Problemi, januar 1971, letnik Vili, št. 97 MAGAZIN Problemi št. 97, januar 1971, letnik Vili Glavni urednik: Rudi Šeligo, odgovorni urednik; Dimitrij Rupel, tajnik uredništva; Jaro Novak, lektor; Peter Kuhar Uredniški odbor; Niko Grafenauer (urednik kulturne publicistike), Matjaž Kocbek, Tomaž Kralj, Marko Pogačnik (urednik vizu- alnih informacij), Dimitrij Rupel (urednik politične publicistike), TomaŽ Šalamun, Rudi Šeligo (urednik litera- ture). Marko Svabič (urednik roba). Uredništvo in uprava; Ljubljana, Soteska 10 / Gregorčičevo 4, tel. 20 487. Tajnik uredništva posluje vsak delov- ni dan od 10. do 12. ure, uprava pa vsak delovni četrtek od 14.30 do 16.30 ure. Naročila pošiljajte na upravo Problemov, Ljubljana, Soteska 10 / Gregorčičeva 4, tekoči račun 501-8-475/1 z oznako; za Probleme. Celoletna naročnina 50 din, cena posamezne številke 5 din, cena dvojne številke 8 din. Nonaročenih rokopisov uredni- štvo ne vrača. Izdajata predsedstvo ZM in UO ZŠJ. Tiskarna PTT v Ljubljani. ROB 1 Preklic 1 Misli o prihodnji uredniški politiki Problemov (Primož Žagar) 2 Pismo No 1—97 3 Sestanek v Soteski številka 10 ob 17" (Matjaž Hanžek) 7 Kritika nekega manifesta (Boris Muževič) S Svašta pička rodi (Marko Švabič) 11 Biseri iz zen budizma 17 Ohraniti naravo (Tomaž Kralj) 17 Stealin' (Stane Sušnik) 39 Iz stranišč na ceste, fantje (Tomaž Kralj) 33 Zaznava 6 (Janez Povše) 40 Stari huligan (B. Štih) in novi Pro- blemi (Magazin) (F. Š.) 40 Miting (Samo Sim.čič) 40 Minikrilna plemenskost 47 Kuglice (Miloš Švabić, Marko Šva- bič) 53 Priročna tabela za vibracije som- nambulnih (Tim Leary) 1 Marl;i, posmeh- ljivi, zbadljivi, moteči, bor- beni, metaforičftii, revolu- cionarni, krvoločni, vse- vedni, spotakljivi, PRO- sledi, saj ta bi bila, hlopanje. Treščili smo in razbijali čoln; lepo si si bil izmislil vse to. Lomili smo vesla, trli smo prve skorjice mraza s telesa. Ali zdaj vidiš, ko je bilo mraz. Vzeli smo v domovanju, in si izposodili, tvojo pipo. Kako smo bili dolgi, kako smo se dvigali na kolobarjih dima pod strop, kako smo dišali barve. Malo nam je bilo na poti dobrih časov, kot smo nekega časa zapluli v luči! Koliko luči! Vse je svetilo, celo se nam je za kak hipec zazdelo, da je svetloba topla, da ni dežja, da smo sebi enake našli. Nismo dobro zaklicali tvo- jega imena, ko so bile luči daleč za nami, jaz pa smo bili spet v barju in me- zeči rjavi kaši, brodili smo do pasu po blatu in ledene ribe so ropotale vse- okoli, tema je bilo. Pred tisoč leti smo oropali pagodo v gorah, res je, tedaj te ni bilo, poznali pa te nismo. A prav je, da veš, kako je bilo, prav je, da nosiš svoj delež: Bilo je mrzlega in suhega februarja. Tistega časa tudi Rdeče sonce ni hodilo, bila pa je revščina in razne sle so nas ertile, kako naj bi drugače jaz ropah. Stopili smo hlopati v gore, tam smo vedeli za pagodo, ki jo čuva le peščica menihov, starih in zaspanih muh, čakali so tam gori morda poslednjega prečiščenja, ne v svetišče niso bile uprte njih oči, ko so bili za vselej zazrti vase in zamaknjeni. Bilo je lahko delo, kot lahko, tako lopovsko. Brilo je in tulilo, sapa so padale iskrice iz nas. Porazbili smo nekaj lepenkastih oken in vrat. Vzeli smo vse, da ni ostal mozaik na stropu: tak si, fresko bi ukradel z zidu! Skrunili smo templje: januarja je bilo vse belo od inja, bolj pa je bil bel marmor središčnega templja: izpljuvali, izkozlali smo se vanj, na prag smo se posrali, to si storil! Po sodnijah so nas vlačili za drobna izmikavstva, po za- porih so nas gnali skoz špalirje in špalirje ljudstva, po trgih smo bili dneve in dneve priklenjeni k sramotilnim stebrom, sekali so nam roke, rezali uhlje, trli moda, izžigali oči. Namakali so nas v reke in cvrli na grmadah, s knuto so nam trgali tilnike in polivali z vrelo smolo. Zdaj boš plačal, jebemo mater, da boš plačal. Izdruznili bomo iz tebe, kam smo skrili naropane malike, saj ne boš trdil, da smo jih pokurili, zmetali v morje, ka-li? Zdaj bogvedi kod blodiš, ubogi ti, po teh mrzlih in surovih krajih. Kaj le smo ti storili, da so to koraki? Nemara si mrtev? Prisežemo, prebrodimo ne- sečo reko in vse kanale stokrat, da te najdemo, saj si izskočil iz nas. Tako čud- no, ti kobilica. V tej noči jokati... ker ni misli s tabo. Kaj smo ti storili, da moramo trpeti kot kamen. Kaj le. Kaj le. Naj le bo čim bolj bedasto: zapomniti si. Zapomniti po tej naši pravici, da se je zgodilo tako, ne pa kakorkoli drugače. Kar si storil, tega nisi (o morje, o deževne asfaltne noči!) storil vedoma. Vse si storil po nagonu. Jaz nismo brez ljubezni, če je vse po nagonu, vse je na ljubezni. Potem si je treba iskati in najti oblike. Tako je, da smo brez tal. To ni samotrpeče. To je iz tisega, da je vse to le rjava mezeča reka, njen tok, naj bi tudi mir in pokoj in duša prišli s tem tokom! Ampak ne. Vse so trenutki, ki jih zdaj plačuješ zgolj z ne-delom. Ali smo leni? Jebemo mater, vedno smo bili leni, zdaj pa čutimo vse prej, kot da bi bili leni. Zdaj je ne-delo pogoj za naš spokoj, za logično in želeno nada- ljevanje trenutkov razbohotenega nagona po samoohranitvi in ohranitvi vrste. Iskati, ljubi, iskati! Pustiti vnemar trpljenje! Najti obliko, najti medpot tu v kanalju. Vsekakor. On vendar je odporen, bolj kakor se zdi na prvem krhkem videzu. Dovolj ti je spati uro na dan; ostalo pa dvaindvajset triindvajsetin tla- kati, eno triindvajsetino pa imej skrivnosti. Vendar skrivnosti (čeprav so te že kako ali ne veš kako materialni pogoj za tvoj obstoj) umakniti in zakopati tlaki (prav res trpimo), brez samohvale, brez kanca trpljenja. To je tvoje meniško življenje. Zakaj nam kar naprej groziš s samomorom, to so nam hudi udarci prevare, to je ostudno. To igranje na našo piškavo humanitarno iskalsko vest. Smemo reči: jaz ti ne branimo? Ce to rečemo, smo surovi. Ce hočemo to na kri preprečiti, potem ni več elementarnosti, ni več ljubezni, nič ni. Temu že vendar konec, za božjo voljo, konec! Kaj in zakaj in odkod že ' spet ta prekleti čas, te preklete ulice, asfalt in deževne noči in tavati brez kraja, vsemu in sebi v divje. Hudič nas maltretira, kaj? Kaj se nam skrivaš, kriv si, zaboga si kriv. Ali pa na jesen le jaz zablaznimo? Zdaj vemo, kdo je razbijal izložbena okna, zdaj naposled vemo, kdo se je veselil prvih open ledu: JAZ smo vse to. Jaz smo stopili pod kolesje, jaz smo stopili v sobane, veže, hodnike in stopnišča, garderobe na kolodvorih in avtobusnih čakalnicah, polnih pijancev in tičev, bifejih in metrojih, zakajenih gostilnah in zastrtih spalnih vagonih, omrežju mestne kanalizacije in vlažnih kleteh; jaz smo hodili po novogradnjah; jaz smo razdirali načrte, jaz smo stradali in se hodili iti trpljenje, jaz smo pri- jeli mačke za glavo in rep, jaz smo klopotali nočne ure v privatnih stanovanjih, jaz smo in še umiramo. Jaz smo. O, dragi razum, zakaj ta tema. Kako se vse obrne, da potem samo blazniš. Zakaj ta teža. Zakaj ni nikoli nikoli zadosti 2 živeti. Ko bi vsaj ta firbec. Ta pamet. Ta nesreča. Ti časi. To barje. To priha- janje. To je blizu koncu. To. To drhtenje. Hitro dihati popiješ milijarde megle, o. Zakaj ta bolečina. Ali je res bolečina. Ali pride nadte, če že ni bilo, vsa re- zilnost, dim, smrad. Jaz smo kljub temu trudni in mehki. O, da bili bi krepki, o, da bi bili. Kje so veter, razpoke, kje peče. Ce le ne bi tako držalo: drži mraz, drži megla, drži blato. Zakaj si rekel drek. Zakaj si rekel nočem. Zakaj si ne- mo sedel. Delavcu si naredil kamnit nos, srep pogled, delavec pa je hotel ve- deti vedeti. Delavec si je zapomnil vse, brez skrbi. V bolnici te je napadel, tu te je kajpak le dobročutno opomnil, kaj da zdaj po njem si in imaš. Zakaj si nas obiskal v bolnici, ko smo imeli zadnji trenutek. Zdaj pa bi bilo vse jasno,, zdaj pa bi lahko iztegnil prste in odprl dlani. Delavec te je usekal na tilnik. Enkrat se ti omrači um. Potem padeš vznak. Vidiš vse, le zase ne veš. Kot da je tako prijetno vedeti zase. Obrni se, skoz lase si pojdi. Mračna soba, mrlišnica, vse pa vidiš. Kako umiraš. Kako si tukaj, kako vidiš vse, um je mrtev; ta ogenj v tej temi. Pil si smrdljivo pivo. Vedel, vse si vedel. Dež je počasi padal. Nisi hotel nikamor, čakal boš jutra, zore, novega črnega asfalta, ki pač kajpak dela iz luči tisoč luči. Milijardo megle. Nisi pel, nisi pel. Rekel si: mati, storila si zločin. Rekel si: oče, ti umazani oče, nikoli me ne boš razumel. Mati, zakaj prav jaz? Mogoče sekundo preje ali pozneje, pa tole ne bi bil jaz. Ali da je to neizmerno srečno naključje: izmed tolikih milijonov prav jaz? Zate, mati, bi bil jaz takšen ali drugačen, se že poznamo. Hodiš po stavbiščih, natanko znaš ločiti pomen odtenkov tega ali onega poslopja. Drvariš. Kuriš peči. Naposled pa si tudi oseba. Kdaj rečeš, da je tako. Kdaj rečeš: to je samo čas, in da je v tem zdravje. In da je treba živeti. Vse te stvari rečeš. Dragi razum, nikoli se nočeš vrniti. Bentiš, pa stopiš v stare čase. Poveš besedo, pa ti stopi pred omračeni um tisto, kar nosi besedo. To so stari časi. Potem stojiš v novih časih in vidiš stare čase, nimaš pa prijema, da bi si potegnil mejo in rekel: To so stari časi. Ti samo veš, da so stari in da so novi časi. Isto si naredil, baraba hudičeva: isto. Ali ne slišiš, kako jokajo gore. Kako se je enkrat nekaj premaknilo, peke- tala kozica v hrib, peketala kozica in jokala jokala. Le polovica resnice je, kar jaz lahko povemo. To, kar je že povedanega, pa niti petina resnice ni. Tako: Ali se nismo tistih noči vselej vračali do tvojega domovanja? Vračali smo se, vračali, celo nove smeri smo ubirali potem, ko smo spet stopili dol k čolnu po razmočenih koreninah barskega drevesja. Tam je stalo tudi drevo brez vej. Bilo je vitko in ravno deblo, lubja ni bilo videti, nekaj živega je bilo' prelep- Ijeno na les namesto lubja. Turobna jutra, vsa polna nizkih oblakov in prši in drgeta, tudi nismo vedno zalezli na sledi: mogoče smo nemo strmeli skoz okno dol na deročo jesensko povodenj. Poleti sršeni, zdaj pa barja ne, nizko nebo zdaj, poleti pa ploskega sveta ne, poleti urne nevihte, zdaj groma ne in bliska. Mogoče smo stali za oknom, zdolaj je plesalo tu in tam gnilo vejevje in kaj poginulega mimo nas po rjavini: poleti tega ne. Sedel si proč od okna v kanapeju, zagolten si bil v tisto tvoje učenje, prvikrat si nas sprejel malo hladno, malo si nam dal postreči z jedjo. Doli pa je reka kar potekala. Sivo skalje je bilo razklano, brzice so vrvele, temnomodre krošnje so se blazno ma- jale, to tvoje okno je zver. Na namig, kako je mogoče živeti v tako odljudni pušči, nas je popeljal prav do brega! Kot je skoz okno misliti o kotlu, tako je od tule misliti o zunanjosti: pogledati nam je dal navzgor, bila so le drevesa in ločje in vodovje, pogledati nam je dal navzdol, bilo je ločje in reka in nebo. Hiša je dišala po jedeh in toplem še na drugi breg. Kajti čoln si imel! Kako je mogoče prebivati v svetu, ki se ti izpreminja: poleti poskočen potoček, zdaj novembra je le-tu valeča se godlja pen in mrline, le-tam široko zadušeno in stoječe plitvo in mastno jezero z nebesom na vseh konceh; breg je poleti le-tu razklana siva skala, le-tam gošča živega, ki se množi in veje v nevihti, jeseni gola debla, rjavo blato in nanos mrline. Stopili smo v čoln, da si se bahal s svojo puščo. Bil je nesrečni trenutek, ko smo se nekoč vsi skup mahoma znašli v vodi, čoln je utonil in po trskah splaval dol po toku. Zakaj nisi trenil z oče- som? Zakaj si se hahljal, lopov nizkotni? Zakaj si sezul opanke, kopati se nisi jenjal do večera? Dobro nam ni bilo v mar. Tistega časa smo odkrili Skriva- lišče v domovanju. Kaj čudes je planilo ven! Barve in srca in deteljice s štirimi peresi, kopja, epruvete, lij ločnik, erlenmeyer bučka, gorilnik na špirit; kako je dišalo po tlečem opiju in cedrovini in mandarinah. Kilogrami zlatega nakitja, zaboj draguljev, zaboj srebrnih zvončkov; ti pa si tako odurno kot kako prase čofal po vodi! Vpil je celo o jedi, o pijači. Danes je bilo Skrivahšče prazno; hodnik, teman in moker, v njem dežja do gležnjev. Pomislili smo, ali je zaklad BLEMI — pralni stroj ča- sa in prostora ... PROBLEMI: do bralca! brez njega! k bralcu! proti njemu! na-v-kljub njemu! na- vzlic njemu! za bralca! v njega! zo- per njega! čez njega! na njega! skozi njega? raz njega? z njega? pri bralcu! ob njem! o njem? po njem? v njem? med bralci! nad njimi! pred njimi! za njimi! z njimi? PROBLEMI so bralec? njegovo zrcalo? projek- cija? misel-beseda? UDAREC????? Sedanja komunikacijska shema PROBLEMOV: PROBLEMI besede bralec (sprejemnik, potroš- nik, lenoba, parazit, slabo- umnež, ovca) Nova komunikacijska shema PROBLEMOV: PROBLEMI problemi misli-besede bralec (sprejemnik + od- dajnik, mislec, ustvarjalec, sodelavec, borec) PROBLEMI naj uvedejo novo rubriko; v njej naj objavljajo probleme-teze, vprašanja; brez komentar- jev, brez sugestij; proble- me v oremislek; probleme, ki naj postanejo bralčeva misel-beseda. Bralec naj misli na stra- neh problemov, naj posre- duje svoje misli navzven, naj bo bralec-sprejemnik + oddajnik, naj se napiše, naj se iz-po-na-do-kaže! NAGLIC ZLATKO, Ljubljana, Povšetova 12 sestonek o sotesHi šteu ilko 10 Prvi razgovor: Ali 3 je Tribuna objavila vabila za današnji sestanek? Večina, bilo jih je točno du- cat, če prištejemo še Franka Zappo, ki ve- selo uraduje na eni izmed sten, čepe na straniščni školjki, se je soglasno izreklo za to, da naj Tribuna v bodoče izhaja bolj redno, saj je do da- našnjega dne ni do- bil še nihče od na- vzočih, pa je že po- nedeljek. Vprašanje, ki izhaja iz prvega: Ali naj se v bodoče še dajejo oglasi v ča- sopis, ki izhaja tako neredno, poleg tega pa še toliko računajo za objavo? Odgovor je očiten, odgovor se sam ponuja, odgo- vor, ki zaradi tega tu- di ni bil izrečen: ne! Zaključek prvega pogovora: s tem je bilo rešeno uredni- štvo, s tem je bil re- šen ugled urednikov, s tem je bil rešen du- cat ljudi. Drugi razgovor: Rudi se izjasni. Rudi pove svoje mišlje- nje. Rudi razloži zgo- dovino novega ured- ništva. Rudi, skratka Rudi nekaj pove. Zaključek drugega razgovora: Rudi go- vori. Tretji razgovor: Rudiju se pridruži Dim. Zaključek tretjega razgovora: Rudiju se pridruži Dim. Četrti razgovor: ti- šino, ki je nastala za tretjim razgovorom, prekine Rudi: »Ali ni za onim vogalom, tam se Skrivališče nadaljuje. V domovanju smo delali luknje v zidove, kjer'je trkanje votlo bobnelo. Na stopnišču med nadstropji smo ure posedali, da bi iztisnili iz uma, kaj utegne biti med dvema nadstropjema: še eno, ki zanj tudi zidar in njegov pomočnik ne vesta? Prezirali smo vrata, v isto steno smo raje naredili nova vrata, saj nismo mogli vedeti, da se bo skoz nova vrata stopilo v stari prostor, kot skoz stara vrata. Podstrešje nam je dalo mi- sliti o času. Kdaj smo vso noč čepeli na prepihu, ki je ondi vel, da smo mislili o času: tedaj smo se ovedli, da ima podstrešje svoj lastni čas, ki je neodvisen od časa spodnjih prostorov. Pa nam sme dati to misliti o tvojem in našem času ločeno, tu in zdaj, ko je sivo in nizko jutro, sredi pokrajine in kanalja? Tedaj ni bilo drugega kot težkoopojno zgodnje popoldne, polno medu in vlage, elek- trike in toplote. Po svetovnih kuhinjah je rožljala umazana posoda, šelestelo je časopisje, škripale so posteljne vzmeti, omamni vrtovi, zimnice, scalina, ra- dioaparati, hladne veže, prvi hladni večeri. Ko se ustališ, gledaš skozi isto okno vedno isti videz, zato si ušel in stopil na pot; si mislil, da uideš ginevanju nature? Misliš, da boš kedaj priveslal do žuborečega potočka, temnomodrih krošenj, iskrih postrvi in sončnega gričevja? Saj ne pozabimo, da hoditi prak- tično sploh ne znaš. To so kanali, dragi, kanali, z isto roko naštrikani tu in tam. Si mislil, da stopiš med drevje in živžav goričja daljnje dežele, da se spre- hodiš po tratah in nagoltaš medu in elektrike; hlišč in črni oblaki se ti to- žijo, kaj? Nažigal pa si pipo že poleti, tega se spominjamo jasno. Pustil si, da je padel mrak, da je postalo v izbi temno in si nismo videli obrazov. Molknil si takekrati, molčati smo morali tudi jaz. Miel si stare čase. Trpel si, v mehkem udobju, čutili smo, saj je bilo tema, kako si zrl dol k reki in v daljo ; debele kaplje neurja so se zatrkljale po bregu, tok reke je zastal, dih ti je zastal; bilo je tiho, spričevalo si hotel imeti, gladina se je umirila, da si nam pokazal, kako delajo deževne kaplje nanjo mnogotere kroge. V tistem gozdu ni bilo živali, pod kamenjem ne mrčesa. Dež je bil in nastopil je september. Misliš, da je podlo reči o času, da je poletje, jesen, september? Misliš, da si prav ti opravil s ča- som, da si vstopil v negibno fotografijo, da si tu v mraku pred negibno reko kot na risbi lik. Nisi vedel vsega. Nisi obstal pred sleherno razpoko v lesenem podu, nisi preštel strešnikov krova tvojega domovanja; le to veš, koliko izb ima domovanje, veš tudi za Skrivališče, veš za podstrešje. To je bil peti dan, kar smo stopili na sled hlopati skoz pokrajino, ko so bile jesenske neprilike, ko smo časih zabredli v blato, ko časih voda ni več tekla, tudi ni stala, mezela mimo nas skoz kanale med razmočenimi bregi; bilo je jutro in sivo nebo se je stapljalo z meglo in prostranstvom. Bile so velike besede : tu je levo, tu je desno, tu je zadaj, tu je spredaj, tu je zgoraj, tu je spo- daj, kam? Na oglu megle, neba in močvirja se je zganil zrak, začul se je pljusk, bil je čoln. Čutiš zdaj, da to ni postelj? Čutiš mraz in spomniš se studenčnice, oklešče- nega močvirskega drevja. Vrbje, kako požene šibe iz mrtvega debla. Nad vsem sonce kot zlatica. Pod vsem modri tolmuni. Nad vsem rumeno nebo, da je vmes med potokom in nebom živo zelen pas mehkega prostora. Po gramoz- nih stezicah vozijo kočije rdečelične kraljične. Vprega je operjena po pavje. Po vlažnih poznopoletnih gmajnah gruča glumačev z lesenim cirkuškim vago- nom, nekaj psov blatne svetle dlake, voz kdaj pohiti, kateri pes zastane in koplje krtino, potem jadrno in mršavo steče za ubeglimi. V vagonu prejšnja kraljična, visokonoseča, z modricami po nogah in riti; gonjač v gumijastih galo- šah, neobrit, s klobukom, malo potrganim; razdrapano pritlikavo rjavo kljuse. Kam si pobegnil, ali ne vidiš, kaj storijo večna potovanja! Nizka dežela, na vseh krajeh stisnjena pod plitvo kupolo nizkih sivih oblakov, ki brez nehanja rosijo rosijo rosijo. Sajasta lokomotiva, črno le kdaj, ko se para utrga ali jo kateri štrleči del mehanizma prehode; prašni sivokarminasti živinski vagoni, okoli na kolesih, slinasti gobci in prepletajoči se jeziki in repi, nizki vagoni s hribi premoga; vije se, vije se vlak; kurjač s črnim kačketom; jate vran kdaj pa kdaj nad polji: zdaj čutiš, da to niso nobene sanje? Stebrasta in stopničasta palača in tvoje domovanje, sivo in z dimnikom, polomljene brvi, kotanje, dna prelita z vodo, odtrgani pomoli, odneseni čolni, naneseni kosi lesa, katrana, žebljev in rjave pločevine; erozija in mrčes, odpadki in iztrebki in podgane. Kdo je rekel, da smo te iskali od septembra do decembra. Kdo je rekel, da smo gledali sovražno naturo in mislili, kako dolgočasno je poletje. Kdo je rekel, da smo rekli, da smo stali v poginuli travi in zveneli, da je vse organ- skega prenapihnjeno. Dež in blato in mraz — ali poješ, ker so te stvari? Vesla in prekrožena otrpla gladina divje reke. Postoj, zaboga, tam ni ničesar. Tam so preostali kanali, ki jih ni prav tule. 4 Matjaž Kocbek: TABES DORSALIS IX. kolnica klavir kmečki tip šepek baptist gverila Španka okrog trebuha so ride izza oltarja tovornjak močan in glasan gregor grbec spi na trebuhu motika dvigne nos in vonja kraljica z dvignjeno nogo neužiten kos tleskne po tlaku pa pa pa rečekosmat parkelj premozgano vimek klofne in pomodri s prečešemo se in prebijamo šaljapina pečejo redkev počar-i seda valjar ljubi sarabande sodnik z ovalnim obrazom plahimi očmi kratko desnico se skloni in hitro šepne še stranišča so utrujena zajtrk je bogat miselni tok vlačilci v degustaciji čep zapah in čriček sedijo v loži razklan krof v sedlu plomba se dviga v dvorani admiral in radohova vas abortus pomerja obleke pivo zamrzne ladje pa na jug krivilci baiane se odpravljajo rokavice naskočijo prste potplati se topijo večplastni zrak se v tišini sprehaja in sklepa pogodbe kuga se za trenutek ustavi jahajmo pitone na es mati in tine rožanc permutacija valov izcedek na dopustu avguštinec v pancerjih enciklika pederastija rolade barikade čokolade sonce vabi na kiklade dovoljšnje tempera- ture?