala. Pri risanju kombinacij je le otrok E. uporabil strategijo (slika 15). Kar se mi je zdelo dragoceno, je to, da otroci z risanjem na trak niso imeli vnaprej določenega števila prostorčkov in niso točno vedeli, koliko je možnih kombinacij. Vedeli so le, da jih je več kot štiri. Ko sem na koncu nekaj otrok vprašala, ali so že končali, niso bili čisto prepričani, ali so narisali že vse možne kombinacije, pa čeprav so jih imeli na traku vseh šest. Spodbujala sem jih, naj preverijo kombinacije. Otroci so za vsako novo kombinacijo, za katero so mislili, da jim manjka, ugotovili, da jo imajo že narisano. 166 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti Refleksija otrok 1. DEJAVNOST Vzgojiteljica: »M., na koliko načinov sem se danes oblekla?« Otrok M.: »Na štiri.« Vzgojiteljica: »Kako to veš? Pokaži.« (M. pokaže narisane kombinacije.) Vzgojiteljica: »Kaj ste se pa danes novega naučili?« Otrok KM: »Smo se naučili štet, risat, barvat.« Otrok K.: »Risat obleke.« Vzgojiteljica: »Na koliko načinov?« Otrok K.: »Štiri.« 4. DEJAVNOST Refleksija otrok pred začetkom dejavnosti Vzgojiteljica: »Kaj pa sedaj, ko sem dodala še eno majico? Na koliko načinov se lahko sedaj oblečemo?« Otroci: »Na dva, na pet, jst mislim na šest …« Vzgojiteljica: »Kako boste to preverili/ugotovili?« (Otroci so ustno sestavljali kombinacije, vendar niso uporabili vseh možnih kombinacij.) Vzgojiteljica: »Pa mislite, da če imate toliko oblačil, dvoje hlač in tri majice, lahko naredite več kombinacij ali manj kombinacij kot zadnjič?« Otroci: »Veeeeeeeč.« Refleksija otrok ob koncu dejavnosti Vzgojiteljica: »Zanima me, kaj ste novega spoznali? Kakšna je bila razlika, ko smo imeli dve majici in dvoje hlač in ko smo imeli tri majice in dvoje hlač?« Otrok E.: »Da enkrat smo imeli več in enkrat manj.« Otrok M.: »Ko je blo dvoje hlač in dvoje majc, smo risali štiri kombinacije, in ko so bli troje majc in dvoje hlač, smo lahko risali šest.« | 167 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Priloženi dokazi, izdelki otrok 1. DEJAVNOST Fotografija 25: Prepogibanje lista. Fotografija 26: Postavitev oblačil Fotografija 27: Preoblačenje vzgojiteljice Fotografija 28: Risanje kombinacij 168 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti 2. DEJAVNOST Fotografija 29: Postavitev oblačil Fotografija 30: Risanje kombinacij Fotografija 31: Končni izdelek | 169 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 3. DEJAVNOST Fotografija 32: Reševanje učnega lista 3. DEJAVNOST Fotografija 33: Končni izdelek 170 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti 5.2.3 Skupinsko oblikovanje lika z določeno ploščino v učilnici Peter Škofič, Osnovna šola Kapela Učitelj: VIZ: Predmet: Razred: Dr. Nika Golob OŠ Kapela Matematika 6. razred Učni sklop: Trajanje: Ploščine likov 15 min/skupina Naslov dejavnosti: Skupinsko oblikovanje lika z določeno ploščino v učilnici Vključeni podgradniki matematične pismenosti: MP 1.5 pozna in v različnih okoliščinah uporablja ustrezne postopke in orodja MP 1.4 pozna in uporablja matematične pojme v različnih okoliščinah Operativni cilji dejavnosti: • razumejo in uporabljajo pojem ploščine, • ustrezno izberejo in naredijo zapis merila, • prikažejo ploščino na tleh (v realni situaciji), • skupinsko rešujejo odprt matematični problem/nalogo (razvrščanje elementov). | 171 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli ve jim m elja ojem. danje va. t izdela ki bie, ev učit snos jitv v vsak tavit eza pog ome abna eds tr a zelenja pr komplek na us apisanem merilu. tevajo upor vid ki t/-i,kos Upoš ki je raz azila lik, e. ti, je ezno z eli e (v li.