282 Odperto pismo o zadevah lepoznanskega časnika. Mnogokrat ljube 5,Novicea preblago željo naznanujejo, da bi se kde beletrističen (lepoznansk) list rodil, pa vse ostane tiho in brez vspeha, ravno ko da bi se bob v eteno metal! Vrednistvo „Novic", gosp. Matija Majar in gosp. Zavčanin so vže govorili o tej reči in se več drugih slavnih mož je to željo razodelo. Govori in piše se, se ve da lehko o tem, pa poprijeti se te reči si le nikdo ne upa! Tudi smo vže v „Slov. Prij." odperto pisemce gosp. dr. Razlaga čitali nekaj jednakega našim željam, al tudi na ono se nihče ni oglasil. Ze samo na tihem se zdihuje in bese-duje od beletrističnika, pa blaga želja se vendar ne spremeni v djanje. Tu velja začeti, in, kakor je Bog v nebesih, bode početje dobro šlo od rok. „Nisam Bog ni prerok — ma če to tako biti!a Naše drage „Novice" ne morejo vsega tiskati, kajti njih namen in pravilo ni samo za slovstvo. Rekel bode morebiti kdo, kaj to berbram, (oje vže tako znano; al namen teh verstic je le, še jedenkrat to važno reč sprožiti. Veste kaj! Ali bi se ne dala rajna „BčeIa" iz temnega groba v nekoliko druge j obliki zopet obuditi in oživiti? Jeli bi se ne podstopil sopet častiti gosp. Anton Janežič vredništva? Založnika (morebiti g. Leona v Celovcu) bode vže mili Bog dal, za pisatelje pa skerbeti ni treba. Od začetka bode se ve da težko delo, ker vsak začetek je težak, in pomanjkovalo bode morebiti dnarja, — pa s časom, kaj velja, da bode? Oh, ko bi se pač kaka blaga duša našla in vsaj nekaj za ta namen darovala! Beletri-etičnik naj bi od kraja samo dvakrat na mesec izhajal, vselej na celej poli in naj bi se mu pridevala ^literarna do- 0 klada, koja bi donašala oznanila in pretrese novih slovanskih knig in druge mičue literarne drobtine. Pozneje pa bi Jist znal vsak teden izhajati. Naj bi se pa tudi nekaj so-stavkov v cirilici po nasvetu gosp. M. Majara tiskalo. Prav izverstnemu pisatelju naj bi se platilo vsaj nekaj za pola dobre robe. Tako bi tudi mični in izverstui zabavni spisi se rodili! Naj pa bi tudi pervincom bilo pripušeno se vaditi iu poskušati. Cena lista naj bi na leto ne hodila čez 3 fl. sr. "V Ce vže častiti gosp. Janežič ne more za veslo poprijeti, naj bi se vsaj kdo drug tega lotil; saj jih imamo, hvala Bogu, precej za to pripravnih mož! Le začnite, bode se vže dalo! To so moje nježne misli; ako kdo boljše ima, naj jih pa oznani. Prosim gosp. Janež i ca, naj po ^Novicah" svoje mnenje razodenejo. Menda bodo večidel mojih misel. Bog daj, da bi tudi ta moj glas ne bil le „vanum desideriumu in da bi o novem letu se vže veselili „Bčelnega vstajenjaa. V Velenjskem gradu mesca avgusta 1857. Vijanski Janko.