« Zaključek četrtega razgovora: Viva Ru- di, živel Rudi, ti si re- ševalec zavoženih sestankov. Peti pogovor: Dim se takoj oprime tem- perature in pove, da on kuri svojo peč na olje vso dolgo noč, kar je veliko bolje in obenem bolj učinko- vito. In tako teče pe- ti pogovor o tem, kam in kako se kuri- jo peči na olje, da so bolj učinkovite. Ne- kdo pa pravi, da niti okna niti vrata na So- teski št. 10 ne dihta- jo dobro in bi bilo kurjenje skozi vso dolgo noč metanje denarja skozi okno. Po burni in koristni debati v petem pogo- voru pride do Za- ključka petega pogo- vora: peči na olje ni- kar ne kurite tudi po- noči, če vam ne okna ne vrata niti ostale pritikline ne dihtajo dobro! Tukaj je šesti raz- govor: Tišina. Zaključek šestega razgovora: Očitno ti- šina. Sedmi razgovor: Nov obraz vpraša, če so v koncept Magazi- na za to kompetent- ne osebe vključile tudi glasbo. Zaključek sedme- ga razgovora: Fanta- stično! Enkratno! Za človeka zahtevam in predlagam Orden enotnosti in reševa- nja zavoženih se- 5 Stankov. Obenem pa tudi kaznovanje, da človek spravi pogo- vor na tako nepo- membno temo. Še en zaključek sedmega razgovora: Nastane obširna de- bata o tem, kako, za- kaj in ali se splača narediti anketo na akademiji za glasbo. Zaključek obeh za- ključkov sedmega razgovora: Stvar bo, kot kaže, stekla! Osmi razgovor (po sedmem): Ta je pa malo bolj delikaten. Ali je na Soteski 10 potrebna revolucija? Rudi pravi, da kitaj- ske revolucije ni mo- goče izvesti na Sote- ski 10. Avtor tega spisa pa reče, da lah- ko poskusimo vsaj pol kitajske revoluci- je. Seveda je Rudi spet proti in pravi, da na Soteski 10 ne bi mogel plasirati ni- ti pol kitajske revolu- cije. Avtor pa pravi: Če bomo samo govo- rili o tem, kako je ki- tajska revolucija ne- mogoča, potem bo res nemogoča. Če pa bomo delali, se bo pa videlo, ali je mogoče ali ni. Zaključek osmega razgovora dá bikec Markee: »Očitno bo- mo še prihajali na ta- ke sestanke!« Zaključek vseh razgovorov in za- ključkov: po dolgem času (po sedmih la- ških letih, kot je re- kel Iztok) sem spet videl Iztoka. Zaključek zaključ- rudar sem ter tja pozavne pod zastave predsednik švigne izpod koruze odrski mojster spominki na dedka harmonij na žulju palec in kazalec na o palec frc frc frc šestorica na deblu milijarda v pesti med bobnenjem zavija luna okrog ledij z volno na očeh radirko na stopalih ura na ušesih pretrese levica ne ujame žoge trepalnica nad lenartom vesele kokoši med orodjem sonce se vleče nad studor vonj se posrka slama ozeleni prijetna senca nad parkljarji dela obok s truščem na ustnah se spuščam na brnike molitev zavita v celofan solza v tetrapaku vročina pritisne na modrice življenje se spusti v dir vse gre po svoji poti neznan nos zvit strah lakirana brajda roka v kebru bebav lišaj lopatasto kolo veriga gorskih hrbtov prva polovica telesa je gola do izpušne cevi je presledek golo drevo zaključuje kroge modrikasti čmrlji te odrinejo korito je polno tiskovina učne delavnice v mlinu brezlesno papirje golobja noga metulj na straži cenik pod steno pribit stol na križu večer zažvižga agavji šum voda lepi dlake nad žilami vznemirjena je trava ruk zveni zelo apatično angora na rokavu kovček švistne k topolu golo gričevje se zavleče v votline kako sam tužan puščava stoji razkoračeno parada obrvi na vlečnici trebušna mišica širi prsni koš osamljen ganglij izza stebla seč dela kvadre nad predvorom zaplahuta vesela bakterija v obrisu 6 proso piska preko piščali parnik v limfi bezgavka z vermouthom dimije v dimniku malpighijeva telesa norijo za passo doublom gonokok preleti ozemlje stara obloustka trka po tlaku neznan plazilec ponuja vezalke pred jajcevodom stoji blagajna popadek vtika glavo v sečnik ploska noga je duševno strta želodec kriče bere pisma sterilna gobica v ritmu bosonoga žvekalna mišica blefira v smeri severa pljuča pohrkujejo v saten slinavka beli zijalko štiri kalorije vedrijo roženica nagaja kopitarjem vlakno išče vejo dendrit z rezervacijo v podlogi opazuje pupke niz proge vse zadiha v isti smeri diesen v mavcu beljakovinski utrip naoljen umski delavec skat v grbi toplina delovnih gibov lunin ples nad kocinastimi topoli nato kratek počitek v mehurjih krtačasta brbončica pikne sol v nožnici ropot časa organizira tabor higiena kovinskih držajev hrana kaplja po žlebovih usnjica ponuja roke s prostim očesom nad bradavico tleskne meso na mizo izbica se polni periodično premična ustja po stenah prozorna jedra se uvažajo in izvažajo skrčena prst po ploskvah testisi in rast brade ob prisotnosti vlage sedajo po oporiščih plastična podkev na ušesih zimska roženica v temi rahitični pregib ob vznožju mehak gumb nažiga z žago krempeljci podijo iz parka slovar se zavleče na sliko nekje na tvoji koži je moj stolp izprožen v napačni smeri belega zemljevida stolp z okamenelim požirkom v temini temelja ka vseh razgovorov in zaključka vseh za- ključkov: Za bralce: kar mi je ušlo, pa mi ne bi smelo uiti, do- dajte! Matjaž Hanžek KRIT IKA NEK EGA IVIAN IFES TA Pomni naj se moja kri- tika, ker moja kritika ni »polemična pripomba« in s tem »dopolnilo« Mani- festu." Tvoj MANIFEST ni le improviziran in nesiste- matiziran; tvoj MANI- FEST je zlonameren in kontrarevolucionaren, je proti VSEM revolucijam. Moj manifest NI do- polnilo tvojega, ampak je kot manifest enkra- ten, trenuten; kot NA- ČIN IZVEDBE katerekoli revolucije v kateremkoli času in tisto-časovnih razmerah ■— je popoln. Mojega manifesta še ni, ker' o času njegove ob- jave odloča TUDI Matjaž Hanžek. Da bo zadoščeno pri- čakovanju in moji aler- gičnosti, naj bom »kon- trarevolucionar«, ker tvoj MANIFEST je tvoja »revolucionarnost«. 1. »Odklonilnost do ljudi, tolp ..." — ego- centrizem; izvedba po- polne revolucije — ko- munizma, ne glede na sredstva in objekt. 2. »Komunizem tepta in mikasti rajo kot blesa- * Beri: Marko Švabič, Manifest, Problemi, ole je že bilo, se mi je nekdo potožil, da ima pri branju Anti-Dühringa hude teža- ve, ker da se mu vse meša, kaj kdo od nastopajočih v knjigi reče. Rekel sem mu, naj vzame dva barvasta svinčnika in naj z modrim podčrta Dühringove bese- de, z rdečim pa Engelsove, in tako bo jasno razločeno eno od drugega. Cez čas pa se je vrli bralec vrnil in rekel: ,Kako pa naj zdaj ravnam, ko je naprej Anti- diihring!'« (Opomba: Ker Štih na- prej bolj malo komentira, bo legenda znana na kon- cu koncev prihodnjega let- nika Magazina.) Zapisal F. Š. MIT ING SAMO SIMČIČ Pridobitev in izkušnja osvobodilnih bojev je ta, da lahko vzame človek svoje življenje v svoje roke in mu ni treba hlap- čevati ali biti od koga odvisen. škost, se — neogibno — dogodi, da ubijemo življenje samo (atomska bomba, terorizem, Manson — vse to, kar tako dosledno in nazorno kaže tista slovenska literatura, ki sem ji dal ime samorazdejanje humanizma in kar misli tudi sodobna, s to literaturo skladna slovenska filozofjia subjektivitete subjekta in njegove avtorefleksije). To je tudi tista točka, ki se je velika ve- čina slovenskih mladih radikalistov ne upa dotakniti in zato ostaja — nekoherentno — na pol poti: pri različnih dovolj ab- straktnih razglasih in dovolj neoprijemljivi kritiki, ko pa bi šlo za resonantna dejanja, gesta odpove. Je koherentno navduševati se za vietnamsko osvobodilno fronto in boj, pa ne iti v Vietnam? Mladi radikalisti bi radi vietnamizirali ves svet, napravili — po Maovem nauku sto Vietnamov, se pravi ta zli in krvavi planet zažgali, da bi zgo- rela njegova laž. Vendar —ali niso zagre- šiH sami iste laži — laži našega sveta, na- še vsakdanje, »normalne« laži — če hočejo (oziroma bolj točno : bi radi) vietnamizirali Jordanijo, če sanjajo, kako bi vietnamizi- rali Grčijo, sebe, nas, našo družbo-državo pa prav lepo izpuščajo iz te svoje zamisli. Kaj ne priča takšno ravnanje (mišljenje) o tem, da gre za čisto navadno igro s tujim, za krvavi spopad, ki zame ni obvezen, pač pa za druge, za provokacijo, ki ji sam ne nasedam, pač pa skušam prepričati vse ostale, naj se spopadejo na življenje in smrt? Ali ni takšno — najbrž res le lažira- dikalno — navduševanje podobno ravnanju pariških šudentov, ki so se 1968. leta vozili v bližino pariškega centra z avtomobili svo- jih očetov, jih varno parkirali, zaklenili in sploh zavarovali, potem pa v hipu menjali svojo »meščansko« kožo, spremenili nemu- doma pozitiviteto v negativiteto, vdrli k drugim avtomobilom, jih prekucevali, se nad njimi znašali kot nad simbolom — zna- kom — in realiteto kapitalistične, zločinske, nečloveške družbe. Ko so se natelovadili, so spet spremenili stališče, sedli v družinsko lastnino in se odpeljali domov ; drugi dan se je zgodba ponovila. Ali ni vse to v zve- zi z ideologijo igre, kakor jo vse preradi razumemo (igre kot nikomur obveznega uničevanja sveta, vendar uničevanja druge- ga, ne pa sebe in svojega; samo kritike, ne pa samokritike ; samó razdejanja, ne pa samorazdejanja, torej povsem polovične radikalnosti, takšne, ki ni reflektirana in ki bije samo videz, ne pa bistva: sebe, svoje strukture, strukture nosilca igre, ki je sub- jektiviteta subjeta, subjekt v svoji enkratni eksisenci sam)? Manson in njegova druščina je za to ze- lo značilen primer. Ena od njegovih deklet, tista, ki je umorila Sharon Tate, je zelo na- zorno in konsekventno izpovedala : pri vsa- kem ubodu ženske v visoki nosečnosti — in bilo jih je cela vrsta — je začutila ob- čutek svobode, kakor še nikdar, in hkrati z njim spolni orgazem. Razumljivo: ubijala je simbol tega, kar je: ubijana je bila ma- ti; njen otrok, ki bo rojen iz tega, kar je, zgolj nadaljuje tradicijo, stari svet, ideali- zem, ne vnaša v svet nič zares novega, je tak, kot vse, kar je; če podiram to, kar je (ker je slabo), lahko podrem tudi — še ne rojenega, a že živega — otroka, ker ta otrok sploh ni novo in živo, temveč staro in mrtvo. Orgazmi so razumljivi; je še kakšno dejanje, ki daje večjo svobodo (vr- nili smo se k problematiki Dostojevskega in Camusa, Besov in Razkolnikova)? Ubiti pomeni, da sem postal Bog; postati Bog je identično z : nehati biti človek, kakršen je znan, človek starega — danega — sveta. Umor je radikalna in totalna negacija po- zitivitete. Nič pozitivnega ne postavlja več meje — ovire — med mene (moj užitek, mojo potrebo) in svet. Svet se mi je do kraja pokoril, odprl, nobena materializira- na institucija — zakon — me ne moti, zmagala je absolutna neposrednost, med svetom in mano je nastala — kot v drogi — identiteta, spoj, enost. Končano je s sve- tom delitve dela, delitve sfer, svetom po- srednosti, kjer ni nobena reč, kar je, tem- več vsaka nekaj drugega, vsaka svoja me- ja, vsaka moja meja, konec moje subjek- tivitete, moja smrt; zdaj sem to smrt vrnil tja, od koder je prej prežala name, jo vrgel drugemu v obraz, ta obraz razrezal in po- stal nesmrten. Vendar — in spet smo pri nekoherent- nosti — kako se Manson obnaša na pro- cesu? Eno je za nas bistveno: bori se za svoje življenje. Druge je ubijal, na lastno smrt ne pristane (medtem ko Kristus —- kot simbol pozitivitete — drugih ni ubijal, pristal pa je, povsem mirno, na lastno smrt). Manson je v tem dejansko pravi Antikristus (s parodično, slepilno, gluma- ško masko Križanega; Manson igra Kri- stusa na način gledališke predstave radi- kalne igre; značilno je, da si je v čelo urezal križ!). Sodniku je odgovoril: »Boril se bom za svoje življenje na ta ah oni način... Ker mi ne pustiš, da bi rekeL kar bi hotel, se bom pobrigal, da boš iz- ginil. Vedi, tudi jaz imam svoj sistem.« In še: »Treba bi ti bilo iztrgati glavo.« In še, ko sta ga dva policaja vlekla iz dvo- rane : »Kljub vsemu ti bom odrezal glavo !« Kritika da, samokritika ne. Negacija da, samonegacija ne. Mi pa se sprašujemo: je negativiteta, ki zadeva samo druge, ne pa tudi sebe, sploh radikalna, prava, polna negativiteta? Ali ne gre zgolj za zakrinkan rop, za hajduštvo, za obrobno grupo, ki hoče živeti zunaj zakona, ker hoče biti sama sebi zakon (se pravi pozitiviteta, ki velja le za grupo)? Ali ni to — sociološko in psihološko gledano — le najnižja oblika rodovnega etnocentrizma? Zato tudi ni čudno, da mi je mlad ra- dikalec, ko sem ga vprašal, zakaj bi se šel — v polpreteklih dogodkih — rajši borit v Jordanijo kot v Vietnam, kot iz- streljeno odgovoril: zato, ker se v Viet- namu že vojskujeta dve državi, dve orga- nizaciji, dve vladi, ker gre tam že za pov- sem normalno, navadno, znano vojsko, ta pa me ne zanima, saj mi ne daje možnosti, tam ni odprtega polja za mojo svobodo. Tu, v Jordaniji, pa je še vse nedefinirano, neznano, negotovo, spontano, tu je svobo- da ekstremna, tu lahko vplivam na do- godke (na dogodke pa hočem vplivati tako, da bom rušil pozitiviteto, to, kar je, ustvar- jal zmedo, spontano situacijo, negiral, agi- rai, se odločal od trenutka do trenutka...). Tu se bom lahko zabaval. (Igra. Uži- tek v igri.) Kaj pomeni takšen neomarksi- stični ali neokomunistični radikalizam (fant se ima za marksista in je član partije)? Problem puščam odprt. Brez dvoma gre za dve možnosti našega življenja : možnost pristajanja na to, kar je, in možnost ne- gacije tega. Videli smo, da je možnost ne- gacije, če je radikalna in koherentna, v bistvu nemožnost, ker je samonegacija. Ali pa zares trdno vemo, da je prava možnost prva možnost, da je živeti v tem, kar je, res živeti? Da ni tudi to maska? Golo ponavljanje? Torej že vnaprej odsot- nost življenja? Se pravi neeksistenca? Kaj pa je potem eksistenca? 40 SMER IN PROTISMER ivan mrak 11. ХП. 70 Moj dom je brez ogledala. Če se ozrem nazaj, se spomnim na veliko ogledalo v materini sobi. Danes se ne maram spomi- njati. Nočem spominov izpred trideset, šti- rideset let. ZaRaj? 50 teže s tem manjše, jih boš laže pre- našal? Pravzaprav — tebe sprašujem? Kdo pa si ti? Sanjski privid? Himera sneta z Olimpa? Se ne pogovarjam že leta s teboj? 51 resničen, ali se pogovarjam le s sen- co, ki sem si jo sam zamislil? Ne prinaša resničnost vedno novih tež? Zakaj bi si ne priznal, da si le opojna misel mojih sanj? Če izbrišem vse teže, ostanem praznih rok. Si to želim? Za tem stremim? Je to sreča, za katero se pogajam? Sreča boli. Se resnična sreča le s trpljenjem od- kupuje? Kaj pa je sreča mojih let? Posloviti se kaže, stari fant. Pravkar je prišel v Rio pijan Zagorac. Zadnjič me je napumpal za tisočak. Kar tako sem mu ga dal. Zasluži več kot pre- jemam sam. Nisem bil za hip osrečen, ker je fant zaupal? Komu scela lahko zaupamo? Zakaj? Podobi svojih sanj? Kaj pa, če je ta podoba zaresen človek, zaresen in živ člo- vek? Če sanjam bdeč? Zakaj se za bdeč- nostjo poganjam? Mar ne vnašam v svoj spanec vse ostrine budnih ur? Niso te ko- nice v snu vse bolj neusmiljene? Jih bdeč ne omiljujem sproti? Zakaj bi sicer iz spanja pobegal v budnost? Potemtakem sem nekaj prekucnil na glavo? So torej tile moji zapisi, pričevanja mojih noči? Williamovi verzi se mi vseskozi opo- tekajo skozi spomin. Vseeno, ti si sanjar; sanjaš buden, zato te tepe noč z jeklenimi biči^ Življenje prevara, samoprevara? Kdor se je zapodil vanj, ne oziraje se na spo- dobnost, čast, ugled, kdor se malikovanju karierizma izogne, ta je proklet. Nič ni bolj pregrešnega na tem svetu, kot brez- pogojna, v veliko svetlo sanjo usmerjena pot. Ni spregovorila podoba iz sanj? Kaj me sumničiš, ko pa veš. Vem, kaj vem? Tisto vem, kar mi prinaša noč. Naj njej zaupam? Naj se sanjam, spanju odrečem? Naj se vendan in vennoč samovaram? 