«) ejen pripadajoč tr tivnos erij ati/dok uspe nar krit lijo si vlog o ak de ek om na raz a pr rezult deljen lik. lik pomočjo trak az a prilepljena glede abili, erisan vrt v us se čina ovani lik in o upor z mojo ak ezno r t pr ploš so tr dele seboj Prič Z lepilnim Us Na Na lis pojma med ki jih bod ampak vanje in teriale, ume azmerja, trak e primerjajo ma o raz sor težav znali rešitv adij lepilni edvidijo gr ve, Pr o spo te, nis lis ločili. Učenci v primeru ste zelenja od se , ker še učne in vr o so spodbud: deli zne kih e. merila elja om raz ak. zmor spremlja ev, za kater da a učit v za posame z zapis lo ek, rešit č motivacijsve čut imeli Vlog Učencem merilni tr Učence usmerja. de na ali ob ovih ene vija njeg ta glede at raz težav so t.) e a in zult več (š 7, 2 3 4 5 vo vr re njem adnik b b, b b je KM 1 ko vrt pri izdela (»Malo / MP 1.4 1.5 1.7 1.5 jo ev, ki lem, elja Podgr NP MP MP KM1, KM 12 ONM 1.1 ONM 4.3 MP MP 1.5 e MP 1.5 e MP MP 1.3 a ONM 3.2 ONM 4.2 čit ob e za obli ah. pr e učit načrtuje odlo upin reši sij so rešitv bno v sk da lik. ose jo a, na em uje različne v: Učenci kot et. Iz reflek eznih ajo cilje oblik pomag tr ume torit omejijo glede do vrt ncu av us , v kater edlag uče do vodila. pr elj ami ter poti življa/raz : Učenci 174). z njim na v polja ta merilo odnos : Učenci v do n an anic in na ko učit tr ak anje produk cilje tive v učilnici. upne cilje (s s str tr esa, tor Vsakič, truk 2 a sk ep) odloč učnih v glede os pripišejo in proc kons . pr va z (kr ve prilepijo a. ganje za delo ti 9 m enje ade či učni cilj. evati os delo e, npr dose ev lik ežo in e. dnot ovanje ovir za o priz dose vzdrž vodila lepilni več zelenja načrt in velik ovit na v mr rešitv − Vre ev. vanja v na ami delit v in taviti vrt lik vrt rešit tavljale ade ejo e in , KM12 cilje eds , da zmore uje zalepijo tavijo od vzpos o pr priz delijo e s slik t. upini si učink t učence eber tla tk nalog erišejo eds za eno ovanje lahk pr oblik Na raz lis pr pr : Svoja : V sk : Verjame : Zmore Primerjanje – − Oblik a pomoči. tivnos vodila odločijo izvedbi vir Ak Učenci Učenec dolžin. Učenci Učenci na Učenci risali na lis Učenci KM1 …) KM7 pri ONM 1.1 življenju. ONM 4.3 ONM 3.2 ONM 4.2 kot 1 2 3 4 5 172 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti Interpretacija primera z vidika reševanja avtentičnih problemov s smiselno rabo digitalne tehnologije Raven avtentičnosti: Glede na kriterije za presojo ravni avtentičnosti predstavljen primer uvrščamo med primere s srednjo stopnjo avtentičnosti. Predstavljen primer izhaja iz aktualne realne/življenjske situacije in zahteva poglobljeno razumevanje pomena ploščine pri načrtovanju vrta. Naloga predvideva različne poti do rešitve in sodelovanje učencev v skupini. V pot reševanja so vključene nekatere faze reševanja problemov: uvid v problemsko situacijo, izvedba ter predstavitev rezultatov. Iz zapisa je razvidno, da v času poteka reševanja učitelj s sprotnimi povratnimi informacijami usmerja učence pri delu, ni pa predvidenih povratnih informacij sošolcev. Smiselna raba digitalne tehnologije: V primeru dejavnosti ni predvidena raba digitalne tehnologije. Opomnik in dodatni napotki za izvedbo dejavnosti: Najboljše je narediti več skupin in mogoče manjšo površino, da lahko več skupin hkrati izvaja dejavnost. Mi smo sicer to počeli izmenično, torej ko je ena skupina končala, je pospravila za sabo, nato pa je druga izvajala dejavnost. Prostor izvajanja naloge je lahko tudi drug kot učilnica, npr. avla, večnamenski prostor v šoli, šolsko dvorišče. Ko učenci dejavnost izvajajo v učilnici, imajo pomoč v obliki kvadratov na tleh. | 173 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list VRTNARJENJE – PRIKAZ PLOŠČINE VRTA Pripomočki: merilni trak, lepilni trak, papir, pisalo a) S pomočjo lepilnega in merilnega traka naredite na tleh učilnice vrt velikosti 9 m2. Razmislite o dolžinah stranic, ki jih mora tak vrt imeti. Pri tem upoštevajte, da bodo področja za zelenjavo naslednja: Podatki so naslednji: A − solata 2 m2, B − zelje 2,5 m2, C − paprika 2 m2, D − česen 1 m2, E − čebula 1,5 m2 b) Vzemite list s sliko zelenjave in jo prilepite na ustrezni del vrta na tla. c) V pomanjšanem merilu narišite svoj vrt na ta učni list. Zapišite MERILO: 174 | Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti Evalvacija, refleksija učitelja Dejavnost je bila zelo uspešna. Učenci so z veseljem naredili vrt. Nekateri so sami ugotovili, da lahko naredijo kvadrat, drugi so pa spet ubrali drugačno pot. Zato je pomembno, da jim pustimo nekaj časa, da se sami odločijo. Sam sklepam, da so na ta način učenci dobili boljši občutek pomena ploščine in bodo tako uspešneje reševali naloge s ploščinami. Malo več težav so imeli z zapisom merila, ker še niso spoznali sorazmerja pri matematiki, poznajo pa pojem merila iz predmeta družba, vendar jim je z mojo pomočjo uspelo. Refleksija učencev Učencem je bila dejavnost zelo všeč in bi jo še kdaj izvedli. Nekateri so celo predlagali, da bi vrt lahko zunaj urejali in dejansko posejali zelenjavo ali pa celo sadje. Ideje za izvedbo Naloga je primerna tudi za učence iz 3. VIO. Pri tem bi jim lahko otežili samo nalogo z izbiro prostora (telovadnica, zunaj). Poleg samega prostora jim lahko spremenimo nalogo tako, da morajo izbrati določen lik oz. dva poljubna. Ko bi učenci rešili to nalogo, bi lahko nadaljevali z dejavnostjo matematičnega modeliranja, pri kateri bi učenci samostojno oblikovali velikost gredice in vrt, npr.: Oblikujte šolski vrt velikosti 9 m2, na katerem bomo posadili solato, zelje, papriko, česen in čebulo. Naredite načrt in ga narišite v izbranem merilu. Svoj načrt predstavite sošolcem. Velikost vrta je lahko tudi drugačna oziroma načrtujemo vrt, ki ga lahko tudi postavimo v okolici šole. Priloženi dokazi, izdelki učencev Fotografija 34: Postavljen vrt | 175 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli 5.3 Didaktični pristopi za razvijanje finančne pismenosti 5.3.1 Kako do denarja? Mag. Simona Pustavrh, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Učiteljica: VIZ: Šolski center Predmet: Letnik: Simona Pustavrh Novo mesto Matematika 4. letnik tehniške gimnazije Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Globalni