21. XI. 70 Ti si tu. Si tu? Tvoja prisotnost je fan- tastična. Biti navzoč in navzočevati, to je morda najbolj fantastično, kar nas v živ- ljenju lahko dohiti, s čimer se v življenju lahko srečamo. Biti resnično navzoč se pra- vi ljubiti. Je sploh kaj na svetu, kar bi moglo preseči, kar presega našo sonavzoč- nost? Sonavzočnost, ki je pogojena po našem vedno novem začudenjem nad življenjem je stvarna prisotnost v življenju. Če nam ta osnovna ljubezenska začuđenost zmanj- ka, potem stvarno v življenju nismo več navzoči. Dejstvujemo le še avtomatično. Smo le še lutke, mrtve in nesmiselne lutke, ki se upogibamo po zakonitosti nujnih me- hanizmov, ki jih ne pregledamo, niti jim nismo kos. Naša človeškost je v tem, da si ohranimo tisto svobodnost, ki nam omo- goča, da ostanemo živi, ki nam onemogoča, da bi zdrknili pod tisto mejno črto, ki lo- či živo dejstvujoče od tistih, ki zgolj me- hanistično samovaravno hlinijo samim sebi kot sočloveku, da še žive, da še prisostvu- jejo, dasiravno so se kdaj že umaknili v podsvet nenavzočevanja. Njihova navzočnost, pa če še tako hrup- na in navidez odločujoča, je le potrdilo nekega samodejnega mehanizma, neke vse- objemajoče iluzije, ki hoče biti življenje, a je Ic grozljiv mrtvaški ples bitij, ki so iz strahu pred življenjem kdaj že pokazala življenju hrbet. V čudno soparni omami pred izginotjem se vihari ta mušičji roj v svoj predsmrtni ples. Vsa tista fanatično razburkana Hitler- jugend, v kakšne bakhanale so se razdiv- jali, kako zanosno so drveli v gotovo smrt! Kdo bi jih mogel zaustaviti, te magične, s smrtjo zaznamovane, od neznanske opoj- nosti razbesnjene roje človeških music? Jih ni Hitler človeško onemogočil in v mu- šičevnosti določil? Jim ni bila poslednja resnica nad njimi Hitlerjev namig? Moj Bog, moj Bog; kako je bil človek v tisti apokaliptični noriji izdan! 22. XI. 1970 Te dni pretresa svet nov apokaliptični krik, po elementih nature izzvan. So vse te sile podvržene nekomu nekje mimo in izven nas? Nas ne peha to nam neumljivo ravnanje v kaos? Kdaj je bil človek bolj in huje izdan? Po Hitlerju, po orkanu? Kdo mi bo odgovoril? Bavarske kmetice, ki se s kmečko trdo- glavostjo, z robato izpreddobnimi obrazi gručijo okrog dobrega škofa Deffregerja? Kakšen odgovor mi more dati dobri škof Deffreger? 2. I. 1969 Komaj sem vstal, že čutim nujnost, da se razgovarjam s teboj. Sinoči, ko sva se Drugi ljudje so samo tisti, s katerimi skupaj živi, ki pa imajo enake možnosti kot on. Zato je naslednja iz- kušnja ta, da se eden po- veže z drugimi in se tru- di, da z njimi živi v so- žitju, to pa z namenom, da si v povezavi eden z dru- gimi drug drugemu nu- dimo vse možnosti. Tako v osvobodilnih bojih nastajajo bojne skupnosti, katerih nalo- ga je osvobajanje izpod zatiranja in nesvobode, skupno delo in izmišlja- nje in postavljanje novih nalog. Kadar se te skupnosti bojujejo proti zatiranju, se bojujejo tudi proti svoji lastni težnji po za- tiranju. Kadar se te skupnosti bojujejo proti temu, da jim drugi vsiljujejo vo- ljo, se bojujejo proti vsi- ljevanju volje in sili tudi v svoji sredi. Nisem se udeležil no- benega osvobodilnega boja, vendar vseeno lah- ko govorim o njem. Kajti kljub temu sode- lujem v vseh osvobodil- nih bojih, ki so bili, in ki so in ki bojo. Naj mi nihče ne reče, da to ni nobena izkušnja, ko so mi kazali slike iz 41 taborišč smrti, ko se je povsod govo- rilo o bojih in vojnih gro- zodejstvih in sem si vse predstavljal, kot da se dogaja zdaj in v realno- sti, naj mi ne rečejo, da to ni nobena izkušnja. To je naravnost šok. V moji notranjosti so o vsem tem rasle žive podobe in se združevale v sliko vojne. Te podobe so bile ta- ko močne, da jih pogo- sto nisem mogel ločiti od resničnosti. In me tudi zdaj ne za- pustijo, ker so se zako- reninile za zmeraj. So kakor sanje, v kate- rih ne vem, da spim, in se vse dogajajo kakor zares. Zato se počutim, ka- kor da sem v resnici sre- di vseh bojev in moritev. Ali je potem mogoče reči, da sta vojna in osvobodilni boj bila ne- koč ali da sta nekje da- leč, ko ju vendar lahko vidim vsak hip? Ali lahko rečemo, da živimo v miru? Poleg tega lahko ved- no slišimo o ubijanju in gledamo slike in prizore o njem, kakor je zabele- ženo, zapisano in posne- to. Tako nas tudi dejan- sko osvobodilni boj kar poslavljala, si me vprašal, mar res naša vidovitost, naš ustvarjalni vzgib zažari, če poženemo v razvet vso našo mentalno resničnost v nek določeno izsanjani cilj? 3. I. 1969 Kvanta je izraz nesvobodnih, je prila- stek zasužnjenih. Če se kdo mladih zaga- nja v kvanto, če se izgovarja na stare češ, oni si nc upajo očitno napisati kot in kar na skrivaj mislijo, govore; s tem ni samo izrekel obsodbe nad starimi, marveč vprav tako sam nad seboj. Če je pri starih po- goj kvantanja njihova celoživljenjska za- sužnjenost in neosvobojenost, je mlade zvodila nagonska zasužnjenost v popolno nesvobodnost, to je v popolno kvanto. In tako je mlad kvantač predirjal skokoma to pot za katero je star kvantač porabil svoji živi dan. Ob 6.00 v jutro Ne vem, zakaj naj bi slap poezije za- molčal in pustil kvanti razmah? — konec konca, če človeka danes nasploh vznemir- ja morje dejstev ga drasti novičarstvo od vsepovsod — mar ni pesnikova pravica in dolžnost izpričati, da je vsakršen korak, slednja misel, vsakršna izgovorjena kot neizgovorjena beseda — da je vse podvr- ženo pogojeno — ne po nekih sumljivih okoliščinah, ne po nareku dobe, ne po naši lastni nebogljenosti, marveč nam je dana možnost občutiti, se dogledati se sporazu- meti —. Kako? Kdaj? Le na enakovredni mentalni ravni, si- cer zadevamo v gluho praznost. Naše stremljenje po sopotništvu je obenem te- meljni zahtevek naše človeške obstojnosti. 4. I. 1969 Sinoči medsebojno samoizpovedovanje. To, čemur pravimo kultura, kar pogaja polnost naše zavesti, se poraja v podonih trenutkih. Morda je skrivna srečnost teh zaupavanj (ki jih poznajo samo otroci) vprav v vedno na novem rojevanju naše zavesti. Zreli ljudje, ki so vse okoli sebe trdno zakoličili, se sproščajo lahko le še v pijan- stvu in kvantah, Prešeren se je tistega usodnega »kar le redkim je dano« osve- ščeval kot nečesa, kar mora odplačevati s prekletstvom in izobčenstvom. 8. L 1969 Včeraj si me vprašal, če ti zdaj docela zaupam? Potemtakem si čutil doslej, da ti ne za- upam Zaupanje nasploh? Se življenje brez zaupanja ne pokonča v sebi? Z zaupanjem buditi zaupanje—. Tisočkrat izdano in popljuvano zaupa- nje. Naj se slednje jutro znova prebudim zaupljiv otrok! In bi Tebi ne zaupal? Zakaj? Karkoli že vzdrhteva za zasloni tvojih trepalnic, pa za rokami, s katerimi si sem tam zakrivaš obraz—. Danes, ko se zdi, da steklene vsa srca, ko megla magicizma lega čez ta naš svet—. Z velikim čustvom raztapljati led ne- gibnosti magicistične otopelosti, ravnoduš- nosti—. 8. L, pop. Če vprašanje po tvoji istosti vedno iz-- nova postavljam — je to dvom, je to ne- zaupanje? Mar ni to volja po sopoistenjem? Istoista istost — v tem srečnost in ve- ljavnost, v tem trdnost. Ni to neka namalana niti ni namišljena ne umišljena trdnost. Kam in kod moja pot? Kdo sem jaz? Kaj je za zidovi časa? Vprašanje, ki si jih ne postavlja, kogar preplavlja čas. In vendar? Roko v roki z nekom, ki mu zaupaš. Zaupane ne potrebuje potrdil. Zaupanje, ki se razvija skozi uro, dan in mesec leto za letom; to je trdnost v morju življenja. Ta trdnost ni le nekaj približno obstoj- nega, marveč nekaj v neminljivost zarašče- nega. To izbubimo iz naše lastne vere, to hranimo s svojo mislijo in krvjo. To za- upanje je kljub vsem nesmislom, ki jih svet in konfesija s svojimi prakticističnimi predsodki navešata na nas — vsekakor dokončnejše, ostrejše, manj dvoumno kot karkoli sicer. Hudost teh besed izgine spričo otroške nenamernosti—. Seveda je to neobstojno spričo v namernost usmerje- nega sveta. 9. I., po peti v jutro Lepota jutra skozi neznano liturgijo iz daljnjih krajev. Moja misel pa se izčiščuje skozi trp- ljenje, skozi nenehno vztrepetavanje in sprelctavanje — kje se mi bo dano odpo- čiti? Si odpočitka resnično želim? Ta želja po počitku je bolj pesniška podoba kot resnica. O, Gospod, so trenutki, ko se ob- čutevam neizrekljivo samotnega. Kaj je dragocenejšega, kot so biserni spreleti Tvo- jega smehljaja. Kot da od strani opazujem lastno mladost, skratka; kot da listam po knjigi avtobiografskih zapisov. Torej to istovetenje ni niti najmanj napesnjeno. V tem je grenkoba, če se domislim muk, ki ti jih bo še prestajati. In vendar; fant moj, pogum! To velja! Tudi v tvoji strasti po znanju se v tebi prepoznavam. Čim dalje tkem in zapisujem to skupnost, vse bolj se širi in globi moj spomin v zanos in krče preteklih let. 11. I., ura je četrto v jutro ■ Človek, ki je sam v sé zaljubljen, ne more bit čist. Samota, odljudnost, samoza- gledanost ga nujno onečistijo. Čist je člo- vek samo v dvoje. Če je kdo med nama čist, sva čista oba. Če drug drugega gleda- va s čistimi očmi. Da je človek lahko čist, je potrebna velika in močna in svobodna zavest. Čistost si priborimo vselej ob ne- kom, do katerega čutimo nenavadno, pre- komerno in enkratno. Tolikšno čistost je brezdvomno občutil Prešeren ob Čopu ali Smoletu in ta dva ob njem. To pa je za- pravil Verlaine, ko se je pokesal. S tem ni zapravil le svoje, marveč tudi Rimbau- dovo čistost. Senca, ki pade skozi Van Goghovo ne- uravnovešenost, na njegov čisti odnos do Gauguina, povzroči, da se v samokaznujo- či eksaltaciji Van Gogh samopohabi. Koli- kor silnejše se zamaknemo, čim bolj ljubi- mo, do vse večje čistosti se dokopljemo. 12. L 1969 Vse to, kar zapisujem v nasprotujočem ritmu z logiko življenja, je življenjski anti- ritem. Da pa ta antiritem pogaja v življe- nju in izsiljuje iz življenja neke vrednote, ki dajejo življenju šele neki končno dokon- čni lesk, ki ga v bistvu duhovno osmisluje- jo, to pa je največji življenjski paradoks. Tako kot na videz antiživljenjska zahtev- nost evangelijev odkriva najvišje in naj- 42 čistejše življenjske vrednote. Konec konca antiprakticistična logika sokratične misli pribija v našo zavest najbolj obstojno te- meljnost. Boj proti vegetativni logiki živ- ljenja je pognala Sokrata v smrt, Jezusa na križ, Oskarja v sramoto, Verlaina v je- čo, Rimbauda v strahoto popolne okame- nelosti. Vse po vrsti bi v naravni ritem življenja lahko rešila samo Velika Mati. Ona narekuje ritem življenju, ona je tista, ki nas ohranjuje in nas prikleplje v stvar- nost. Mit o Adamu in Evi je mit o narav- nem ritmu. Osnovni greh je v tem, da Eva vedno iznova trga Adama iz zazrtja v Ide- jo, ter ga vedno iznova podreja ritmu zemlje. Kdor se izmika ritmu nature, ta se zoperstavlja skupnosti, ta je proti na- ravnemu ritmu, proti življenjskemu logo- su, zato je nujno izvržen in proklet. Do- ber, značajen in častivreden je le tisti, ki se podreja dahu in izdahu zemlje. Vsa ba- nalnost njegovega življenja mu ni le opro- ščena, marveč je od povprečja glorificira- na, kajti povprečnost, ki je razsodnik živ- ljenja, ga je spoznala in pripoznala za svojega. Nekoga pahniti v nezadržnost misli je, ko da si potegnil ribo na suho. Ribo, ki z ostalimi drvi na drstenje. Kaj si ribi s tem prizadejal? Si jo morda rešil? Riba za svoje življenje ne potrebuje, ko da se sem tam požene za zrakom. Ce jo iztrgaš morju in jo izpostaviš zraku si jo izruval iz njene naravne danosti. Pa če- tudi si ji omogočil, da diha zrak najkleme- nitejših ostrin--. 14. I. Kafkin pobeg v magični svet senc in njegovo somnambulno sabiranje ; njegovo nasilno vztrajanje za bančnim pultom — vse to v skrajnosti feminino pasivno v ma- gijo iztočeno stanje. 15. I. Tu bil Ms; njegova žena, ki je iztožila ločitev, se je na Silvestrovo izselila. Ko se je vrnil domov, je našel izpraznjeno sta- novanje. Morda je prostaštvo poleg vseh meščanskih čednosti tista osnovna nota ženinega značaja, ki je Ms. drastila do krvi, ne da bi on vedel, kako ga to naprej in naprej ranja in poganja zdoma? Morda je to tista osnovna danost, ki je delala iz skupnosti teh dveh ljudi pekel? Mar ni on na to odgovarjal z brutaliteto in se obe- nem zakopal v bolno ljubosumnost? Scie ob tem njenem zadnjem koraku se mi je zjasnilo, kako do krvi ga je ranjala njena po poli beseda — —. 18. I. Vsenamenskost kot stanje popolne od- prtosti in vendarle samodiscipliniranosti. Samoobvlada proti kaosu življenja in poja- vom nasploh je predpogoj vsaktere ustvar- jalnosti. Ta samo ob sebi urejevajoči prin- cip je zaodet v ljubezenski proces. Če govori Jezus o onem enem in o ti- stem, ki nam bo navrženo, je s tem že po- vedal, da je le skozi ono eno odprta pot do resnice. In če je po Janezu ljubezen prva in največja Jezusova zapoved, potem je nujno, da je ono eno dosegljivo skozi to Jezusovo dognanje. 20. I. Od kdaj in do kam sega moja možnost in mogočnost; to se prašujem. Vsa orožja sem odvrgel, ne morem biti zvit ne prera- čunljiv; naj me ne krije noben ščit ne bla- goslov. Le tako izpostavljen se občutevam do- končno in zares resničen. Kar zapisujem, kar čutim in vem — je cksaltacija — vem — in vendar si na tej ravni želim vztrajati do konca. Nc kot oboževatelj. 21. I. Pravkar sem taval po ulicah, srečaval ljudi — s človekom se srečati? V čem, kdaj je to srečanje? Jezus se je nenehno družil s človekom in Jezus mu je zdel na prsih. Neka poletna nedelja 1969 — z avtobusom sc vračava iz Kranja. Razbitine avtomobila ob cesti. Postanek. Iz skupine mladih potnikov grob smeh in neslane šale. Obide me neznosna tesnoba. Nič še ne veva, da je malo pred tem tu dokončal svojo pot mladi Miha. In zvečer, ko sem se bolj slutoma kot vedečno zavedel, da je neznanec (po radij- skem poročilu !), ki se ponesrečil v družbi z opernim pevcem Gašperjem Dermoto, njegov sin Miha--. Pred leti se mi je fant približal. .Mar ni bil nenehno plen bolestne me- lanholije? Ni bil v neprestani odsotnosti? Mar ni taval okrog brez prestanka? Ko da jc ni reči, ki bi ga mogla scela pričvrstiti na življenje? Si nisem vse to tajil, se nisem na nje- govo zapoznelo puberteto izgovarjal! In vendar, mar nisem pri tem dobro, vedel, da je tej mladi rasti smrt za peta- mi? Oh, naj ugibajo in umujejo kot in kar se jim zdi! Ta fant je nosil svojo usodo s seboj. Mar mu ni bilo vse od začetka za- pisano; kraj in ura njegove smrti! Kako nebogljeno se je svoji usodi sku- šal zmakniti! Se ni z očetom na smrt spri, se ni k meni zatekel? Tu sem! Pri vas ostanem! Ne grem več domov ! A jaz ! Se tisto uro sem ga pregovoril in poslal domov. Sem mogel, smel drugače? Se ni mojstril na klavirju, sanjaril ob orgijanju, se zamikal v Bachove fuge? Skoraj slednji dan, ko je prihajal v naš dom, je slej ko prej položil na gramofon — Bach, Bach, Bach — —; Poslušal, po- slušal, dokler se ni v doslovno odsotnost potopil, pa je že brez besede odšel. naprej obdaja in se tudi tukaj še ni končal. Torej tudi še vedno velja da naj človek vza- me svoje življenje v svo- je roke, da mu ni treba hlapčevati ali biti od ko- ga odvisen, da se posameznik po- veže z drugimi in si v . povezavi eden z drugimi drug drugemu nudijo vse možnost. Mi se moramo vsak hip osvobajati. Osvobajati česa? Nagona po zatiranju, nagona, ki nas sili, da počenjamo vojne in si drug drugemu škodimo, ne pa pomagamo. Osvobajamo se tega, da se oblastno vedemo in drugim vsiljujemo svojo voljo. Moramo si priznati, da naša notranjost ni an- gelska, ampak polna pe- klenskih sil, ki plodijo sovraštvo in smrt. Šele ko jih opazimo v sebi, se jih lahko odre- šimo in se iztrgamo pre- kletstvu, ki ga nosimo v krvi. Naš boj ni več boj s puškami in bombami. Naš osvobodilni boj je duhovni boj. Je boj, da se spozna- mo v koreninah in da na- pravimo iz sebe nekaj novega. To pa ni boj enega le- ta ali ene sezone, to je 43 boj naše dobe in večno- sti. V tem boju se mora- mo truditi, da smo ne- nehno budni in da vse opazujemo, da vse vidi- mo, tudi najgrše, da o vsem razmislimo, tako da ničesar ne spustimo ali pozabimo premisliti. Da se spoznamo z vsem, kar je, in se po- tem tudi samozavestno odločimo. Da vsemu pozorno sledimo in smo sredi vseh dogajanj, ker le ta- ko jih spoznamo na last- ni koži. Da s svojimi rokami razvezujemo vse proble- me človeštva. Da smo nenehno ak- tivni. Da se ne predajamo dremanju. Da sodelujemo v ne- nehnem spreminjanju in se sami kar naprej spre- minjamo. Naš boj je prevzgoja in ustvarjanje visoke za- vesti človeštva. Je spodbujanje dobrih čustev, dobrih čutenj ter omejevanje čustev so- vraštva in nasilja. Je ljubezen, tovarištvo in prijateljstvo. Biti vsakomur v po- moč. Naj nihče ne reče, da je to iluzija ali da je to idealizem in teorija. Ta, ki to trdi, ni posku- sil tega uresničiti ali pa je v boju prezgodaj klo- nil, ker ni imel vztrajno- sti. Zato je njegovo zani- kanje tega programa te- oretično, ne pa dejan- sko. Dejansko lahko pre- preči ta program samo življenje ali narava sa- ma, ne pa neko odklo- nilno mnenje. Ta program je pro- gram stoletij in morda večni boj vsega člove- štva. Zato smo v tem času, ki je zdaj, lahko srečni, če mi sami pričnemo lju- biti ljudi, ne pa jih so- Kaj mu je pomenila ta Bachova fuga? Mar vrata v svet, v katerem se je pred nekaj urami znašel? Avgust 1969 Strašno truden sem, vročina. Kaj je treba človeku? Eno trdno in jasno besedo. Vedeti, kje, kako si; določno. Nič si predstirati, marveč z vsem trp- Ijenjskim izkustvom ugotoviti, s tem tudi že vedeti. Ne si lagati, ne si predstirati; marveč v ljubezni, skozi ljubezen — vidovito vedeti. avgust — dan pogreba Milie Dermote ravnokar sem se vrnil iz Žal. Za nami bela krsta ■— prav tako — kako sicer? Zavoljo teženj in hotenj tega od usode zve- zanega v tako zgodnjo smrt določenega mladeniča--. Si videl na Žalah slokega fanta v pla- vem? Ni besnel od kapele do kapele? Se ni utelesila v njem bitnost hijene? Ni to ena od prekletih duš? Se ni s kolenom ho- te ob te spotaknil? Ga ni ta kretnja razo- dela v vsej njegovi neodrešljivosti? Med 11.