cilj: Obrestno obrestni račun Trajanje: 45 min Naslov dejavnosti: Kako do denarja? Vključeni podgradniki finančne pismenosti: FP 1.1 razume sporočila s finančno vsebino FP 1.2 pozna in uporablja strokovno terminologijo in simboliko (finančna pismenost) FP 1.5 pozna in v različnih okoliščinah uporablja ustrezne postopke in orodja FP 1.6 napoveduje in presoja rešitve, utemeljuje trditve in odločitve Operativni cilji dejavnosti: • uporabljajo obrestno obrestni račun pri odločanju za najem kredita, • primerjajo izračune kreditov in se odločijo za najprimernejšega, • utemeljujejo ugotovitve, • ustno in pisno se izražajo, • kritično razmišljajo, • razvijajo veščine sodelovalnega dela v dvojicah. 176 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti i oji naučil pog učni ačuni uri nejši izr god banki edit. učni deljeni doba. kr v tej se »naju raz vsaki tivnimi vzeli so eriju in pri bi , da krit azila foni e in forma odplačilna po kateri e. a in tele ov. a in a z in ki ocenili bank edit ati/dok bank pri dija tri kr ane edit edit a, so ali enosni kr da rezult eglednic pr izbr ste kr bank izbr so najema a pomoči. tri pr vaja, višina oje vir ovani ti na vaja, pog ak avljeni a na ti. zapisana t. elja kot javnos Prič Pripr lis Zapisane zapisane vr Vpisana Izpolnjena ter flik učit a de bank kon zna primerjali , vni vanje t ta. ne ov, so ne seboj a primer ume v posame a tično učitelj kogniti ak sple a lis dijak bank e med om pojme banke aj t in ovo raz tneg pr na odgovore. anju u avtoricčk ov, ki jih bank es esenečeni om vpišejo učneg isk vednos tk Dijak znane jo nalogah e nek Pr ane ov. ki ter njih obr a. v. e. različnih tk rado poda izbr dijak napoti ne o in različne a pri V zaklju in tno edit jih strani dveh da izber za tri z dija es tavi ovitv kr predstavijo ačuni ačuno ot poda bank a) nos te in za vse razlag drugi bili, pomag izr spodbud. od obr zas prvih da mer lis da so izr nalogi ug kih h spodbujalo strani en elja vi elj o na om tivni tiv enakih v nji tnih restna avna učit učne dijake, dijak tivnih avljeni tavijo je ob e. struk a učit o o najemu poiščejo forma motivacijs kar sple deli vodilom, oti elj eds sna kon eglednic opravljenih forma zmor pr in več fik Vlog Po obr računa nalog raz z na spr pr Po pozove Presenečeni ponujajo iste vrste kreditov. Učit in Po opr ki da vsebujejo da vija ali egledu a, formacij, ek, raz ene in e dob at e. Po pr s tem 4 občut zult edit vija a in 1 2 5 6 re ovanih plačiln ak kr adnik t.) f b f b je čne od raz a, (š KM12 3 prič pomag 1.5 1.3 1.6 1.5 ev, ki , ne razli edit njem Podgr MP ONM 1.1 ONM 4.3 FP 1.2 a KM8 FP FP FP FP 1.1 d FP FP 1.6 d KM1, ONM 3.2 ONM 4.2 čit vih a kr pri kom e, odlo o no a dija (višin bno ki ponujajo oje rešitv eljic mnog do na ose ah, a in ašanju pog et. Učit fone. tu zapišejo od kot ane pride edit tno vpr torit ele lis jih es ume zajemala e o banktk dijak ki vsaki kr raziščejo tem v parih. za izbr , da ah obr lo poda so učnem pri ponujajo. situacija sno pe življa/raz . De ali eljice enosne t za tri, jih v do isk : Dijaki n odnos do av e na za višino bank pri učna tu edit. učit dijaki s fik in cilje je anje li kr tive tu ov, ki anih ali edit. da upne cilje sple Pomoč truk avijo pr naje odločijo lis a sk na odloč seboj kr učnih