—14. VIII. 1969 — pravzaprav se zdajle spominjam maše zadušnice za Mihom Dermoto. Ob sedmih. Kako čudno in nerazumljivo izzve- neva to. Osemnajstletni mladenič, na pragu živ- ljenja — in zdaj tele mofitve in blagoslo- vi? In zahvale njegove matere in stare ma- tere meni; zakaj? za neko neizpolnjeno, bržkone ncizpolnjivo nalogo? In vendar. Kako smrt postavlja vse na- še namere dokončno na neko pravo me- sto. Se mi ni tragični paradoks bivanja, ob tem srečanju razodel na nek način ko ma- lokdaj sicer? In Krištofov portret Mihe Dermote! Ni priklical Krištof 2 nekaj krčevitimi potezami na ta ubogi kos papirja vso tra- hotno neodrešljivost te pokošene mlado- sti? Ni to živo pričevanje skrajno vero- dostojno? Ni ta Krištofov zapis vsepristop- Ijiv? Kaj terjamo od umetnosti nekaj več? OSTRIŽENI PROTI DOLGOLASCEM mirko klarin Na začetku šestdesetih let je skupinica j liverpoolskih dolgolascev postala idol mia- ; dine po vsem svetu, kar — docela obi- čajno — povzroči zgražanje in negodova- nje večine odraslih. »Zgroženi« ameriški. psihiater Robert Odenwalt je v svoji, knjigi »Izginevanje spolov« poskušal raz- ložiti nastanek in velikansko popularnost teh »hripavih povzpetnikov« takole: »Go- , tovo je, da jih vzklikanje tisočere mladine ; ne obdaja zaradi njihove glasbene nadar- j jenosti; vsako manjše mestece lahko ima i kvartet z enakimi sposobnostmi. Skrivnost ¡ njihovega kakor tudi Samsonovega uspeha j so njihovi dolgi lasje — naredijo jih sek- sualno nevtralne ter tako fantom in tudi dekletom omogočajo, da se lahko z njimi istovetijo... Tudi pesmi, ki jih oni po- jejo, so v bistvu brezspolne ...« Ta zdravnik za norce citira za pod- krepitev svoje trditve tudi zlobni komen- tar anonimnega kritika: »Kdo so tile Beatli? Ko pogledaš nji- hove obraze in grive, se ti zazdi, da so ženske!« In vendar, taisti »brezspolni« in »ne- talentirani« Beatli so s svojimi »grivami« vnesli nov element medgeneracijskega razločevanja: dolžina las je postala urad- no merilo, kdo je na kateri strani gene- racijskega jezu. S tem pojavom so se po vsem svetu obnovili ogorčeni boji iz Anglije v XVII. stoletju — boji med na- kodranimi »Kavalirji« in ostriženimi mrač- no puritanskimi »Polnoglavci«. TEROR OSTRIŽENIH: Prisilno striže- nje, žigosanje, kazni in diskriminiranje Dolgolascev je zelo pogosto tudi zdaj. Šole predpisujejo skrajno dovoljeno dol- žino las svojih učencev, izključujejo in kaznujejo tisto mladino, ki ne sprejema določenih »estetskih pravil«, na začetku šolskega leta pokličejo frizerje, da bi na kraju samem — v šoli — spravili v red razuzdane učence. Mladim delavcem z dol- gimi lasmi je prepovedano vstopiti v ne- katere tovarne ... V nekaterih naših tu- rističnih središčih Dolgolasce preganjajo iz leta v leto, jih pretepajo in nasilno strižejo, da ne bi »motili konvertibilnega turizma, ki ne računa nanje, marveč na Ostrižene« ... Študentje si pred izpiti sa- mi skrajšajo lase, da ne bi dražili starega profesorja, predstavnika Ostriženih... V Beogradu se je skupina dijakov XII. gim- nazije ostrigla na balín — ko so jim uka- zali, naj svoje dolge lase »uredijo nor- malno« ... Toda zmotno je verjeti, da je spor med Ostriženimi in Dolgolasci iznajdba naše dobe. Tihomir R. Djordjevič piše v knjigi »Naš narodni život« (izdaja iz leta 1930) takole: »G. Jov. Maksimovič, profesor v pokoju, mi je ljubeznivo povedal, kako je njegovemu dedu po materi Gavru Mar- koviču iz Sida v Sremu učitelj v šoli odrezal kito in kako ga je mati, huda zaradi tega, premlatila s taisto kito.« OBLAST JE V ROKIH OSTRIŽENIH: Glede na to, da so Ostriženi številnejši in bliže oblasti in nasilju, le-ti dobivajo ve- čino bitk v tem neenakem boju: šole in univerze po svetu izključujejo, kaznujejo ali diskriminirajo Dolgolasce. Nek ameri- ški študent je bil obveščen, da lahko ob- drži ali dolge lase ali štipendijo, vendar se je vseeno odločil za štipendijo. Neko- liko hrabrejši je bil bruc rudarske šole v Coloradu: ko so študentje zadnjega let- nika zahtevali, naj se vsi mlajši ostrižejo, se je uprl tako, da je izstrelil nanje štiri krogle in nekoga ranil. — V Indoneziji so 150 sinov bogatejših družin nasilno ostrigli »po vojaško«; policija je v Buenos Airesu nagnala k brivcu 200 fantov; čilska poli- cija je v mestu Punta Arenas ostrigla na balin 10 Dolgolascev ... O sporu Ostriženih in Dolgolascev pripoveduje tudi nekaj filmov, posnetih v zadnjih letih. V »Alicini restavraciji« Ostriženi zasramujejo dolgolasega Earla Gnitrya, potem ga vržejo skozi izložbo, na ulici ga pričakajo drugi Ostriženi — policaji — ki ga, seveda, aretirajo (po resničnem dogodku). V »Easy Rider ju« Ostriženi sramotijo in nato ubijejo dva dolgolasa motorista. V »Prologu« Ostriženi .■ 44 zasramuje Dolgolasega in ga zmerja z »umazanim komijem«. V »Zgodnjih delih« skupino Dolgolascev najprej premlatijo kmetje, nato pa jih ujame milica ter jih na silo ostriže ... Nek časopis je v »Pismih bralcev« ob- javil tole : »Taksist in jaz sva opazovala dolgo- lasega teenagerja, ki je šel po ulici. Nje- govi dolgi plavi lasje so mu padali po ramenih. Razen las je njegova pojava de- lovala zelo moško ... Preden se je luč na semaforu zamenjala, se je taksist obr- nil proti meni in mi z neprikritim sovra- štvom v glasu dejal: ,Ga vidite? Če bi zdajle lahko izstopil, bi zagrabil tega smr- kavca in obril na golo to njegovo glavo.' Sodeč po taksistovem glasu in videzu ni- sem niti za hip podvomil, da bi svojo grožnjo tudi uresničil...« TISOČLETNA VOJNA: Herodot pravi, da so se starim Egipčanom, ki so bili gladko obriti, močno gnusili bradati Grki. Po mnenju nekaterih je bil konflikt med Ostriženimi in Dolgolasci eden od vzrokov razcepa med rimskokatoliško in vzhodno Cerkvijo: rimokatoliki so vztrajal i pri britju, vzhodni duhovniki pa so branili svojo pravico biti bradat. »V Srbiji so na začetku XIX. stoletja vsi nosili kite«, piše T. R. Djordjevič v knjigi »Naš narodni život«. »Po osvobo- ditvi so jih pod Karadjordjem začeli po- stopoma striči...« »Težko je opustiti stare navade. Ukazi o striženju kit so bili težko dojemljivi. Čerovno je Sava Tekelija govoril, da so rezanje kit sprejeli tako, da so »fantje in oficirji tekmovali, kdo se bo prvi use- del in si dal kito odrezati«, pa ni šlo tako zlahka. Približno deset mu jih je prišlo sporočit, »da se fantje upirajo in da lahko pride do nesreče«. Šele ko jim je Tekelija rekel, da je vsak oficir odgovoren za svoje ljudi, se je vse dobro končalo. Toda nek vojak je vseeno »jokal za svojo kito«, ki so mu jo odrezali, in držal jo je v roki ter tožil: »Kolikokrat sem te česal, nego- val, mazal, zdaj pa ...« Ko so omenjeni Karadjordjev ukaz ho- teli izvrševati tudi v nekaterih smederev- skih vaseh, so se kmetje uprli ter svojemu vojvodi poslali sporočilo: »Dovolj je, če Karadjordje zapoveduje našim glavam, na- še glave pa bodo zapovedovale našim kitam!« Pa sta Karadjordje in Miloš mo- rala ljudstvo z veliko strogostjo pripraviti do rezanja kit. »Ljudje so se pokorili — piše Djerdjevič — vendar žalujejo za svo- jimi lasmi.« TROJNA SIMBOLIKA LAS: Zaradi če- sa nastajajo vsi spori te vrste? Čemu se duhovniki brijejo in zakaj Castro in nje- govi privrženci nosijo brade? Zakaj se veliko ljudi odloča za drago transplatacijo las, zakaj jih toliko nosi lasulje in čemu si nekateri pulijo ali barvajo svoje sive lase? Če hočemo razumeti vse, kar se zaradi las dogaja, moramo najprej prečesati svo- je znanje o simbolih. Simbol je nekaj, kar nas spominja na kaj drugega. Primarni simbol je direkten in zanj po- gostoma uporabljamo tudi besedo »znak«. Sekundarni simbol je nedoločena, ne- precizna asociacija na nekaj drugega kot »znak« je, Podoba podkve nas bo recimo spomnila na konja, šport, moškost... Po- doba škatlice za šminko pa na kozmetiko, lepoto, ženskost... Terciarni simbol je zelo prikrila asocia- cija na kaj drugega ali najpogosteje na nekaj osnovnega, kakor sta smrt ali spol- nost. Terciarni simbol se lahko ujema s primarnim ali sekundarnim, lahko pa je od njiju ravno nasproten. Podkev je lahko recimo sekundarni simbol moškosti, ven- dar je kljub temu terciarni simbol žen- skosti — zaradi oblike, ki spominja na ženski organ. Škatlica za šminko je lahko sekundarni simbol ženskosti, vendar je tudi terciarni simbol moškosti — spet za- radi oblike. Terciarnih simbolov se človek najpogo- steje ne zaveda in se v njihov obstoj prepriča šele po proučevanju sanj, besed, ki mu uidejo med govorjenjem, svobodnih asociacij, folklore, mitov, manifestacij ira- cionalnega. Človeški lasje pa so pogosto povezani z iracionalnim vedenjem. DOLGI LASJE : ŽENSKOST — UPOR. Dolgi lasje so primarni simbol ženskosti, kratki pa moškost. Kakor je rekel že sveti Pavel: »Kaj vas že narava sama ne uči, da je za moškega sramota, če ima dolge lase? In da je čast za žensko, če ima dolge lase?« Srbska narodna pa pravi: Da vis, brate, samouka djaka, prekrsti se, knjigu poljubio, a prosipa sitne pletenice, pletenice niz ladja pustio ko djevojka od dvanaest godina .. . Tradicija, po kateri nosijo moški krat- ke, ženske pa dolge lase, je pomembna tudi zato, ker so sodobni ljudje odpravili nekatere prejšnje spolne znake: zdaj se pogosteje kopajo in tako odpravljajo zna- čilne vonje, oblačijo se in s tem zakrivajo značilne dele telesa. Pri otrocih je to še bolj izrazito: deklice se ne šminkajo in nimajo prs. Deček lahko deklico identi- ficira le po laseh in krilu. Vzporednosti kratki lasje — moški, dolgi lasje — žen- ska so nekaj, na kar smo priučeni že od otroštva in s čimer smo operirali že, ko smo shodili. POVEZAVA MED LASMI IN SVOBO- DO : Nadalje je znano, da so moški dolgi lasje in ženski kratki lasje primarni sim- bol upora, odstopanje od uveljavljenih konvencij. Ženske so si rezale lase med francosko revolucijo in v dobi sufražet- skih gibanj. Za časa političnih in kulturnih revolucij v XIX. in XX. stoletju so si moški puščali dolge lase. »Povezava med brado in svobodo je zelo dolga,« piše R. Reynolds. Ni se potrebno čuditi, da dan- današnji mnogi ljudje ob dolgih laseh po- mislijo na Marxa, Garibaldija, B. Shawa, na anarhiste. Castra in njegove privržen- ce, ne pa na hipije, jipije, novo levico, rockandroUovske ansamble .. . Zavoljo tega so tirani vedno trepetali ob misli na dolgolase. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je v Turčiji imperator z dekretom prepovedal nošenje brad; ba- varski kralj je brke proglasil za protiza- konite. V Neaplju so »upornike« nasilno brili in strigli ter jih »uredili po političnih nazorih oblasti«. Grški vojaški diktatorji so leta 1967 prepovedali tujim dolgolasim turistom vstop v Grčijo (prepoved so kas- neje preklicali zaradi protestov grške turi- stične industrije). KOSMATOST: MOŠKOST — POTEN- CA. Dolgi lasje so primarni simbol žen- skosti, kosmatost pa je po splošnem na- ziranju sekundarni simbol moškosti. Ko- smate prsi gotovo na splošno štejejo za znak potentnosti; plešavost ima, tudi na splošno, nasproten pomen. Moški se po- gostoma hvalijo z gostimi in močnimi dlakami na prsih in bradi pa s tem, ko- likokrat se morajo briti. Vsi silaki od, vražiti. Res je, ljudje so ne- urejeni in nihče več ni- kogar ne posluša. Vsak zase ima svoj svet, ki ga skriva pred drugimi. Ljudje se pretvarjajo in drug drugega goljufa- jo. Zato pa so obrazi da- našnjih ljudi tako zakrk- njeni in brez radosti. Mnogi ne poznajo več nobene druge radosti ka- kor jedenje in žretje. In ljudje se redijo, ta- ko da ne morejo več sa- mi nositi niti problemov življenja niti svoje last- ne teže. In ljudje se sramujejo svojih teles, ker so v resnici grda. Mi, ki imamo mlado silo in smo v cvetu živ- ljenja, lahko še pravo- časno spoznamo svoje lastne sile. Mi še lahko uporabi- mo vso svojo moč, da ne zaspimo prezgodaj, in uveljavimo svojo voljo po ljubezni. Mi še lahko razgiba- mo svoja telesa in se v našem boju stalno du- hovno prerajamo. Mi še lahko zgradimo v sebi notranji red. Ta red je tisti red, po katerem se ptiči zbirajo v jate. Ali po katerem je na kamnu prst in iz nje ra- ste gozd; in ko odmre ena rastlina, na njej zra- ste druga. Ta red je red neznane- ga in nedojemljivega ravnotežja, po katerem se človeštvo ohranja, po katerem nastajajo me- sta, po katerem se giblje Zemlja in padajo nanjo sončni žarki. To je red ali način, po katerem nas nekaj prične privlačiti in se približamo bitju, ki ga iskreno vzljubimo. Mi še imamo to moč. Iz vsečloveškega os- vobodilnega boja lahko iziđemo kot močna skup- nost in zveza svobodnih 45 ljudi. Naš osvobodilni boj je notranji, duhovni boj, ki traja skupaj z vsemi osvobodilnimi boji na Zemlji. Ta boj se nikdar ne konča, v njem je vizija vseh misli in religij. Ljubite se! Imejte se radi! minikril na plem enskost — Pred dvema letoma je McLuhan označil mini krilo za »povratek k starim ple- menskim tradicijam ... za ne-modo«. Prejšne leto pa je Modna Industrija zapovedala midi dolžino In oznanila, da mo- ra Koleno izginiti. McLuhan: Mini ne bo ni- koli Izginil, mini je oblačilo (costume). To je, kot obla- čiti se v Easy Rider oblači- la. Policaji so prašiči (pigs), ker Imajo uniforme ne oblačila. Prometni poli- caj na motorju, nasprotno, nI prašič, ker je v oblačilu, ne v uniformi - zato ga mla- di oponašajo v oblačenju. Fantje Imajo čelade, mo- torje, vozijo se po avtoce- sti. Ne zanima jih oblače- nje, k vragu s tem! Hočejo moč (power) I Imate črno silo, rdečo silo, žensko si- lo. Mini krilo In plemensko oblačilo — pas okoli ledij — mladi nosijo na sebi moč narave! — Zato nosijo semiš, kože, ogrlice iz zob In po- dobno? McLuhan: Seveda. NI več oblek (dress) I So samo oblačila! Ni več služb, so vloge. Zaradi tega se ljud- je ne morejo več vživeti v. organizacije. To je razlog vseh stavk po svetu — ker se službe pretapljajo v vlo- ge. Enako je z oblačenjem. Pravzaprav je samo večer- na obleka oblačilo. Golijata pa do Steva Reevsa, ko igra Her- kula, so prikazani kot zelo kosmati tipi. Ker je kosmatost sekundarni simbol mo- škosti, si ženske brijejo noge in podpaz- duho, pulijo obrvi in brke. Čeprav se na prvi pogled zdi kontra- diktorno, pa to pojasni tudi magično moč obrite glave Yula Brinnerja. Ta igralec očitno meni, da je tako potenten, da lahko odpravi splošni zunanji znak potentnosti — lase. Če bi pa bil preprosto plešast in bi javnost zvedela za to njegovo napako, ga povsem gotovo nihče več ne bi imel za siksualni simbol, ampak za spako. Zaradi povezave med kosmatostjo in potenco so bili bradati in lasati ljudje zmeraj nekoliko predrzni, tisti drugi pa so bili malce zajedljivi. George Broffey piše v knjigi »Človeški obraz« takole: »V srednjem veku je bil velik zločin potegniti koga za brado ...« V že omenjeni knjigi Tihomira R. Djor- djeviča je zapisano, da je bilo »v starih časih striženje znak suženjstva. Čehi so celo še v XL stoletju strigli svoje služab- nike do golega, v Sudni gramoti ruskega kneza Jaroslava (1015—1054) pa je dolo- čena kazen za tistega, ki bi komu lase odstrigel...« Kratke lase so zmeraj nosili dvorni norčki, sužnji, zaporniki in duhovniki... Kraljevsko pa je bilo od nekdaj povezano z dolgimi lasmi. To se vidi na freskah v naših samostanih. Na freski v samostanu Sopočani so vlastelini, ki objokujejo smrt Ane Dandalove, tretje žene kralja Stefana Prvovenčanega, upodobljeni z dolgimi las- mi. Despot Jovan Oliver na sliki v samo- stanu v Lesnovu ima zelo dolge razpuščene lase, ki mu pokrivajo ramena. Vlastelin Vlkašin na sliki v Rudenici nosi lase, ki mu ležijo pod vratom. Ko je bil leta 1443 Bertrandon de la Brozuillière na dvoru despota Djurdja Brankoviča, je videl »pre- cij despotovih ljudi, debelih in močnih go- spodov z dolgimi bradami in lasmi...« LASJE — IZLOČEK. Vendar, ker je kosmatost simbol potentnosti, pa se lahko vprašamo, zakaj večina ljudi ne nosi brad in dolgih las? Odgovor je, da so lasje kot terciarni simbol za izloček — lase izloča telo in jih je treba od časa do časa od- straniti. To je vzrok, zakaj so Dolgolase imeli pogosto za umazance. (Nek angleški pamfletist je že leta 1628 kritizira! lasulje kot »dlakaste izločke tujih ljudi«.) Zato Ostriženi v filmu »Prolog« imenu- jejo dolgolasega Jessyja »umazani komi« — njegove lase povezujejo z umazanijo in uporom (v tem primeru s komuniz- mom). Nadalje, lasje se nam gnusijo, če jih najdemo v hrani, čeravno so recimo od ženske, ki jo ljubimo, ali pa so celo naši lastni — ker so izloček. Lasje imajo tudi druge terciarne sim- bole. Nekateri psihologi trdijo, da je dolgi las pravzaprav falični simbol. Lasje so prožni in kodrasti, najlepši so takrat, ko je spolnost cvetoča, izpadajo ali sivijo pa takrat, ko seksualnost upada. Samsonova moč je bila v njegovih laseh; ko mu jih je Dalila porezala, mu je moč izginila. Pri mnogih narodih so lase rezali med puber- tetičnimi obredi. Grška mladina je posve- čala svoje lase rekam, rimska pa bogo- vom, v nekaterih krajih štejejo rezanje las za hudo skušnjavo celo dandanes. Sir James Fraser piše, da »poglavar ple- mena Namosi na otočju Fidži zmeraj poje enega človeka, ko si da skrajšati lase — za preventivo ...« .< Če sprejmemo to terciarno simboliko las, nam postane razumljivo, zakaj so ne- katere ženske zbirale v albume pramene moških las. Za marsikoga je strah moških pred izpadanjem las v resnici »zamenjava strahu pred kastriranjem«. Tihomir R. Djordjevič piše : »Največji mladeničev okras je bila kita. Lepa kita je vzburjala ženske. Zlasti so bile cenjene dolge in debele kite: Divan ti je čelebija Ramo, crna oka i bijela lica, crna brka gojali perčina, rud mu perčin bio vrat pokrio, kao da je crn vrane panuo, blago majci koja ga je. rodila ...« Da so pri nas lahko imeli rezanje las za simbol kastriranja, kaže še ena zgodba iz knjige »Naš narodni život« : »V mladosti mi je baba Vukana iz Lužanov pripovedovala, kako so odrezali kito njenemu možu in drugim Lužancem. Nekega dne, je rekla, je prišel kapitan s pandurji in sklical vse vaščane k stolpu. Ko so se ljudje zbrali, je pandurjem uka- zal, naj jih primejo in jim z veliki kro- jaškimi škarjami porežejo kite. Kmetje so se osramočeni vračali domov in v rokah so nosili kakor konjske repe debele kite-. Ko smo me ženske videle, kaj se je zgo- dilo, smo pričele jokati kakor nad mrli- čem.