tudi, bi ons ve nalog edit so in se va z t. odločijo izbr pr in eh odplač njajo ade enje kateri evati k ste kr lis tr med vzeli či učni cilj. doseganje v: Dijaki e in pripr učnem zdrž vr dijaki edit bi dnot za . Ome o priz o, pri bank na učni se viro dose to pri kr ovit − Vre bank besedila aj na bi banki vanja enje ali taviti in v , na ov nek ašanju ade dnot raziščejo ašanju primerjajo ga za življenje , KM12 izbr , da zmore vzpos delijo v par vodilu priz a« vpr vpr dobo katerih kateri upini si učink in vre rjanje t dijak az na t. ačune abne malc lis em bank ti zapišejo pri , pri : Svoja : V sk anje oje : Verjame : Z more po poiščejo etjem Izr o upor − Isk − Prime edit tivnos tu učni drug anih žnos tr oje, o. Ak Dijaki se r Dijaki sple na Pri izbr Mo Pri odplačilno pog mer zapišejo ONM 1.1 mnog ONM 4.3 KM8 KM1 za kr ONM 3.2 ONM 4.2 1 2 3 4 5 6 | 177 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli na va o a glede edit tivni njiho o. in kr emenljiv ašanja. forma mer najema in tno pojmi oje azila es va vpr pog sno in spr znani avljeni elje o obr ne rjali ati/dok opr učit na prime a med fik o ter rezult emenljiv zapisani seboj azlik ovori mer e med ovani s spr tno a. odg ak es eglednici bank ačuni Prič Zapisana r obr izr V pr razlag Podani ane izbr za tri tavijo a) ali vanja eds je ažji. ejo o. acijo mer reše pr , da everja, so o dr eber evalv restna pr ov, da pr ovili mer vo razlag va ob e in da Po koncu ot tno izvede dijak e, Ug es njiho emenlji dijak aj e. tno obr in us spr nalogi. edit. elja e nek ovitv sno oma kr ot zove dijak pojme ozir usmerja obe po z dijaki najeli a učit s fik sna elj t izber ug elj elj bi rešili edit znane e. fika, Vlog Učit so zope svoje kr Učit ne Učit ur kateri e dob o, pri 7 plačiln bank od ali adnik t.) b c f b f b c b a, (š KM12 edit izbr 1.1 1.1 1.5 1.3 1.6 1.5 1.1 1.3 ro« Podgr MP FP 1.1 a FP FP FP FP FP FP 1.2 a FP FP 1.6 d KM1, FP 1.1 a FP FP FP 1.2 a FP 1.3 a FP 1.3 a a krin metno s (viš es oje obr anih oje pojme pog na ane ašanju izbr pog in a glede vpr a na e kot znane za izbr sno ne so ojemalc fik edit o. kr o bank Dijaki edit sedmem mer za kr o med tak anje: ačune tno vpisujejo oji to pri es oti odloč pog razlik izr seboj in spr o. o, na enje tivne odnejši med o obr ašanja. dnot mer nalog raziščejo eglednic vpr »najug tno forma − Vre eriju es in emenljiv na o v pr ov krit ašanju primerjajo spr vanjem , KM12 edijo in po vpr o obr oma reše rjanje o in t dijak nar ah ovarjajo tem vo razlag mer vno ozir bank med odg − Prime tivnos šes emenljiv estno eh sno njiho Ak Pri spr pono tr fik Dijaki in Dijaki KM1 obr 7 178 | Didaktični pristopi za razvijanje naravoslovne, matematične in finančne pismenosti Interpretacija primera z vidika reševanja avtentičnih problemov s smiselno rabo digitalne tehnologije Raven avtentičnosti: Glede na kriterije za presojo ravni avtentičnosti predstavljen primer uvrščamo med primere s srednjo stopnjo avtentičnosti. Predstavljen primer izhaja iz aktualne realne/življenjske situacije in zahteva poglobljeno razumevanje obrestno obrestnega računa pri odločanju za najem kredita ter kritično presojanje pridobljenih ugotovitev. Pot reševanja je sicer določena, vendar lahko dijaki potek naloge tudi drugače izpeljejo glede na to, katere digitalne vire so izbrali za reševanje problema. V pot reševanja so vključene nekatere faze reševanja problemov: uvid v problemsko situacijo, izvedba ter argumentirano predstavitev rezultatov. Rešitev problema je simulirana potreba in ne predpostavlja uporabne vrednosti za konkretnega naročnika. V času poteka reševanja ni predvidenih povratnih informacij učitelja oziroma sošolcev. Predvidena je kratka končna povratna informacija učitelja ob predstavitvi. Smiselna raba digitalne tehnologije: Dijaki pri reševanju tega primera razvijajo po DigComp 2.1 področje 1.1 − informacijsko pismenost: uporabi in prilagodi strategije iskanja, da pridobi podatke/informacije/ digitalne vsebine, in prilagodi strategijo iskanja, da najde najprimernejše podatke/informacije/digitalne vsebine v digitalnih okoljih. Opomnik in dodatni napotki za izvedbo dejavnosti: Dijaki pri izvedbi ure potrebujejo prenosni telefon ali tablični računalnik za dostop do spleta. Če se spremenijo pogoji za pridobitev kredita, je treba učni list prilagoditi. | 179 Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list Kako do denarja? 1. Na spletu poišči spletne strani treh bank in vpiši njihova imena: 2. Kakšne vrste kreditov ponujajo? Zapiši primere po bankah: Banka: Banka: Banka: 3. Odloči se za višino kredita, ki bi ga potreboval za nakup stanovanja/hiše: in odplačilno dobo: 4. Na vsaki banki poišči informativni izračun kredita s fiksno obrestno mero in izračunaj kredit za svoje potrebe. V preglednico vpiši pomembne podatke o kreditu. V prazna polja v prvem stolpcu vpiši po lastni izbiri še kakšen pomemben podatek. Banka: Banka: Banka: Način zavarovanja Mesečna anuiteta Obrestna mera Skupna obrestna mera Efektivna obrestna mera Strošek odobritve kredita Mesečni strošek vodenja kredita Mesečni stroški vodenja oseb. računa Strošek cenitve nepremičnine Nadomestilo za zavarovanje z neprem. Skupni stroški kredita Skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik 180 | Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | Učni list 5. Pri kateri banki bi najel kredit s fiksno obrestno mero? 6. Kakšna je razlika med fiksno in spremenljivo obrestno mero? Kakšne so prednosti prve in kakšne so prednosti druge obrestne mere? 7. Na istih treh bankah naredi še izračun za svoj kredit s spremenljivo obrestno mero. Katera banka ponuja boljši kredit s spremenljivo obrestno mero? Zakaj? 8. Slovarček neznanih pojmov. Vpiši neznane pojme, ki si jih srečal pri reševanju naloge, in njihovo razlago. Pojem Razlaga | 181 Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Evalvacija, refleksija učiteljice Učno uro sem izvedla novembra 2019 v 4. letniku po obravnavi poglavja obrestno obrestni račun, v katerem smo se naučili izračunati anuiteto in naredili amortizacijski načrt. Dijaki so z izvedeno aktivnostjo ponovili obravnavano snov in praktično izkusili, na kaj morajo biti pozorni pri jemanju kreditov. Pri ponovni izvedbi ure ne bi ničesar spremenila, ker je vse potekalo po načrtu. Refleksija dijakov Refleksijo dijakov sem izvedla ustno. Dijaki so učno uro ocenili kot zelo koristno, saj so izvedeli veliko pomembnih informacij za čas, ko bodo odrasli in bodo potrebovali kredit. Presenečeni so bili, da imajo različne banke različne pogoje. Prav tako niso vedeli, kakšna