« ZDRAVO IN NEVROTIČNO. Če zdaj na temelju teh simbolov rekonstruiramo spor med Ostriženimi in Dolgolasci, nam to stoletno nasprotovanje postane razum- ljivo precej bolj : Ko Ostriženi vidi Dolgolasca, najprej postane spolno zmeden (ker so dolgi lasje simbol ženskosti) ter ima očitke vesti (saj se je ujel v možni homoseksualni situa- ciji). Ko identificira predmet svojega sek- sualnega interesa, ki je bil moški, pobesni in se zmede ter ga prične gledati kot uma- zanca (lasje — izloček), upornika (dolgi lasje moški — simbol upora). Nadalje ima Ostriženi Dolgolasega za svojega spolnega rivala (kosmatost — simbol moškosti) in popade ga želja, da bi mu te izzivalne lase ostrigel in ga tako kastrira! (dolgi lasje — terciarni falični simbol). Odtod je spor med Ostriženimi in Dol- golasci simbol stoletnega nasprotstva med zdravim in nevrotičnim, med samopotrju- jočim in samovežočim. Čeprav so Ostri- ženi številnejši od Dolgolascev in čeravno so na oblasti in čeprav se je John Lenon ostrigel, Ringo Star pa izjavil (intervju v reviji Look), da so »dolgi lasje zanj minu- lost ...« — dokler bodo ljudje, ki jih ne bo skrbela njihova »moškost«, in se jim »izloček« ne bo gabil in jim ne bo do »konvencij«, tako dolgo bodo ti moški, ki si bodo puščali negovane dolge lase, in tudi ženske, ki jih bodo spoštovale in ljubile. Prevedel Peter Kuliar VPRAŠLJIVOST ZNANSTVENEG A RAZISKOVAN JA UMETNOSTI andrej medved 46 Fragmentarni uvod v .vprašujoče' mišljenje o umetnosti Zato ima umetnostna znanost očitno še eno možnost: odgovarjati sami resnici umetnine, resnici namreč, ki govori skozi razliko med idejo in umetnostjo, iz raz- like med čutnostjo in idejo, v katero se umetnost sama postavlja nazaj... V tem vračanju presega samo sebe kot čutno svetljenje ideje,... kot nekaj bivajočega. D. Pirjevec, Znanost o umetnosti L'art cesse d'être »naturel« et »divin«: il n'est plus absolu et sacré... Fin de lart signifie: fin, quant à sa destination suprême. C'est cela que Hegel, Marx, Nietzsche et Heidegger ont commencé à voir et à dire.* K. Axelos, Arguments d'une recherche Die These ist also, dass das Sein der Kunst nicht als Gegenstand eines ästheti- schen Bewusstseins bestimmt werden kann, weil umgekehrt das ästhetische Verhalten mehr ist, als es von sich weiss. Es ist ein Teil des ,Seinsvorganges der Darstel- lung' und gehört dem Spiel als Spiel wesenhaft zu." H. G. Gadamer, Wahrheit und Methode Znanost 0 umetnosti je zasnovana v nekem vnaprejšnjem razumevanju umet- nosti in njene umetniškosti, ,iz' vnaprejš- njega vedenja o biti umetnosti. Vendar pa se znanstveno raziskovanje umetnosti ne vrši v »območju« njene biti, »v« biti vsakokratne umetniške prakse, s. p. ,v' biti in ,iz' biti vsakodnevnega umetniškega dela. Da je temu res tako, je razvidno že iz same definicije znanosti in njenega bistva, ki nam govori, da znanstveno po- seganje v prostor pred-danega sveta ostaja v območju bivajočega kot bivajočega, da torej znanost v svojem logičnem ustroju in tehničnem postavju ne seže prek »raz- vidne«, »gotove« pred-metnosti.- Znanost razumeva umetnost le kot prcd-met. Umet- nost je znanosti prostor za njeno uresni- čevanje, kot taka pa se vključuje v hori- zont planetarnega predmetenja vsega bi- vajočega, v okvir novodobnega posploše- nega znanstvenega ,poseganja' (obvlado- vanja) v vse, kar obsega »svet«, v celoto pri-sotnega in bivajočega, v vse, kar ,je'. Znanost na ta način prehaja umetniškost vsakokratnega umetniškega dela, ki ga raziskuje. V svoji določenosti, s. p. »na- činu« svojega bistvovanja izstopa iz raz- sežnosti biti umetnosti. Bit jc za znanost ter njeno izpolnjevanje brez pomena. Tako se prikriva prvotni odnos znanosti do umetnosti, resnica njenega izvora.....bri- še', prečrtava in prikriva pa se tudi bit: umetniškost umetnosti. Bit umetnosti je za znanost tako malo kot nič, kajti zna- nost je znanost-o-umetnosti le na način njene predmetnosti, le v kolikor je umet- nost lahko predmet znanstvenega razisko- vanja. Umetniškost umetnosti pa seveda nc more biti pred-met. ((Bit ne more biti. •* Teza torej glasi da bit umetnosti ne more bili določena kot predmet ((neke)) estetske zave- sti, ker je estetsko delovanje obratno več, kot to o sebi ve ono samo. Estetsko delovanje ((»dogaja- nje« estetike)) je del 'poteka biti predstavljanja' in v bistvu pripada igri kot igri. (H G. G./ WundM, I. del, Die Erfahrung der Kunst, U Igra kot navodilo ontološke eksplikacije, str. m.) • Umetnost se ločuje od »prirodne« in »bo- žanske« biti: umetnost ni več absolutna in sve- ta. . . Konec označene umetnosti: konec, kar za- deva poslednji, najvišji smoter. To je tisto, kar so Hegel. Marx, Nietzsche in Heidegger začeli mi- sliti in izrekati. (K. A./ Arguments, Art. technique et technologie planétaires, str. 173.) Glej tudi nje- gove tekste o umetnosti v Vers la pensee piane- taire in Jeu du monde.)) bit ni nekaj bivajočega.)) Tako pa se zgodi in dogaja pozaba biti umetnosti, precrta- vanje »odprtega prisostvovanja« (,izvorne' raz-od-prtosti) umetniških tekstov, prečr- tovanje b;tnih sledi vsakokratnega umet- niškega dela. Izostane smisel in »občutek« za bit, za razsežnost in pomen biti. Znanost išče resnico umetnosti v ob- močju njene ontičnosti, torej v tistem, kar je na umetnini bivajoče, predmetno. S tem pa si prikriva svojo lastno resnico, ki je resnica zgodovinskega ,obrata' miš- ljenja v znanost. Ta obrat se je dovršil pri Heglu in njegovi realizaciji filozofije kot znanosti.^ Hegel je »mislec« znanosti v absolutnem smislu. Bistvo absolutnega mu pomeni samospoznanje v drugo-biti (Selbsterkennen im Anderssein), s. p. abso- lutno vedenje, katerega razvoj k sistemu in v sistem vedenja (Wissen) je znanost (Wissenschaft), t. j. metafizika-kot-logika. Bistveni prostor resnice biti ((bit pomeni Heglu: misliti iz resnice kot gotovosti absolutnega samovedenja)) je sistem, zna- nost. Resnica se torej uresničuje kot go- tovost absolutnega vedenja znotraj si- stema znanosti. Heglova metafizika abso- lutnega vedenja kot znanosti tako ,dovr- šuje' epoho mišljenja, ki se izpolnjuje v vedenju, epoho, ki jo je začel Platon in kuglice I Ko sem bil deček, je v Jugoslaviji besnela la- kota. Kruh, veste, se ni kar tako valjal po štacu- nah. Prva leta po vojni je bilo bolje. Oče je bil dr- žavni fotoreporter. Za te čase mi je sestra pove- dala, da je v shrambi ne- koč visela ogrska sala- ma. No, potem ko sem se pa jaz rodil, je bila ideo- loška zabloda in državo je jemal hudič. Cvetela je črna borza. Kruh smo nosili v pe- ko. 47 II Zjutraj je mati zamesi- la in dala sivorumeno štruco testa v dolgo ple- teno slamnato košarico. Potem je naredila z mezincem v štruco ne- kaj plitvih lukenj. Jaz pa sem s s prti- čem prekrito košarico v naročju stekel v malo stožensko parno pekar- no. Tam je bila velika blond ženska z bradavi- cami po licih in s srač- jim glasom. Še danes jo kdaj sre- čam. Aristotel. Mišljenje, ki se dovrši v sistemu | znanosti kot »absolutes Wissen«, zaklju- ; čuje zgodovinsko epoho platonizma. V tem i obratu misli pa se izkaže, da se resnica i v znanosti odteguje sama sebi: svoji lastni | ,odprtosti'. Njeno temeljno samoodtego- i vanje (kot prikrivanje lastnega izvora) se ' izkaže prav tu, ko se filozofsko spoznanje ■ oblikuje v rezultat: v misel, ki resnico j o bivajočem misli kot gotovost brezpogoj- i no sebevedočega vedenja in zato bit bi- i vajočega kot sistem znanosti. ] Hegel misli bit v njeni najbolj prazni ; praznini, v »občem«. Metafizika, dovršena : v Heglovi Wissenschaft der Logik, ustreza j tako biti-kot-logosu in je »potemtakem v .i svojem bistvu povsod logika«.'' ((To od- -tujitev, to samo-od-tegnitev resnice, ki jo lahko prav in ustrezno razumemo le v kontekstu njene zgodovinskosti, v poteku njenega zgodovinskega izoblikovanja v epohi evropske metafizike, je nemški filo- zof H. Heidegger označil za prikritje, za skritje »razsvetlitve« biti. In to prikritje, to prikrivanje in precrtavanje biti (biti umetnosti: biti pesnenja) se pospešeno vrši tudi danes, v času realizirane meta- fizike: v času ,realne', tostranske meta- fizike, v epohi novodobne planetarne teh-: nike.)) Heglova filozofija se izpolnjuje v znanosti. Sodobna znanost kot dovršena metafizika predstavlja neskončno, sistema- tizirano, a vendar nedovršeno raziskova- nje, planiranje, načrtovanje, vodenje, ob- vladovanje vsega, kar ,je', celote bivajo- čega. Novodobna znanstveno-tehnična moč je »uresničitev« heglovske filozofije, reali- zacija njene logije in kot taka je v svojem bistvu povsod in predvsem hegeljanska. Prav zato pa je danes postalo vprašljivo tradicionalno razlikovanje med znanostjo in tehniko.^ Tehnika ni več nekaj različ- nega od znanosti, ampak pripada njenemu bistvu. Znanost je bistveno tehnična, s. p. ontična in zatorej ne seže v ontološko razsežnost: v ,bit' umetnosti. Znanost postavlja umetnost vseskozi, v celotnem poteku svojega dogajanja kot pred-met za znanstveno raziskovanje, kot nekaj bivajočega in torej kot nekaj logič- no, razvidno izrekljivega. Tako pa se ji izmakne njena umetniškost, prikrije se ji njena bit. Znanost se vrši na način pri- -krivanja biti umetnosti, ki pa je istočasno tudi skrivanje njene lastne resnice, pri- kritje njene lastne neskritosti. Znanost je določena posebna praksa označevanja, ki v »razkrivanju« Resnice in Ideje umetnosti razpira v bistvu le ,podobo' lastne struk- turiranosti ter njene vprostoritve v medij umetniške prakse. To seveda pomeni, da v izrekanju Resnice umetnosti vseskozi izgovarja sebi-lastno resnico, ki se vrši na meji med zgodovinsko ,skušnjo' (ontič- no razsežnostjo) umetniškega teksta in ,pozicijo' znanosti kot znanosti ((v smislu metafizičnih implikacij, ki jih znanost nosi s seboj in iz (v) katerih se sploh šele omogoča kot taka)) ter njenega prvotnega vstopa v območje in horizont umetnosti. S tem, da umetnost »izračunava« le iz ontičnega, predmetnega, s tem, da v umet- nosti odkriva neko Resnico in neko Idejo, ki nikakor ni njej lastna umetniškost, saj z njo prikriva (skriva) ,izvorno' od-prtost umetnosti, bit umetnosti kot »odprto« pri-sostvovanje-v-dano, v-pred-metno____s tem nam znanost govori le o svoji lastni resnici: o ustroju, o strukturiranosti zna- nosti. Resnica, ki jo znanost izreka o umetnosti, ni Resnica umetnosti. Resnica, ki jo znanost izgovarja o umetnosti, je »resnica« znanosti, s. p. znanstvena resni- ca, kot taka pa izstopa iz območja umet- niškosti umetnosti ter njenega dogodka. Znanost o umetnosti se vrši iz ,velike knjige' Logike, je torej logična in pripada epohi evropskega mišljenja, epohi evrop- ske metafizike ter njenemu »koncu« : do- vršitvi v novodobni planetarni tehniki.* Znanost je danes ,vse bolj' realizirana me- tafizika, seveda brez nekaterih segmentov, ki so določali njeno tradicionalno podobo ((tu mislimo predvsem na eshatološkost, na qnto-teo-logijo, na transcendenco. Smi- sel, Idejo ...)). Kot taka se dogaja v okvi- ru ,neke' univerzalne logike ter njene tehnične ekspanzije v bivajoče. Kajti pla- netarna znanost je predvsem radikalno raziskovanje, v raziskovalni dejavnosti pa je bistvena moč tehnike, tehnika kot tii- stvo novodobne znanosti. Iz povedanega sledi, da znanost že po svojem bistvu, že iz tega, ker se dogaja le v območju ontičnega, ne more izreči resnice umetnosti. Resnica umetnosti kot neskritost njenega bistva-in-biti pomeni »odprtost« umetnosti, njeno od-prto pri- -sostvovanje, bit umetnosti v »razliki«. Resnica, ki jo znanost izreka o umetnosti, pa ni odprtost biti umetnosti, ampak za- pora, prečrtanje njene umetniškosti. Zna- 48 nost spreminja umetnost-v-celoti v prostor samo-omogočanja, t. j. predmetenja pred- metnega in torej le v nekaj bivajočega. Umetnost kot nekaj predmetnega seveda ni umetniškost umetnosti, ampak njen pogoj. Umetnost nikakor ne predstavlja samo zgodovinske opredeljenosti in ma- terialno osnovo vsakega konkretnega umetniškega teksta, zbir realno-socialnih dejstev vsakokratne umetnine in zato tudi ne more biti zreducirana na ,odraz' ali ,izraz' : na odražanje-in-izražanje zgodovin- skih dejstev. Znanost o umetnosti se vrši kot pred- metenje vsega, kar v posameznem umet- niškem delu ,je', vsega do-segljivega in bivajočega v območju tovrstne pisave, v horizontu umetniškega diskurza. Njen ,iz- bruh', ki se vključuje v pogon novodobne tehnične volje-do-moči, v alogično (čeprav univerzalno logocentrično) in radikalno brezsmotrno samo-hotenje, niči v umetno- sti njeno umetniškost in zatorej pomeni njen ,izbris', ,zaporo', njeno sprotno in neprekinjeno zanika(va)nje, negacijo vsega tistega, kar prvotno razumemo pod poj- mom poiesisa in pesnenja. In v tem smislu tudi lahko govorimo o koncu, o ,smrti' umetnosti kot o precrtavanju njene biti, o precrtavanju in zapori umetniškosti, ki ju omogoča novodobni hegeljanizem ,brez primere': sproščeni pogon tehnike. (Tako moramo na nek čisto določen način razu- meti tudi sopripadnost Heglovega učenja o »koncu umetnosti« in njegove izreke o znanosti kot absolutnem vedenju, ki se ,pozneje' dovrši v tehniki.) Zato nam be- seda o »koncu« umetnosti ne sme pomeniti le konec postavljanja umetnosti v onto- -teo-logijo platonske metafizike, v območje ,nekc' Ideje in ,nekega' Smisla, (ki pripa- data »veliki« Logiki zahodno-evropskega mišljenja in sta torej spoznani za pred- postavki ,neke' univerzalne logije)... ne smemo je razumeti samo kot konec defi- nicije »die sinnliche Darstellung des Abso- luten«, kjer gre predvsem za premaganje klasične razlage tega »Absoluten«, ampak kot zaporo in izbris biti umetnosti. »Smrt« umetnosti in »izbruh« znanosti se vršita istočasno, drug drugemu sta zavezana. Rast znanosti pomeni smrt umetnosti v tistem smislu, da znanost že po svojem tehničnem bistvu predstavlja radikalno prečrta-va-nje pesnenja in poiesisa. Zna- nost o umetnosti se danes v svoji heglov- ski realizaciji evropske metafizike ,dejan- sko' vrši kot zanikovanje bitne razsežnosti umetnosti ((poiesisa umetnosti)), njene »razlike« : njene biti-v-razliki. S tem pa znanost prikrije resnico konca ter pre- črtanja umetnosti in umetniškosti, kot tudi resnico (bistvo) znanosti kot dovršene metafizike z vsemi implikacijami, ki jih takšna izreka prinaša s seboj. Tako se prikriva nezadostnost in neutemeljenost znanstvenega poseganja v umetniškost umetnosti, skrije se »prava« podoba novo- dobne znanosti kot techne-logičnega sa- moudejanjanja, kroženja-v-istem, vpisova- nja v lastno ,dvojnost', v pospešeno pla- netarno avto-afekcijo,.., zakrije se brez- smotrnost in brezciljnost: blodnja znan- stvene moči in volje-do-moči, ki hoče v smislu svojega tehnološkega bistvovanja vladati in obvladati (kibernao) vse, kar je, vse, kar biva, eksistira. Seveda ne zanikamo, da v konkretnem umetniškem tekstu ni prisotno tisto ,on- tično', s. p. formalna, predmetna, motivna, idejna struktura. Konkretno umetniško delo se v zgodovinskem skušanju umet- nosti dogaja kot pred-metno bivajoče in je zato tudi lahko pred-met znanosti. Ven-j dar pa umetnost ni le ta predmetnost, to; ,ontično', ampak še »nekaj« drugega. Na to ,drugo' in ,različno' nas opozarja že : konkretna zgodovinska usoda znanstvene- ■ ga raziskovanja umetnosti: njena nepre-j stana kriza: »blodenje« v postavljanju! umetniškosti-in-Resnice umetnosti kot ; predmeta znanosti: sprotna in ncprekinje- na zapora ((in menjava)) znanstvenih me- ; tod, izhodišč, načel, predpostavk, meril. ; To drugo : »prvotno«, »izvorno«, ki se; ,dotika' biti umetnosti, torej ni dosegljivo \ znanosti-kot-taki, kajti znanost ostaja v ! svojem planetarnem dogajanju v območju • bivajočega kot pred-metnega in ne seže j v bit bivajočega. Znanost je v svojem bi-^ stvu tehnična, ontična. Bit kot umetni- ; škost in ,resnica' umetnosti kot »razod- i prtost« : od-prto pri-sostvovanje njene biti, \ pa nista izračunljiva le iz bivajočega, iz ; ontičnega. Bit umetnosti sploh ni doseglji- ; va znanstvenemu, t. j. logičnemu: logo-1 centričnemu mišljenju. Logocentrično miš- \ ljenje zapira umetnost: ,sporočljivost' nje-'- ne biti v jasnost-in-razvidnost ((clara et distinctia)) znanstvene sodbe. Znanost do-: loca umetniškost umetnosti vedno v ob- močju njene predmetnosti in ostaja zato] III Na kruh je nalepila li- stek s številko, roza ali rumen,' kupon pa je dala meni, da se je potem ve- delo, katera štruca je naša. Pred prazniki je mati naredila blebec. Tega nI naluknjala z mezincem, marveč ga je trikrat plitvo zarezala z nožem. Nekoč je k nam prišla koščena žena s črnim mufom. Rekla je: »Ja, gospa, ja, tam nekje okrog božiča." 49 IV Dišala je po potici. Rekla je: »Kaj so pa tištale \?ratca.« In bilo je, kot da bi vsi skupaj čepeli v kurniku. Jugoslavija pa je sto- pila na pot polno zmag in glorije. Danes si lahko vsakdo kupi kruha, koli- kor ga le more tovori- ti. Fotografije: Miloš Šva- bič Pesem: Marko Švabič sama-v-sebi vseskozi nezadostna, kar je seveda vzrok za neprestano menjavo znanstvene teorije o umetnosti. Biti umetnosti se lahko v njeni ,od- -prtosti' približa le »vprašujoče«' mišljenje, ki skuša premisliti njen izvor, njen zgodo- vinski dogodek v epohi evropske meta- fizike ter vprašljivost znanstvenega-logo- centričnega določanja njene resnice in umetniškosti.Vprašujoče mišljenje torej ne sprašuje le umetnosti-kot-take, ampak tudi bistvo (izvor) znanosti-o-umetnosti. Pre- misliti in domisliti skuša ,neutemeljenost' logocentričnega utemeljevanja umetnosti ter umetniškosti in začeti misliti bit umet- nosti na nek nov, ,drug' način, ki pa seveda radikalno ne prekinja tradicije ev- ropskega mišljenja (ampak se v njej in iz nje dogaja), saj ne more dejansko in dokončno izstopiti iz epohe zahodnjaškega diskurza, ki mu je lasten prav metafizični logo-in-fonocentrizem. Ta nov način miš- ljenja umetnosti zato ni popolnoma »nov« in »drugačen«: »različen«, ohranja (,drži', zadržuje) pa prostor, v katerem se na način spraševanja-in-vprašljivosti iz-govar- ja umetniškost vsakokratne umetnine, bit umetnosti. Govorimo torej o vprašujočem mišljenju (o) umetnosti, ki pusti, da se ,dogaja' bit umetniškega, ki omogoča sprotno refleksijo biti-in-bistva znanosti ter umetnosti, ne da bi pri tem kakorkoli radikalno zanikala ((zničila)) njuno zgodo- vinsko skušanje, njuno dejanskost in »usodo«. Vprašujoče mišljenje misli bit umetno- sti v njeni odprtosti, s. p. kot .odprto prisostvovanje' : pri-sostvo-vanje v od-prto. Sostvo (bit) umetnosti se izvorno dogaja v odprtem in mišljenje tega odprtega, tega prvotno različnega, vprašujoče skuša do- godek poiesisa pri njegovem izvoru kot biti-v-razliki. Na ta način seže, »raz« zaprto ,knjigo' evropske metafizike, »preko« ve- like Logike v epohi logo-in-fonocentrične- ga" mišljenja, ki umetnost ter njeno spo- ročilo .zapira' v onto-teleologijo neke transcendence: v reprezentacijo nekega absolutnega središča, v ,plodišče' (ponav- ljanje) logocentričnega »znaka« in označe- vanja, v fonološko akumulacijo »izvorne- ga« Smisla, v proces razlikovanja lastne Istosti, v ponovitev metafizične scene ter njene ,Resnice', v krog nekega drugega prostora, ki se izpolnjuje v sistematizaciji absolutne pri-sotnosti: absolutne biti kot prisotnosti »an sich«, pa naj bo to krščan- ski, onto-teološki Bog, heglovski absolutni Duh ali pa humanistični — buržoazni Človek. V epohi realizirane filozofije, t. j. v času metafizike kot znanstvene zgodo- vine, izreka vprašujoče mišljenje izvorno raz-odprtost poiesisa: umetniškost umet- nosti: bit pesnenja na način biti-v-razliki, s. p. »raz« absolutno Idejo in transcen- dentalno Resnico, »mimo« tradicionalne določenosti njenega bistva (mimo meta- fizične ,istosti'), »preko« definicije umet- nosti kot »das sinnliche Scheinen der Idee«, kot »die sinnliche Darstellung des Absoluten«. Vprašanje umetnosti se tako ne zastavlja več v območju neke razvidne- -in-gotovc: logične Resnice, v okviru Ideje v absolutnem smislu. V času, ko se ukinja prostor klasične transcendence in njeni segmenti, ohranja pa se univerzalna znan- stvenost kot vseplanetarna tehnika: kot .dovršiteV in ,premaganje' tega prostora, v času totalne praksis ((totalne proizvod- nje kot neomejene moči dela)) in pospe- šenega znanstvenega raziskovanja, ki se razširja na celotno področje človekove eksistence, v času, ko se »briše« in »pre- črtuje« ontološka diferenca, bit umetnosti ter pesnenja, izvorna (bitna) razlika, in se vzpostavlja enodimenzionalna istost: identiteta bivanja: topa, služna, inertna zavest kot posledica vseplanetarne proiz- vodnje ter njene ideologije ((tu mislimo predvsem na Kulturindustrie, cultura di massa itd.)),... začenja svojo »pot« tako imenovano vprašujoče mišljenje, ki »pre- prosto in ne-gotovo izpričuje neki iz izvira razpirajoči se usodni zgodovinski prostor eksistence kot skustva biti v razliki.«' Vprašujoče mišljenje pomeni torej sprotno refleksijo znanosti-o-umetnosti, refleksijo znanstveno-tehničnega obvladovanja umet- niške prakse označevanja, njenega bistva in ,resnice'. Kot takšno pa sc to mišljenje nahaja pri izviru, pri umetniškosti umet- nosti kot izvorni odprtosti-in-različnosti : kot biti-v-razliki. Ko govorimo o tehničnem bistvu zna- nosti kot dovršene, realizirane, tostranske metafizike, o biti umetnosti kot o izvorni biti-v-razliki in torej o človeški eksistenci, ki bistvuje v smislu poiesisa in praksisa: phaidosa in logosa (techne, episteme), ,igre' in ,dela', moramo pre-misliti izvir človekovega zgodovinskega skušanja biti, »usodo« njegovega bitja. To spraševanje 50 pa je dostopno le vprašujočemu mišljenju, ki skuša in izreka korene človekove eksi- stence, v kateri se »dogaja« tako bistvo techne kot bistvo poiesisa. Na ta način se vprašujoče mišljenje umetnosti vklju- čuje v širši prostor filozofskega mišljenja, ki človeka in svet kot prostor njegove tu-biti premišlja na nek nov, drugačen način, ki se vrši izven logocentričnega dia- legesthai. Umetnost v času radikalne razločitve bistva umetnosti in bistva tehnike ((že Heglova definicija umetnosti kot »čutno predstavljanje absolutnega« pomeni dovr- šitev tiste ,razpoke' (,reza') in tistega ,konca', ki je nastal z razporom poiesisa in techne pri Platonu)) ni več zavezana ničemur, kar bi ji bilo pridano »od zunaj« na absoluten način: plodišču-in-logiji ne- kega Smotra in neke Resnice. S tem se izvrši »konec« umetnosti v tradicionalnem smislu in nekatere vede, ki so jo uteme- ljevale »iz« epohe klasične metafizike ter njene novodobne dovršitve, postanejo ne- smiselne in neustrezne. Pri tem mislimo predvsem na takoimenovane »humanistič- ne« znanosti,'" v kolikor se le-te seveda niso prestrukturirale. Kriza humanističnih znanosti se torej dogaja kot kriza logo- centričnega mišljenja v epohi njegovega vprašujočega in vprašljivega premagova- nja. Ali drugače: »Resnica umetnosti se je v leposlovnih znanostih dogajala kot permanentnost njihove krize ... Leposlov- ne znanosti so resnico umetnosti sicer neposredno .doživljale', vendar je niso izrekale. Izreči to resnico, pomeni ostati v krizi in opisati njen izvor in razsež- nost.««" Mišljenje te krize in njenega izvora pa ni dostopno nikaki znanosti, kaj- ti znanost ostaja v območju logocentrične skladnosti in identitete, istosti in identi- fikacije, razvidnosti in gotovosti, ,stvar' umetnosti pa je »razlika in razločenost, razpiranje in odprtost«, umetniškost umet- nosti je bit(i)-v-razliki. Humanistične zna- nosti, ki skušajo zgodovinsko: »material- no« : »ontično« osnovo, S. p. psihičnc, eko- nomsko-socialne, antropološke, ideološke, idejne, miselne, stilistične determinante umetniških tekstov izreči kot ,izvorno' ter edino-smiselno resnico, bit/umetniškost umetnosti, ostajajo same-v-sebi in iz-sebe nezadostne. Nadaljni obstoj tako struktu- riranih umetnostnih znanosti ni le prikri- vanje konca umetnosti, ,smrt' umetnosti, nenehna ,zapora' njene umetniškosti in sprotno precrtavanje njene biti, ampak predvsem skrivanje ter prikrivanje lastne »naravnanosti« in izvora, za-krivanje brez- smotrnega in brezciljnega samo-hotenja, ki kot bistvo tehnike predstavlja tehnično bistvo novodobne realizirane znanosti. Humanistične znanosti oziroma ((in)) znanosti o umetnosti seveda še vedno bodo, vendar pa so lahko le na ta način, da zavestno in radikalno postanejo to, kar so vseskozi dejansko bile, s. p. razisko- vanje zgodovinske določenosti umetniških tekstov, analiza in ugotavljanje pogojev ((ontične razsežnosti)) umetnosti, izreko o umetniškosti umetnosti pa prepustijo vprašujočemu mišljenju, ki misli in spra- šuje umetnost ,na način' njene biti-v-raz- liki. S tem v zvezi so izredno pomembne prav moderne znanstvene, strukturalno- lingvistične raziskave,1^ ki s tekstovno analizo in eksplikacijo jezikovne produkci- je razkrivajo zgodovinsko poseben prostor ,pisave', nenazadnje tudi ustroj umetniške- ga diskurza: strukturo umetniške prakse označevanja. Različne, zgodovinsko-pogo- jene diskurze »očiščujejo« otrdelih pome- nov, nereflektiranih segmentov in aprior- nih pojmov že-izdelanih logik,, ki se vse — bolj ali manj — vključujejo v logo- -fonocentrizem evropske metafizike. Znan- stveni: enoznačno strukturirani jezik se tako razpre v dialogični: paragramatični jezik, ki je ,izpodbijajoč' in torej večzna- čen. Znanstveni diskurz se raz-pre v smislu semiologije pomenskih sistemov, s. p. v smislu radikalne (samo)refleksije, ki je refleksija lastnega izvora, bistva in ,isto- sti', refleksija znanstvene logike ter njenih predpostavk. Vprašujoče mišljenje sprašuje bit umet- nosti iz krize leposlovnih znanosti in na ta način pre-haja posamezne, vedno-znova nezadostne razlage njene resnice, ki v stalnem »spravljanju« umetniškosti k lo- gosu znanosti ničijo, zanikavajo umetniško bit-v-razliki, ki ,bistvuje' kot alogos-in- -atopos. Vprašujoče mišljenje sprašuje umetnost iz njene prvotne: ontološke raz- sežnosti, medtem ko njen ontični horizont pušča »ob strani«, oziroma ga razumeva iz vprašljivosti biti umetnost ter njene ,pretekle' določenosti v območju tradicio- nalne estetike. Tako premaguje heglovski in post-heglovski: buržoazno-humanistični odnos do umetnosti ter umetniškosti. Umetnost misli »onstran« metafizike, če- prav ,iz' nje, onstran antropologije in psi- hologije, onstran Ideje, Usode, Transcen- dence, absolutnosti, posvećenosti in sve- tosti, onstran tragičnosti,... v brezidejni »goloti« njene biti, brez eshato-teo-teleo- loških ,segmentov' : kot tisto odprto in v svoji odprtosti vedno znova različno pri-sostvo-vanje. Umetnost je ireduktibilno razkrivanje prvotne: ontološke diference, ki postane dejansko in refleksivno raz- -krivanje šele skozi vprašujoče mišljenje, skozi spraševanje izvora umetnosti kot biti-v-razliki ((izvorne razlike)) ter njenega zgodovinskega dogodka. Takšno mišljenje misli umetnost-kot-poiesis, razkriva pa tudi ,usodo' njene zgodovine. Takšno miš- ljenje umetnosti ostaja v ,od-prtem', s. p. v tistem, kar je umetnosti-kot-taki lastno, imanentno. Bit umetnosti je v različnosti, v od- -prtosti. Bit umetnosti je bit-v-razliki. Ali drugače: bit umetnosti je ,v' igri. S tem v zvezi pa je treba ponovno premisliti Nietzschejevo estetiko umetni- škega življenja v času ,poslednjih ljudi' ((in der Zeit der letzten Menschen)), nje- govo razumevanje biti umetnosti v več- nem vračanju ((ewige Wiederkehr (des Gleichen)) kot igri (als Spiel). Nietzsche je V razlagi umetnosti kot ,večnega vra- čanja', kot »igre« izstopila iz zaprtost (iz »zaprte Knjige«) evropske metafizike Njegov nadčlovek je umetnik, ki bo vzdr žal čas poslednjih ljudi in za-držal ,pro stor' igre v epohi dela, v epohi totalne praxis : času tehnike kot realizirane, do- vršene metafizike. To je umetnik: nad- človek, ki v večnem vračanju kot edini možnosti svojega bivanja predstavlja zad- nje avtentično bitje v neavtentičnem svetu. Nietzsche razumeva bit kot ,igro', s. p. kot večno vračanje in s tem — če v resnici in zares pre-mislimo bistvo »igre« v vsej razsežnosti njenih filozofskih im- plikacij — ,prerašča' logo-fonocentrično skušnjo platonske metafizike. Igra kot večno vračanje, ki kot tako: kot večno vračanje predstavlja ,edino ustrezno' mož- nost človekove eksistence, je pri Nietz- scheju zenačena z umetnostjo-kot-igro, ki presega logocentrični pojem Resnice, Ide- je, Vrednote, Smotra ... kot metafizično »iluzijo«. (Igra je za F. N. predvsem v — Je eden od vzrokov, da mini krilo ne izgine, nje- gova uporabnost, enostav- nost pri plesu, na primer? McLuhan: Ne, ne, sploh ne! Mini krilo se nosi pre- prosto kot oblačilo. Znak plemenske moči. Mladi vam ne morejo povedati niti enega pametnega razloga, Zakaj ga nosijo. Mini je ob- lačilo pripadnosti—mladi, ki ga nosijo, so v vlogi. Ko si v vlogi, oblečeš svoje občinstvo — kot Mae West, ki je oblekla vlogo uteleše- ne ženskosti, kot Tiny Tim, kl ... —• Zakaj so plemenski ljudje nosili kratka krila? McLuhan: Brez kakršne- ga uporabnega razloga. Za- radi okraska. Da naglasijo seksualnost, ne da jo skri- jejo! — V grških časih so bile primitivne svečanosti, v ka- terih so nosili razplodne or- gane, po plesu, k Dionizlju. Je bila to spolna sveča- nost? McLuhan: Ne, to je bil popolnoma družben obred, nikakor ne oseben. — Rekli ste, da mini nI sexy. Zakaj? McLuhan: Mini krilo nI »sexy«. V plemenski družbi nI bilo takšne stvari kot je spolnost. Spolnost je bila popolnoma Integrirana v ostalo življenje. Če bi upo- rabili besedo spolnost v ti- stih časih, vas ne bi razu- meli, kaj hočete. Šele John Dunne je prvi uporabil be- sedo spol — v našem frag- mentarnem pomenu — leta 1610. In sedaj nI več spolnosti v Ameriki — Hollywood in Hugh Hefner sta pokopana. — Je značilno, da se je mini najprej pojavil v Lon- donu In so ga najprej nosi- la londonska dekleta? McLuhan: Seveda je zna- čilno! Angleži so veliko bolj primitivni kot Ameri- kanci. Koknijj (cocneys) na primer, niso bili nikoli civi- lizirani. Pravzaprav sta srednji in zgornji razred v Angliji že poplemenjena. To si lahko precitate v Mathew Arnold: Kultura in 51 anarhija, ko govori o aristo- kraciji kot o »barbarih«. Oni so lovci iz paleolitika, barbari. Beatles so Angleži, oni so razumeli primitivno moč. Londonski oblikovalci so daleč pred ameriškimi, oni razumejo vso to stvar o plemenskostl. — Zanimivo je, da je ba- letni kostim napredoval od dolgega do mini. McLuhan: Da, kratek ba- letni kostim je posledica arheoloških raziskovanj koncem 19. stoletja, ki so jih opravili koreografi In oblikovalci. Dajgliev, eden ustanoviteljev Ruskega ba- leta, je bil zelo primitiven v svojem pristopu k baletu. Izadora Duncan je bila po- polnoma plemenska. Dajgl- iev je bil moč; Jean Coc- teau bi na kolenih prosil, če sme sodelovati z njim. — Kakšno je vaše oseb- no mnenje o minlju, dr. Mc Luhan? VI ga niste nikoli prav marali! Ne strinjam se s spre- membami vsak čas, to je takšna nadloga, vzame mi toliko moje energije. Dok- ler bo vsesplošna volja sle- diti modi, seveda! če bi oblačenje bilo zaradi lepe- ga v življenju, dobro, to bi bilo nekaj drugega. Toda ni- koli ni bilo tako, razen v primitivnih družbah. Kot pravijo BalijcI: Nimamo umetnosti; vse, kar delamo, je naravno, kolikor je mož- no. Prevedel: B. Clzej iz »Raes« — San Francisco (oktobra 1970) njegovih temeljnih tekstih Also sprach Zarathustra in v Wille zur Macht: ,koz- mična' metafora: ustroj sveta: struktura biti in istočasno bit umetnosti, »v« kateri umetnik ((nadčlovek)) svobodno igra, ne da bi pri tem prikrival resnice sveta in resnico svojega bitja. Umetnost se mu torej izkazuje kot ontološka razsežnost sve- tovnega bistva, ali drugače: »igro« (umet- nosti-in-sveta) misli ,na način' biti.) Nietz- sche se zoperstavlja mišljenju Platona in Hegla: platonističnemu in heglovskemu mišljenju in stopa ,na stran' fragmentarne misli nekega Heraklita (Fragmenti) ali Schillerja (Uber die ästhetische Erziehung der Menschen in einer Reihe von Brie- fen) ..., pa tudi Kanta, ko ta govori o estetiki (Kritik der Urteilskraft), ki jo zavestno in radikalno ločuje od čistega uma (Kritik der reinen Vernunf). Umetnost sama postane na ta način hotenje večnega vračanja, s. p. igrc: ho- tenje igre kot hotenje biti. V umetniškem ,prebivanju' kot človekovem skušanju biti-kot-igre se zanikuje (ne pa tudi že dejansko odpravlja) ničujoče bistvo Moči," ki kot bistvo Dela pripada bistvu novo- dobne planetarne »techne« : dovršeni volji- -do-moči v znanstveni epohi totalne praxis. Tako se avtentična človekova eksistenca »sprošča« v »tisto« odprto, t. j. svobodno skušanje biti, ki kot umetnost predstavlja ,ustvarjalno igro': igro ustvarjanja brez neke eshatološke Resnice, onstran fono- centrične akumulacije Smisla, raz veliko Logiko in teleo-Logiko, vendar z ,ostro' zavestjo o njeni zgodovinski »usodnosti«. Nietzschejev posameznik kot umetnik svobodno igra in s svojo igro razpira res- nico svetovne biti v od-prtost njene ne- skritosti. To seveda pomeni, da ne pri- kriva več, kot v ,pretekli' umetnosti, iz- vora svoje biti in »igre«. Za Nietzscheja kot Schillerja____Artauda,... Gadamerja, Axelosa"5... je umetnost ontična in onto- loška igra in kot* igra: kot razpiranje člo- vekove eksistence v pri-sostvo-vanje lastne odprtosti, ki je raz-od-prtost izvora-in-biti, mu pomeni eno bistvenih potreb človeške- ga bitja. Pojem igre v okviru razumevanja biti umetnosti kot tudi v okviru estetskih razi- skav je seveda treba očistiti subjektivnih primesi, odmisliti je treba vsako psiholo- gijo in antropologijo, vsako zdravorazum- sko, ,vsakdanje' in zatorej nujno neustrez- no skušanje njene resnice. Ko govorimo o igri kot umetniškosti umetnosti, mislimo na način biti umetniškega dela (na bit umetnosti kot bit(i)-v-razliki) in nikakor ne na njegovo materialno, zgodovinsko: »ontično« osnovo. »Če v zvezi s skušnjo umetnosti govorimo o igri, potem igra ne pomeni .ravnanje' ali celo ,razpoloženje' tistega, ki umetnino ustvarja ali pa jo uživa, ampak način biti ((podčrtali mi)) umetnine same.«'" Tako mišljena igra se- veda ni nekaj ne-resnega in ne-resničnega. Kot nekaj ne-resnega in ne-resničnega jo lahko razumemo le v območju mišljenja, ki je zavezano logiki Reda, Smisla in Res- nice, le v zvezi z absolutno gotovostjo in razvidnostjo metafizične logije. Igri je resnost lastna, imanentna, kajti ko go- vorimo o načinu biti umetnosti kot igri, sprašujemo pojem igre v ontološkem smi- slu, »iz« biti. * Razliko med »ontično« in »ontološko« igro smo določneje izgovorili v tekstih BIT IN/KOT IGRA ((objavljeno v Tribuni, letnik 1969—1970)) in ESTETSKE TEORIJE IGRE ((neobjavljen tekst)). Vprašujoče mišljenje (o) umetnosti je v bistvu »nietzschejansko«. Vprašujoče mišljenje sprašuje umetnosi na način njene umetniškosti, na način njene biti. Da bi lahko o takšnem spraševanju povedali kaj več, je treba sprašati izvor in zgodovinski potek; do-godek naše eksistence, človeko- vo skušanje biti. To pa zahteva od nas globlji premislek o biti in igri, o biti-kot- -igri ter razsežnostih takšne izreke in sega torej preko pričujočega zapisa, ki prav zato nujno ostaja fragmentaren. ' Pričujoči zapis je treba razumeti in brati v zvezi 2 nekaterimi drugimi teksti, ki so spraše- vali bistvo znanosti o umetnosti. Tu mislimo predvsem na razmišljanja D. Pirjevca. objavljenih v Problemih (februar 1970, 1. VIII., št. 86) in Na- ših razgledih (8. maj 1970). ' Ko govorimo o razsežnostih in horizontu no- vodobne znanosti, je treba brati tekste M. Hei- deggra, na primer njegove Vortraege und Auf- saetze, predvsem Die Frage nach der Technik, Wissenschaft und Besinnung, ali pa Satz vori Grund, ali Nietzsche I itd. 3 O vprašanju »heglovske« realizacije filozofije kot znanosti glej poleg že znanih interpretacij predvsem tekst K. H. V. Schlucka, Metaphysik und Geschichte ((W. de Gruyter V. Berlin 1963)), ali pa Études hégéliennes, ki obsegajo tekste A. Kojeva, G. Batailla, R. Queneauja, J. Wahla, E. ......ella ((Deucalion 5, Ed. de la Baconnière a Boudry, Neuchatel 1955)) itd. » M. Heidegger, Identität und Differenz, Die onto-theo-logische Verfassung der Metaphysik ((G. Neske V. Pfullingen 1957, str. 62.)) ä O neustreznosti tradicionalnega razlikovanja med znanostjo in tehniko z ozirom na problema- tiko novodobne umetnosti glej na primer tekst H. Marcuseja, Remarks on a redefinition of cul- ture, ki je bil objavljen v Dedalus Journal of the American Academy of Art and Sciences No. 1. 