je razlika med fiksno in spremenljivo obrestno mero. Ocenili so, da jim bo izvedena ura v veliko pomoč v življenju, za nekatere dijake pa je bila to najbolj poučna ura v vseh štirih letih. Priložen dokaz Slika 3: Izdelek dijaka – prva stran učnega lista (vir: Simona Pustavrh) 182 | Pogled v prihodnost z namenom zagotavljanja trajnosti 6. Pogled v prihodnost z namenom zagotavljanja trajnosti Jerneja Bone in dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo Ohranjanje razvojne naravnanosti šol in vrtcev tudi po zaključku projektov je zagotovilo, da bodo otroci, učenci in dijaki ob zaključku vrtca, osnovne in srednje šole te zapuščali bralno, naravoslovno, matematično in finančno pismeni. Na nivoju VIZ-ov, vrtcev in šol, se bo razvojna naravnanost nadaljevala: • s premišljenim načrtovanjem aktivnosti v skladu z vizijo posameznega VIZ-a, • z umestitvijo vsebin, primerov, izkušenj, ki so nastali v času trajanja projektov, v razvojni načrt posameznega VIZ-a, • ob nenehni skrbi za pozitivno klimo med strokovnimi delavci, • ob spremljanju in evalviranju opravljenih aktivnosti ob koncu šolskega leta in v vmesnem obdobju. Vsak strokovni delavec, učitelj, vzgojitelj, ohranja razvojno naravnanost s tem: • da nadaljuje razvijanje, preizkušanje oz. vključevanje inovativnih didaktičnih pristopov v svoje dejavnosti, v poučevanje; z dejavnostmi smiselno uvaja gradnike bralne, naravoslovne, matematične in finančne pismenosti ter s tem pripomore, da bo otrok, učenec, dijak opolnomočen na teh področjih; strokovni delavec uvaja načela formativnega spremljanja z namenom, da se poveča aktivna vloga otrok/učencev/ dijakov; • da ozavešča pomen bralne, naravoslovne, matematične in finančne pismenosti; • da kolegialno hospitira in se ob tem uči, izboljšuje svojo prakso; osnovni pogoj za izvedbo kolegialnih hospitacij je ustvarjanje varnega (delovnega) okolja, v katerem se bodo vzgojitelji in učitelji začeli učiti drug od drugega ter prepoznavali učinkovite pristope poučevanja ter posledično izboljševali svojo prakso; • da z udeležbo na izobraževanjih in usposabljanjih ter drugimi aktivnostmi ohranja in spodbuja svoj profesionalni razvoj; redna delovna srečanja v okviru vrtca in šole (npr. projektni timi, aktivi) omogočajo, da strokovni delavci strokovno razpravljajo, da se informirajo in učijo drug od drugega. V obdobju trajanja projekta bi bilo lahko tudi drugače (lažje, preprosteje, površinsko), a želeli smo kakovost in jo tudi ujeli. Zato se ob zaključku projekta in ob pogledu nazaj verjetno komaj zavedamo, kakšno veliko delo smo opravili. Postavili smo dobre temelje, ki naj bodo trdna osnova za nadgradnje tudi v nadaljevanju. S tem bomo zagotavljali tudi trajnost projekta. Viri in literatura: 1. Skvarč, M., Mršnik, S., Bone, J. (2019). Pregled skupnih aktivnosti projekta OBJEM in NA-MA POTI ter predstavitev namena posameznih aktivnosti. Projekt NA-MA POTI. Delovno srečanje za ravnatelje. ZRSŠ. Interno gradivo objavljeno v spletni učilnici projekta. 2. Skvarč, M., Mršnik, S., Bone, J. (2019). Pomen vloge ravnatelja pri izvajanju aktivnosti projekta na RVIZ, podpora vodjem PT, PT kot učeča se skupnost. Projekt NA-MA POTI. Delovno srečanje za ravnatelje. ZRSŠ. Interno gradivo objavljeno v spletni učilnici projekta. | 183