1965, itd. ' O razsežnostih novodobne planetarne tehni- ke kot »dovršene« (vollendet), realizirane meta- fizike so pisali: K. H. V. Schluck M. Heidegger, K. Jaspers, F. G. Jünger. R. Berlinger, . . . W. Heisenberg, C. F. v. Weizsäcker, H. Kahn, G. Picht, ... K. Axelos, W. Desan, M. Bense. , . . H. Marcuse, W. Benjamin, J. Habermas itd. itd. ' V območje vprašujočega mišljenja se vpisuje Axelosovo »bodoče« mišljenje ((Einführung in ein künftiges Denken, Niemeyer V. Tübingen 1966)), Schluckov »uvod« v filozofsko mišljenje ((Ein- führung in das philosophische Denken, V. Kloster- mann V. Frankfurt am M. 1963)), na nek poseben način pa tudi Derridajeva misel »razloke« ((L'écri- ture et la différence. Ed. du Seuil Paris 1967)) itd. s Ko govorimo o logo in tono-centričnem miš- ljenju, je treba brati knjigo J. Derridaja De la giammatologie ((Les ed. de Minuit Paris 1967)), predvsem Chapitre I : La fin du livre et le com- mencement de récriture, in druge njegove tekste. » I. Urbančič Nekaj uvodnih misli o mišlje- nju. Problemi 1. VI. 1969, str. 650. " V okviru vprašanja o novodobni krizi hu- manističnih znanosti glej tudi tekst J. Derridaja, La strukture, le signe et le jeu, v knjigi L'écri- ture et la difference. " D. Pirjevec, Možnosti in nemožnosti lepo- slovnih znanosti, v Naših razgledih, maj 1970. Tu je treba omeniti predvsem raziskave J. Derridaja, J. Kristeve ((2'У)[Л81С0Х[.Х'^' Recherches pour une sémanalyse. Ed, du Seuil Paris 1969)), E. Benvenista ((Problèmes de linguistique géné- rale, Ed. Gallimard Paris 1966)). N. Chomskyga ((Language and Mind, Brace & World Inc. N. York 1968 in La linguistique cartésienne et Structures syntaxiques. Ed. du Seuil Paris 1969)), N. Moulou- da (Langage et structures. Essai de longique et de séméilogie, Payot Ed. Paris 1969)), . . . pa tudi analize R. Barthesa J. L. Baudryja, J. J. Gouxa, Ph. Sollersa, J. Ricardouja, ... L. Hjelmsleva ((Le Langage, Coll. Arguments, Ed. de Minuit 1966 in Prolégomènes a une Théorie du langage, ib. 1968)), ... 1. I. Revzina, P. A. Soboljeve, S. K. Saumjana, itd. itd. " o vprašanju »dovršene«, »premagane« meta- fizike pri Nietzscheju glej tekste E. Finka, Niet- zsches Philosophie in Spiel als Weltsymbol, ((W. 52 Kohlhammer V. Stuttgart 1960 in 1961)), pa tudi Hcideggerjev spis Der europäische Nihilismus ((G. Neske V. Pfullingen 1967)), Oberwindung der Me- taphysik (v VundA), knjigo P. Klossowskega Niet- zsche et le cercle vicieux ((Mercure de France 1969)), knjigo G. Deleusa Nietzsche et la philo- sophie ((P. U. F. Ed. Paris 1967)), tekst M. Fou- caulta Nietzsche Freud Marx v Cahiers de Royau- mont ((Les Ed, de Minuit Paris 1967)) itd. itd. " O bistvu moči kot bistvu dela glej tekste v. Sutliča, Bit i suvremenost ((V. Maslesa Sara- jevo 1967)) Delo in moč (Problemi, i. VI. 1968, sti*. 759), Moč i čovječnost (Praxis jan-apr 1970, str. 15). Neki regulativi za socialističko sveučili- šte (Kulturni radnik 1970, št. i, str. 3.), Rad i bog (Treći program, poletje 1970, str. 49). ^' v zvezi z Axelosovo teorijo igre je treba brati predvsem njegov tekst Jeu du monde ((Les Ed. de Minuit Paris 1969)), pa tudi Vers la pensée planétaire (ib.) in Einführung in ein künftiges Denken ((M. Niemeyer V, Tübingen 1966)), v zvezi s Schillerjevo pa tekst K. H. V. Schiucka Die Kunst und der Mensch ((V. Klostermann V. Frank- furt am M 1964.)) H. G. Gadamer, w und M ((J. C. B. Möhr V. Tübingen 1963)) II, Die Ontologie des Kuns- werks und ihre hermeneutische Bedeutung. 1 Spiel als Leitfaden der ontologischen Explikation, a : Der Begriff des Spiels, str. 97. NON STOP ROMAN_ PETO NADSTROPJE TRINADSTROP- NE HIŠE Mate Dolenc, Dimitrij Rupel 13 Pisateljema samima je težko poiska- ti pravi razlog oziroma prepričevalno pojasnilo, zakaj je umrl Abarth. Mar ni mogel zadnji hip odskočiti, se mu je morda v vijak, ki spaja tračnico s pra- govi, zataknila čevljeva vezalka? Ali ne bi mogel kljub Miškinovi pozablji- vosti izpeljati intrigo do konca, se po- junačiti pred neznanimi sprehajalci? Ali ni mogel brzečim kolesom izmakniti vsaj bistvenih sestavin svojega telesa? Mar bi si bil pustil odrezati nogo v gležnju ali streti komolec! Ali bi bil morda zmožen organizirati umor Mi- škina, tega sicer neodstranljivega tek- meca? No, bralca seveda bolj kot ves dol- gočasni potek umiranja in psihološke notranje vihre zanimajo razburljivi do- godki, ki so se odvijali po Abarthovi smrti. Odmev v Ljubljani je bil plazovit. Če odštejemo različne plehkosti, ki so jih širili po Abarthovi smrti razni nje- govi vulgarizatorji, med njimi šolski direktor, ki je javno hlinil sočutje z »rahločutnim, nesrečnim fantom toplih oči, v katerih se lesketa melanholija in tovariška ustrežljivost« (N. B. Abarth je bil izredno sebičen), moramo ome- niti nekaj bleščečih časniških oznanil, ki so poročala o pogrebu in odgrebu Abarthovih posmrtnih ostankov. Osrednji časnik Delo je na ljubljan- ski strani objavil članek, ki so ga pod- pisali Primož Žagar, Aleksander Lucu in Borut Contala, naslov pa se je glasil »Izkopali so jo«. Zaradi napake v me- tiranju je v nadrobne opise »orgije v hlapih mamil in nekrofilije ob sprem- ljavi agresivnih beatniških ritmov« sili- lo karseda znanstveno poročilo o teža- vah mestnega vodovoda in ustvarjalo izjemno kombinacijo znanstveno-fanta- stičnega značaja. Tam je bilo recimo mogoče prebrati tole : ... Objestneži, ki so po trditvah upokojenke A. Zvest, ki sicer stanuje v najvišjem nadstropju, »nedvomno tudi spolno občevali«, so se zaradi pomanjkanja šestcolskih po- cinkanih cevi zatekli k začasnim sana- cijam z navadnimi železnimi cevmi, ki pa. seveda zaradi pogostega pretoka fekalij hitro rjavijo in prepuščajo ne- prijetne vonjave. Tako je menil tudi direktor oddelka za izplakovanje tov. Srečko Tuga, ki je osebno nadzoroval gnusno ceremonijo s truplom pokojne- ga A. Bartha (imen slovenski novinarji pač ne znajo pravilno pisati), kar prav tako ni nudilo zadovoljive reištve z ozirom na razkrajajoče se pomije, iz- trebke, urin in drugo slično tvarino. Ljubljanski dnevnik je zapisal v naslov: Mrtvaški ples, spolnost in ki- tare in nadaljeval, da je bil tok, ki so ga porabile električne kitare, last hiš- nega sveta. Tone Fornezzi je v TT-ju napisal obširno reportažo o razuzdanih intelektualcih, ki uvajajo v Slovenijo nevaren nihilističen razkroj in se šalijo z mrtveci. Svoj spis je zaključil z duho- vito domislico: Mrtvec je bil mrtev, ostali pa mrtvo nabasani. Svetovalka Adelajda v Mladini je posvarila bral- ce, naj ne kradejo krst, naj ne pijejo vina, naj ne poskušajo samomorov — ter še posebej opozorila, naj mrtvecev ne polivajo z vinom. Tribuna je pre- prosto ugotovila, da je bil Abarth žrtev nepravilnega štipendiranja. Miškin je po zadevi postal druga- čen, boljši. Naenkrat se je hotel poro- čiti z Vasiljko, ta pa je bila tako sreč- na, da se je onesvestila, po obuditvi pa je novico takoj hotela prenesti Borisu. Boris je bil v Kranju pri svoji ma- teri, ki ga je iz varnostnih razlogov zaklenila v klet. Bila je v velikih skr- beh, saj so se o njenem sinu po Kranju širile čudne vesti. Naj jih naštejemo: 1. Boris igra kitaro na pogrebih. 2. Boris pleše strip-tease ob svečah. 3. Boris in njegova tolpa odkopava- jo mrliče in jim kradejo zlate zobe iz ust. 4. Boris je šofer pri pogrebnem za- vodu in v prostem času komponira mrtvaške himne za ansamble električ- nih kitar. 5. Boris in njegova tolpa balzami- rajo mrliče in po obredu okrog njih plešejo boogie-woogie brez hlač. 6. Boris se je oženil z Vasiljko, ta je ustrelila Abartha iz ljubosumja, ker jo je varal z Jurko. Jurka je izkopala Abarthovo truplo in ga pripeljala v Kranj k Borisu, ta pa je Jurko ostrigel na balin. Vmes je posegel še Rudi Še- ligo, ki je menil, da se afera po nepo- trebnem prenaša v Kranj, ki je sicer tako imenitno mesto, in da je v njem slave dovolj samo zanj in tovariša Ko- širja. Jurka je seveda organizirala teach-in ter protestni miting, na kate- rem je javno obsodila tovariša Šeliga, Tim Leary 53 Tabela 1 iz knjige THE POLITICS OF ECSTASY TIMOTHYA LEARYA published by paladin 1970. uredništvo Problemov ter zvezno skup- ščino, ki po nepotrebnem delajo zme- do na Slovenskem. 7. Abarth je imel dvoboj z Miški- nom zaradi Zvonke. Miškin je Abartha počil, vendar Abarth ni takoj umrl. Še ko so ga dali na pare, je migal. 2von-. ka je v splošnem klanju ranila Borisa, ta pa je njo zakopal pod zemljo, da se ne bi pokvarila ali posušila (hraniti na hladnem in suhem prostoru). Osta- la je živa, toda domov so jo prepeljali v krsti, ker je bil domači mercedes na službeni vožnji. Ta krsta je seveda pri- plavala po Savi navzgor do Kranja, tu pa so jo polili s šampanjcem (Veuve Cliquot) in minirali. 8. Abarth je bil homoseksualec in je napravil samomor, ker ga Boris ni dovolj ljubil. Boris se je ulegel v krsto iz posebnega lesa, ki ga sicer uporab- ljajo le za izdelovanje klavirjev Stein- way, in se pustil zakopati v grobnico narodnih herojev. Od tam ga je rešil Tone Reme s pomočjo ansambla elek- tričnih kitar, ki je bil ravno na spreje- mu v skupščini. Tam jim je tamkajšnji predsednik podelil visoka državna od- likovanja. Baje se je podobno godilo tudi v Veliki Britaniji. 9. V Veliki Britaniji so imeli neki ansambel, ki je igral samo na pogrebih samomorilcev. Potem pa so padli v bo- ju s kapitalistično policijo. Mrtve so za- kopali v mestecu Greenwich, kjer se je zaradi velikih zemeljskih sunkov pre- kucnil čas in izvrgel žive glasbenike na pljusku naftnega vrelca. Bili so zelo popularni in za počitnice so odšli na Jadran. 10. Velika Britanija je napovedala vojno Jugoslaviji, ker je ta izvažala krste z napako. Tudi so bili po angle- ški licenci izdelani klavirji za celo okta- vo prenizki, noge pa so imeli izredno visoke, da je bilo mogoče na njih mu- zicirati samo s hoduljami. Zaradi vojne je odpadlo gostovanje Beatlov v Jugo- slaviji. Prišli naj bi bili na pogreb Abartha, ki je bil pravzaprav Paul McCartney. Teh deset govoric, ki so seveda sprožile še ducat govoric, ki so bile kombinacija teh desetih, je krožilo po Kranju, in Boris je postal skoraj tako slaven kot Rudi Šeligo, katerega knji- ge, ki izhajajo v nakladi 300 izvodov, so redno razprodane. Ta izredna Bori- sova slava je šla tako na živce Šeligu, da je sklenil sam storiti še hujše škan- dale. Videli so ga, kako za prvi maj splezal na vodovodni stolp in kričal: Kdo je večji od mene?! Seveda je Bo- risova slava toliko načela Šeligovo, da je bila v nevarnosti njegova kandida- tura za predsednika društva slovenskih pisateljev — pa čeprav je v svrho le te storil izredne požrtvovalne korake — recimo, pustil si je ukrasti plašč od zdajšnjega predsednika Cirila Kosmača. Od Borisove slave pa so se čutili pri- zadete še Miloš Mikeln, Josip Vidmar, Arnold Tovornik, Mika Tripalo, Tone Fornezzi, Desanka Maksimovič, Ivo Vajgl, Vanja Sutlič, Aci Bertoncelj, Ro- bert McNamarra ter Vito Šoukal. Ob Borisovi slavi se je smatral še vedno dovolj pomembnega le Peter Vodopi- vec. Ko je kasneje Boris, ta preprosti kmečki fant iz Kranja, umrl za vnetjem srčnih zaklopk, so ga seveda brž poza- bili. O primeru množičnega nihilizma je spregovorila tudi Višja šola za obram- bo religije, oblasti ter novinarstva. Uvodno besedo je imel predsednik iz- vršnega odbora glavnega komiteja pe- dagoško znanstvenega sveta te usta- nove, čigar imena se ta hip ne spomni- mo. Menil je, da bi bilo treba uvesti krematorije ter orožne liste za elek- trične kitare. Ob koncu je predlagal ne- kemu tamkajšnjemu asistentu, naj po- skuša stopiti v stik z avtorji romana Peto nadstropje trinadstropne hiše in naj jim posreduje usodna naročila, kot sledi: 1. Tovariša Ščinkovca je treba vne- sti v strukturo tozadevnega romana kot vsestranskega poznavalca iestih nadstropij trinadstropnih hiš. 2. Naj se v čim pozitivnejši luči pri- kažeta uda te ustanove tovariša Slinar in Glinar, ki se kljub izjemnemu dopri- nosu k obrambi religije, oblasti ter no- vinarstva ne omenjata v omenjenem romanu, ki je, kot je znano, merilo po- pularnosti ter ugleda na Slovenskem. 3. Omogoči naj se kvalificiran poseg v roman s strani tovariša Jezeroslava Miškoviča, ki je sicer zunanji sodela- vec Višje šole, vendar izreden obramb- ni činitelj v zadevah javne morale, ha- šiša, imperialističnih vplivov s Havajev ter posebno spolnosti, saj je predsed- nik slavne organizacije KIKS (Komite za izganjanje kardinalnih strasti). Na tem mestu je treba seveda po- ročati še o različnih drugih pojavih, ki so sledili SKŠ št. 1 (slovenski kulturni škandal...). To je predvsem znana in- vazija belih konjev pred skupščino. Bi- lo ze takole. Nekega zgodnjega pomladnega ju- tra, ko so bili na svojih mestih le naj- bolj prizadevni poslanci, je bilo slišati iz smeri Prešernove ceste pritajeno ga- lopiranje. To galopiranje je povzročilo v skupščinskih prostoriji komaj zaznav- ne vibracije. Teh tresljajev bi se skup- ščinski možje komaj zavedali, če ne bi le-oni izzvali nekaterih bistvenih pri- petljajev, kot so padci različnih slik s kavljev in drgetanje membran v skup- ščinskih mikrofonih. Padci slik so se- veda povzročili upravičeno ogorčenje na račun žebljic in mavčnih vložkov v stenah, medtem ko je drgetanje mem- bran povzročilo neverjetno zavijanje raznih predirljivih infra ter ultra zvo- kov. Zavijanje se je s približevanjem konjev tako stopnjevalo, da so si mo- rali ljudje v okolici bele hiše zatisniti ušesa. Slišali so predvsem ultra ter in- fra zvoke, niso pa (ker so imeli pač zatisnjena ušesa — kar se Ljubljanča- nom rado dogaja ob pomembnih do- godkih) slišali drnca bližajočih se konj. Predsednik skupščine se je pozanimal pri svojem osebnem zdravniku, če za- vijanje v ušesih lahko pomeni živčno izčrpanost, osebni zdravnik predsedni- ka skupščine pa tega vprašanja ni do- bro slišal, ker se je začela trestri mem- brana v njegovi telefonski slušalki in je bilo sleherno telefoniranje onemogoče- no. Mislil si je, da se nekdo šali z nje- govim telefonom ter je besno rekel v školjko slušalke: osel! Predsednik skup- ščine tega naziva seveda ni sprejel, ker se je zaradi izredno povečanega trese- nja membran izgubila katerakoli bese- da. Njegov osebni zdravnik bi mu lah- ko zabrusil še kaj hujšega, pa se pred- sednik ne bi čutil prizadetega. No, do- 54 godki so se bližali z veliko naglico. Ga- lop belih konj se je bližal kot nevihta. Bil je to galop tisočerih kopit! Ce ne omenjamo strahotnih prometnih ne- sreč, v katerih so izgubili življenje pre- mnogi ugledni Slovenci in Hrvati ter Italijani, ki so brzeli po Tržaški magi- strali proti hotelu Slon, je treba pač besedico ali dve izgubiti ob težjih ka- tastrofah. Topot konj, ki je prihajal po Tržaški cesti vse od Sežane, Postojne in Logatca, je izredno prizadel že tako občutljivo površino slovenske cestne situacije. Cesta je vibrirala v presled- kih ene milijoninke sekunde v razdalji deset centimetrov gor in dol. Ti tres- ljaji so cestišče dvignili z njegove osno- ve in ga začeli prestavljati. Tako se je zgodilo z nekaterimi ovinki, kot z onim pri Kalcah, da ga je prestavljalo in pre- stavljalo, dokler ga ni zaneslo poševno v zrak, kjer je zaradi izredne aerodi- namične linije zaplaval več metrov v višino. Ta gigantska asfaltna črka U je nadaljevala polet nad naseljem Dolnji Logatec in po nekaj sto metrih trešči- la na mestno središče z mesarijo, gostil- no in lekarno, kjer je bilo kakšnih pet- deset prebivalcev mesta na mestu mrt- vih. Še huje se je godilo kockastim od- sekom te prometne žile. Tam je za re- ko belih konj cesta dobesedno eksplo- dirala, in granitne kocke, doma s Po- horja, so frčale v blaznih lokih po vsej Notranjski, Primorski in Kranjski. Zgo- dilo se je, da je granitna kocka pri- besnela v oko miroljubnemu oraču na njivi pri Stični, da je nenadoma od- trgala glavo zasanjani deklici na Sor- skem polju, in celo — ponavljam celo — priplula do oddaljenega Maribora, ■ kjer je padla skozi šipo v stanovanje Jožeta Košarja naravnost v akvarij z zlatimi ribicami, ustvarila iz nesrečne živalice ribjo pašteto in zvrtala luknjo v parket, kjer se je vodni del akvari- ja prelil v spodnje stanovanje in po- škropil spečo babico po nogah, da je besno zatulila in ogorčeno zahtevala od Košarjeve družine, naj vendar že enkrat pokliče instalaterja in uredi vodne naprave. Vrsta kock s primorske ceste je seveda popadala na Pohorje in s tem je bilo vrnjeno, kar je bilo naravi tamkaj odvzeto. Toda galop belih konj, ki ga je spremljalo konjsko ihihihanje, ni spro- žil samo teh cestnih poškodb in pro- metnih nepravilnosti. Dejstvo je, da je tresenje, ki ga povzroča takšnole več- tisočtonsko kopitljanje, prizadelo tele- fonsko in električno omrežje. Žice so začele nihati najprej gor in dol, nato pa še desno in levo in so se zadevale ter zapletale. Ob tem je nastajalo za- nimivo cvrčanje in vžiganje, ki ga je spremljalo zvočno izredno bogato va- lovanje. Žice so delovale po principu bolj ali manj nategnjenih strun (kot je pri violini) in po zraku se je oglašaja silovita melodija. Ta melodija je bila tako močna, da je segla do balkonov različnih slovenskih skladateljev, med njimi Primoža Ramovša, Lucijana Ma- rije Skerjanca ter Uroša Kreka, med- tem ko je Ivo Petrič sferični glasbi pri- sluhnil, ko je sedel na stranišču. Iz te blazne melodije so se porodila velika glasbena dela. L. M. Škerjanec si je re- kel, da v svoji glasbeni domišljiji sliši največjo temo svoje glasbe in da je to dokaz, kako z leti postajaš vse večji skladatelj. Hitro je zapisal, kar je ujel v svojem navdihu. Prav isto melodijo pa so zapisali še drugi skladatelji, ki so se mudili v valovnem območju te slovite muzike, z izjemo Ivana Petriča, ki je sferični melodiji pripisal nekoliko motenj izplakovalnih naprav, kar je da- lo glasbi posebno svež ritem in kontra- punkt. Ta incident pa je seveda spro- žil vrsto pravd o originalnosti te glas- be, saj je povprečnemu pravniškemu umu vendar jasno, da so skladatelji prepisovali. Posebno ogorčen je bil L. M. Škerjanec, ki se je zanesel na osnovne prvine glasbene stroke, ki jih je imenoval navdih, fantazija in božan- ski sunek. Kako so mogli ukrasti ravno ta najsijajnejši delček njegove muzike. Žice pa so seveda delovale izredno živahno. Ne samo, da so ustvarjale glasbo, ne samo da so vžigale in spo- toma upepeljevale lične kmetije, kul- turne domove, senike ter s trudom se- zidane osnovne šole, ne samo da so za- mešale telefonske pogovore in da so razpošiljale teleprinterska ter telegraf- ska sporočila na totalno zgrešene na- slove (neki železar v Jesenicah je reci- mo dobil takšnole sporočilo: 100 izvo- dov Enciklopedije Britanike dobite v enem tednu, pripravite gotovino in za- varujte smrt v družini s 3 milijoni brutoregistrskih ton, franco luka Ko- per, rodila sina, devet ton, sedemsto milijard izgube, avtomobil Mazda 1500 SS na poti, skrivnost razkrita. Čkalja umrl zaradi nedovoljene tatvine krvne plazme, pošljite še več denarja na voj- no pošto!) — porušile so cele gozdove in mesta!!! Razumljivo je namreč, da so popokali številni nosilni tramovi in daljnovodi in tam, kjer so žice poto- vale v blagih ovinkih čez hribčke in naselja, so zdaj ubrale bližnjico! Na- pele in skrčile so se kot frače ter po- razile, kar je bilo na poti. Ta silna dia- gonalna težnja žic (zaradi boljše pred- stave naj ponazorimo: kaj bi se zgodi- lo, če popusti eno od oglišč trikotnika in če imate tam okrog napeljano viso- ko napetost, znotraj trikotnika pa raz- ne zanimive tarče?) je počistila inte- gralno mestece Senožeče, obrila Snež- nik in Trnovski gozd, požgala Kočevski Rog in bolnico Franjo, upepelila Hru- ševlje ter Vrhniko, počistila Cankarje- vo hišo na klancu ter Sveto Trojico, opilila kolodvor v Ilirski Bistrici ter v zanko ujela dva nasproti si drveča vla- ka (Orient Exprès ter Simplón), da je iz njiju nastala ogabno dišeča ocvrta kroglica! Ne omenjajmo silnih električ- nih šokov v telefonskih in transforma- torskih postajah, ko so po komandnih kabinah ležala opečena trupla telefo- nistk ter inženirjev, ne omejajmo tiste strašne nesreče s TV pretvornikom na Nanosu, ki je dobesedno karbonizirala celotno ekipo, ki je pripravljala barvno televizijo, in so gledalci tisti večer na- mesto mesteca Peyton gledali neko šolsko oddajo japonske televizije o po- sebnostih japonske sklanjatve — pa še to tako, da je bila slika obrnjena za 180 stopinj in so vsi prestavljali svoje aparate na glavo razen Mira Cerarja, ki je gledal oddajo, stoječ na glavi. Ob tem samo kratka opazka : tisti večer je neki Franjo Zabukovec menil, da je vsega kriva antena, splezal je na stre- ho in zdrsnil z nje, ne da bi se mogel ujeti za karkoli, kar ga je ločilo od v globini 100 metrov potekajoče Linhar- tove ceste. Da se povrnemo k položaju v skup- ščini. Tresenje membran v mikrofonih je doseglo že zavidljive fone. Nekaj po- slancev je naglo teklo pred grobnico narodnih herojev in se izpostavilo bla- žilnemu vplivu le teh. Toda po zakonih fizike je jasno tudi to, da določena frekvenca spravi v gibanje vse okolišne gibljive membrane oz. telesa, ki so volj- na nihati. Tako so strahoten hrup za- gnali krožniki v skupščinski kuhinji, da o priboru — t. j. med seboj nihajočih vilicah in nožih niti ne govorimo. Krož- niki so zaradi doslej še nepoznanih ni- hajev pričeli lezti iz kredenc ter so se začeli usipati po prostorih. Tako so za- čeli drseti po hodnikih in stopniščih in kdor ni dovolj naglo umikal nog, če je že šel mimo teh pobesnelih teles, jih je skupil po gležnjih, da je bilo joj. No, resnici na ljubo je treba priznati, da so noži in vilice zganjali hujšo nesna- go. Trepetajoči in nevarno rezkajoči so se pritresli vse do vratov in mehkih delov v skupščini zaposlenih poslancev ter uradnikov. Krdelo belih konj se je seveda na- glo bližalo Ljubljani. Trolejbusi so imeli spričo njihove pojave trole spletene v težko zavozlane paragrafe, frizerjem se je dogajalo to, da so si porezali lastne prste, brivci so množično postali morivci. Gospa Žgajnar je nenadoma izgubila pas za nogavice in uhane, s prstani obložene roke pa so se ji do- življenjsko zapletle v nekakšen siamski objem. Miškinu se je od tresenja po- polnoma skvaril pisalni stroj, kajti vzvodi so se tako zapletli, da so tipke udarjale številke, če si hotel črke, če pa bi tudi uganil, da številka 4 pomeni W in da je F 8 (namesto Ž je nastalo %, namesto K — C, namesto C — !, namesto , — ê), pa si s tem strojem ne bi več mogel kaj prida pomagati, ker so se latinske črke sprevrgle v ci- rilico, ki jo je Miškin, čeprav po rodu Rus, že zdavnaj pozabil. Sicer pa se Mi- škinu ni zgodilo posebnega, razen to, da se je sunkovito preselil v spodnje nadstropje in da se je, ko je ponoči smrčal, stalno rušil omet in mu je sipek prah silil v nos. Seveda je bila to resna nadlega, če upoštevamo, da je dobil bolezen, imenovano »ometni nahod«, in da so ga kot izjemnega pa- cienta kazali na predavanjih na medi- cinski fakulteti (ob tem: marsikateri študent je padel pri izpitu, ker je mi- sleč, da gre za junetnika, kakršen je Miškin, smatral njegov nahod za umetni nahod). Naša nežna Jurka je v tem veli- kem — konjskem potresu — izgubila življenje. Ko je ravno brskala po pre- dalih svoje patentne pisalne mize, da bi poiskala šolske zvezke, iz katerih se je hotela naučiti neko izredno za- nimivo predavanje nekega Dušana Pir- javeca, doma iz Tacna, ji je stroga frekvenca, ki so jo naredili beli konji, odščipnila vrat. Njena kodrolasa glava je ležala v predalu patentne mize pod- jetja MIZERIJA na polodprtem zvezku, kjer je bilo zapisano omenjeno preda- vanje. Jurkin oče je seveda menil, da je dotični Pirjavec kriv za njeno smrt. Sicer pa tega ni menil dolgo, ker se mu je zrušil na glavo v tem romanu že nastopivši kristalni lestenec, ki so ga po Miškinovem obisku spet popra- vili. Mar ga ne bi! 55 Kot rečeno, umrl je tudi Boris, ki mu je občutljivo srce odtrepetalo za vedno. Pri življenju so ostali samo še negativni tipi iz te naše zgodbe, med njimi avtorja. Vasiljka je dobila od konjske kuge poseben tvor na hrbtenici, ki se je raz- raščal in razraščal, dokler ni postal izredno velik, večji od Vasiljke. Cika Jovice je od tresenja samo oglušel, za- pletla sta se mu namreč kladivce in nakovalce, kar je še sreča, kaj bi bilo namreč, če bi ostalo samo kladivce, nakovalce pa bi se pokvarilo? Kladivce bi udarjalo po gospodu Jovanoviču, dokler mu ne bi dotolklo pljuč in jeter. Beli konji pa tudi niso dolgo dirjali. Zaklalo jih je lastno dirjanje. Ostal je samo White horse. Zanimivo bi se bilo seveda ustaviti ob nekaterih podrobno- stih konjskega potresa v Ljubljani, kot je reakcija obeh podvozov ali položaj v tiskarnah Mladinske knjige in Dela. Oba podvoza sta se ob potresu spro- žila. Enostavno je popustila jeklena napetost in sta se zravnala. Ob tem sta pokosila marsikateri brzec in avto- bus, namenjen na turistični izlet. Ti- skarne pa so se seveda tudi znašle v izrednem položaju, saj so se jim zameštrale vse statve in še tako iz- vežbani stavci niso več mogli iznajti pravilnega načina stavljenja. Sploh pa so propadle črke C, Ž in S, ki so jim odletele strešice. Kar preberite si čas- nike iz tistega obdobja. Polni napak, polni pravopisnih prestopkov, polni grozovitih nesmislov, laži in neokus- nosti na račun oblasti. Vsega tega so krive tiskarne, ki so bile dobavljene pred konjskim potresom. In kako naj bi tudi pravilno delovale! Ali je za- bavno pritisniti na »socializem«, pa vam pride ven »sifilis«? In če najdete v tem — pravkar prebiranem — tekstu kakš- ne napake, jih pripišite konjskemu po- tresu. In odkod ti vražji beli konji? Iz Lipice? Haha. Da se ne smejemo! Na- ivni bi bili, če bi mislili, da so iz Lipice, Takšnih težav in grozovitosti Slovenci nismo mogli opraviti sami. Analiza konjske revolucije je podana v naslednjem spisu, ki nosi naslov Se- sto nadstropje trinadstropne hiše, za katerega pa ni jasno, ali ga bodo še objavljali Problemi, saj se za avtorske pravice pulijo največje svetovne hiše. Pa zdravo do naslednjega nadstropja! POLJSKA IN POSREDNIK primož Žagar Dinarska devalvacija je tu in jugo- slovanski stabilizacijski stroj teče zdaj, kot je videti, s polno paro. To lepo de- lovno podobo je zadnjič, žal, prestrelil z rentgenskimi žarki priljudni doktor Josip Djerdja, podpredsednik zvezne skupščine. Rentgen je pokazal, da je polovica pljuč zasenčena in da ima dru- ga polovica veliko kaverno. Poslušajte, kako se je glasila diagno- za o bolezni TBC v jugoslovanskem te- lesu, ki jo je postavil doktor Djerdja na januarskem pogovoru z ljubljanski- mi političnimi funkcionarji in poslanci. »Prejšnja vlada in ta vlada,« je rekel podpredsednik, »sta pokazali primitiv- nost in nesubtilnost pri oblikovanju politike.« Dokazoval je to svojo oceno s stabilizacijskimi ukrepi sedanje vla- de. Ta je po njegovi sodbi ravnala (na kratko ponovljeno) tako, da je polo- vico reči v Jugoslaviji stabilizirala, drugo polovico pa nestabilizirala. Druga nestabilizirana polovica je orjaška širjava socialnih razmerij. Od tod bi utegnil zapihati bridek veter na- ravnost v odkrita ušesa vladnih in po- litičnih zastopnikov v jugoslovanski fe- deraciji. Tako Djerdja ni rekel, ampak se jaz, slovansko in stepsko lirično, to- da v istem smislu, zasukal zadevo. Namreč, skupščinski podpredsednik je prepričan, da mora stabilizaciji eko- nomskega in političnega reda slediti tu- di socialna stabilizacija. Ta, tretja vred- nost, mora biti docela enakovredna prvima dvema. Če ne bo tako, potem se nam, s prostimi besedami poveda- no, lahko zgodijo neprijetne stvari. Glejte, Josip Djerdja, ki zdaj na ve- liko potuje po Jugoslaviji in predava (stari diplomatski maček iz Kaira itd.) poleg zunanje politike tudi notranje za- deve. In kaj srečen je skupščinski podpredsednik na tem popotovanju. Poljsko, krvave in udarne poljske ne- mire, naperjene zoper podražitev živil in sploh življenjskih potrebščin, vse to seveda v glavah naših ljudi. Natanko v tem pomenu je govoril Josip Djerdja: »Zdaj sem veliko pre- potoval in sem povsod srečal zanima- nje za dogodke na Poljskem. Ampak to je zanimanje, ki nam ni všeč. Malo zaskrbljen sem zaradi tega. Če bi me kdo vprašal, ali bi lahko tudi pri nas prišlo do tega, mu ne bi mogel odgo- voriti: Ne, do tega pri nas ne more priti! In to zaradi stanja, ki je.« Če so ta potlačena, a ne speča nag- njenja začutili tudi jugoslovanski poli- tiki oziroma, širše rečeno, naš politični vrh v zveznem in republiškem pomenu, potem je nemara kaj upanja, da se zaustavi naš ekonomski kapitalni dir (potrošniško-družbeni, zahodnjaški, ta; ko lahko to razumete). Strah pred udarnim ljudskim dejanjem bi utegnil naš vlak, poudarjam, usmeriti na levi tir. To je eno. Drugo pa je dejstvo, da sploh obstaja nagnenje k udaru zoper politični red, ki pušča mnogo naših državljanov od poda pa prav tja do srednje plasti, ranjenih v tisti najbolj boleči in tudi najbolj razumljivi točki njihovega bivanja, v socialni točki. To je dokaz, pomagal nam ga je odkriti doktor Djerdja, da stvari niso v redu. Tako običajno govorijo politiki, ampak tokrat tako res je. Okoliščine so take, da dopuščajo do- cela jasno izbiro: Ali čutiti socialne bolečine in sprejeti še poseben spored za socialno stabilizacijo, ali pa tega ne čutiti in še naprej videti zgolj ekonom- sko zgradbo kapitala in potrošnje. V prvem primeru bi načrtovani ju- goslovanski socialistični kapitalni red izgubil precej svojega bistva. Okrnila bi ga kakšna proteza iz vzhodnjaškega ekonomskega modela. Ohranil pa bi verjetno svojo potrošniško prvino, to- da v zelo blagi izvedbi. V drugem primeru pa bi se lahko utegnilo zgoditi marsikaj. Množice bi lahko dosegle rotacijo na položajih in odpravo ekonomskega kapitalnega mo- dela. V celem bi ga zamenjal drug, bi kar rekel socialistični ekonomski mo- del, mogoče iz madžarske kovnice. In bile bi še druge spremembe! Če pa človeški pritisk na izvršilno plast ne bi uspel, bi stvari nemara ostale po starem, toda brez posledic ne bi minil. Najmanj, kar je, bi do- živelo spremembo zunanje politično podnebje. In tudi neuspeli ljudski pri- tiski lahko pozneje prinesejo notranje politične spremembe. Tako kaže zgodo- vina. Ugibanja tu niso dobrodošla zadeva. Jasno pa je tO: Prišel je čas, ko bi se lahko odločilno odločili za eno od teh dveh možnosti, za kapitalni red, ka- mor nas zdaj vlečejo, in za socialistični red z nemara nižjo splošno življenjsko ravnijo, a z vladavino leninističnih ele- mentov. Vladal torej ne bi kapital, marveč leninistično marksistična etika in morala. To, kar pišemo niso zapo- vedi. So zgolj skromne domneve na podlagi ostrovidnosti Josipa Djerdje. 56 OB »DIALOGIH« v zadnjem času smo dvakrat doži- veli navidezno rešitev konfliktne situa- cije v reviji Dialogi. Prvič, in sicer 9. I. 1971, je zveza kulturnih delavcev v Mariboru (oz. njeno predsedstvo oz. njen kolegij?), katere kolegij določa (postavlja) glav- nega in odgovornega urednika, sklicala shod sodelavcev te revije z namenom, da pat situacijo v urejanju te revije reši z njihovo pomočjo. Na tem shodu je predsednik ZKD sicer zatrdil, da je takšen shod popolnoma neformalen in da le-ta nima pravice o ničemer skle- pati, hkrati pa je tudi povedal, da je ZKD (ki je izdajatelj revije) veliko do tega, da se mučna situacija okrog re- vije po odstopu dr. Janeza Rotarja reši in da so zato predlogi dobrodošli. (Na- stop kvalitetne večine sodelavcev, ki so v pismeni obliki zahtevali spre- membo statuta ZKD v tem smislu, da bi sodelavci vendarle soodločali o orga- niziranju in vodenju dela pri svoji re- viji, je predsednik ZKD v svojem ime- nu in v imenu odbora SZDL gladko in demagoško zavrnil.) Znano je, da je ZKD hotela za glavnega in odgovor- nega urednika postaviti Janeza Svajn- cerja, znano pa je tudi, da se veliko število sodelavcev s tem ni strinjalo in so zato predlagali za glavnega in odgovornega urednika Partljiča oz. Brvarja. V teku shoda, ki je po svojem pretežnem delu bil dejansko v zname- nju dvoboja med sodelavci in izdaja- teljem (poleg izdajatelja se je za Švajncerja jasno zavzemal predstavnik Katedre), so sodelavci, ki so nastopili s svojim predlogom proti izdajatelju, poleg gl. in odg. urednika, predlagali celoten odbor in koncept urejanja (ki se bistveno ni razlikoval od dosedanje- ga, v bistvu je šlo le za premike v boljši organiziranosti dela) — kar se za mandatarja, ki si ga je izbrala ZKD, ne da niti z najboljšo voljo reči. Kljub temu pa je shod prišel do kompro- misa — nemara z enotno željo, da se vse uredi, in mogoče celo z željo, da kljub vsemu pomaga izdajatelju iz nje- gove posebne zadrege — da naj bosta gl. in odg. urednik oba, Brvar in Švajn- ccr. Tako se je zdelo, da je »mučna« situacija razrešena, saj je bilo nemo- goče pričakovati, da bi izdajatelj ta predlog, ki nikakor ni bil usmerjen proti njemu, zaobšel. Drugič, — pa ga vendarle jc. V ne- deljo 24. 1. 1971 smo v Delu lahko prebrali, da je kolegij zveze kulturnih delavcev postavil za glavnega in odgo- vornega urednika Janeza Švajncerja. Tako niti prvič konflikt in nedelovno vzdušje nista bila razrešena (čeprav je bilo za sodelavec, torej tiste, ki revijo delajo, dejansko vse bistveno urejeno) niti drugič (čeprav izdajatelj mogoče cele meni, da sta). Ob vsem tem se je pokazalo več reči. Posebno vidne so naslednje: Očitno imamo pri življenju popolno- ma neustrezne institucije, ki s svojimi akti, čc že hočejo, še kako lahko po- sežejo v kulturno življenje — na način zaviranja ali celo rušenja. Ker sedanja situacija od 24. I. na- prej pomeni permanentno konfliktno situacijo, lahko to pomeni, da je nekdo ali neka strata za to zainteresirana. Malo verjetno je, da je bil končni na- men drugačen in da je v okviru nekega boljšega namena to samo slučaj ali »kiks«, saj bi nemara z niti nc tako podrobno analizo odkrili podobne oko- Hščinc v raznih drugih konfliktih v kulturni sferi, v gledališču, filmu ali kje drugje, bodisi v Ljubljani, Mari- boru ali kje drugje. Včasih so ti kon- flikti resnični, včasih samo obrobni in potem napihnjeni kot resnični — pri tem je bistveno to, da oboji nastopajo kot istovrstni in da je potemtakem mogoče vse skupaj predstaviti kot zelo resno ali pa vse skupaj kot hec. In končno je zelo verjetno, da bo sedanji položaj pri Dialogih vsiljeval prestrukturiranje drugih revij, saj je mogoče pričakovati, da bo jedro dose- danjih Dialogov iskalo svoj poglavitni prostor kje drugje . . . R. Šeligo DRUGI KORAK Šele krajši pogled z Olympa, in že drobim skaSo z očesom Potem pridejo na dan trivialne stva- ri: tradicionalna revščina i)isateljev — ncbcncga denarja. Utopija je verjeti, da bo s temi presnetimi novci v tej dr- žavi kdaj začelo teči normalno ali vsaj spodobno, moralno. Samo smešen pri- mer: Institucija mi dolguje že dlje ča- sa, vzamem okroglo, 1000,00 din. Pa s morali medtem dinar devalvirati za 20",|. Institucija mi je ukradla 200,00 din. To je še dobro, če pomislim, da bi mi pri tem gospodarjenju utegnila Institucija dolgovati desetkrat, stokrat ali celo tisočkrat toliko teh fickov (ni- komur ne povemo nič novega, čc še enkrat povemo, da se včasih čaka na izplačilo avtorskih honorarjev dolge mesece dni časa). Pa vendarle: Osebno sem prepričan, da bi se dalo kaj narediti. Recimo, stopiti v enotno fronto (v mislih imam vse ^^rosvetno kulturne ustanove v republiKi) in brez besede povečati proračune za 20 "ц. To bi z drugimi besedami pomeni'o v enem letu trimesečni kulturni molk. In še z drugimi besedami: trimesečno underground kulturo. (Že tukaj se po- slavlja vprašanje, kako bi država ii.i- pctentnega gospodarstva in revnih množic tak pritisk vzdržala in a'i si ta- ka država sme privoščiti kaj podob- nega — osebno sem mnenja, da bi dr- žava hitro našla tistih 20",, za revno duhovščino.) In radika'no: kulturniki bi se za tri mesece v letu po vsej pravici šli gverilce socialne revolucije. Manj socialni kulturniki bi, po mojem mo- ralno docela upravičeno, za tri mesece lahko poslali roparji, gangsterji . . . ma- fija. Marko Švabič OZNANILO. Oznanjamo, da smo sklenili dati del »roba« (rubrika, skoz katero so v dosedanjih štirih šte- vilkah Magazina potekale krajše informacije in manjše duhovitosti) na razpolago VAM, dragi bralci. Če vas kaj jezi, če imate kaj težav, če ste vzhičeni in bi radi vzrok temu javno hvalili, če imate kaj za bregom, če bi skratka sploh kaj radi, pišite na naslov Magazina, prostor na tej tribuni je načeloma zagotovljen vsakomur! Pogojev to- rej ne postavljamo nobenih, še več, tudi glede dolžine pisem ni kakšnih omejitev, kot je to dru- god in po celem svetu. Časi nam vsem skupaj niso rožnati. Kdo bo še molče trpel!? Za uredništvo urednik roba