V Gorici, dne 4, febravarja 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja tlvakmt na tcdon v »lirik izuiuijili, in sicer: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stano z „(!osj)Oilarskim Listom" in s kak« drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejcnuina ali v (iorici na dom posiijana: Vse leto.......gld. C,— pol leta........» ::•— celit leta.......•> l-.r>0 Posamične, številki* kanejo (j kr. Naročnino 'sprejema upravoištvo v (lospn.ski nlfčT , ;tv. !l v (iorici v ..»ioriški Ti.-karni - A. Coibršček vsak ¦' dan ml S. ure zjutraj do (J. zvečer: m!» nedeljah pa od '.i. do 12. uro. Na naročila brez doposlaiie naročnine so ne oziramo. „l'KIMOItK(> izhaja neodvisno od -Sočo trikrat mesečno in stan.- vw leto gld. !:>(). • •Soča- in Primorec m- pri.dajiita v.iTijiiiiei ..v_to-l.akarui Sehw:lrz v Šolski ulici in .1 <• 11 .- r> i t z v Nunski uli-i: — v Ti-stu v tohakarni I.av r.-ni-ii- n.i trgu .l.-lla C:i*-niia in Pipan \ uli.-i P-iit- .l.-liu FaU.ra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravništvo se- nahaja v Gosposki ulici št. 0 v Gorici v H. nadst.r. zadoj. — Urednik sprejemlje stranko vsak dan od 11. do" 12. uro predpoklne. Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katero, no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le iipravništvii. Neplačanih pisem no sprejemljo ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice so računijo po pcHt-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. Naročnino iu oglase j s plačati loco Gorica. „Ooriška Tiskarna« A. GabrSšek tiska in zalaga razen «Soce, n, «Priinoroa> še „SIovansko knjižnico'4, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (J pol ter stane vseU-.tno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici > se računijo po 20 kr. potit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Fran Strel v Gorici. >»» Bog- in narod1 U<<* . ¦-¦ Priseže. Preds.: Vi sle liila .lu.- HI. sept. l,S!l(!.v.....i vi sv. Antona. Povejte nam, prosim, kaj f<> jo lam />',u-dilo. kaj .,le videla, sli.šila. Vnlii: llilu sem v salahtiji, |)„ ovaiinelija \se luiiuo.^ Po evangeliju j<« i. $, Naimt. oli&e iinljuliljenu iu spoštovana oseba, propove.loval o .Marijinem himnn. in j- rekel starcem, naj vpišejo svoje otroke v šolo I'umazali . i Ijadje smejo liodili v lUislij«. Prostora je dovolj. l,aliko se tam sedi, sloji, kl-Č Dr. Stanič: Ali niste V i da: Jaz ne, moj mož! Stanič: Ali vam je znano, kedaj in v klikni i se prepoveduje pri sv. Antonu? Vida: Ne spominjam se, da bi bila do one» i kaka prepoved. Stanič: Ali priznali-, da g. Namit nima noli.-i i-i- V oni eeikvi? Vida: Da! I>'- K......: i sv. Antona; Vida: Ne! službi iroriškena in.'if;i- Ali ste kedaj videla jr. nudiiia ' Ali ste res slišala, da sem rokel r.-r-kveniku, naj ^n- pred oltar in naj ustavi g. Niiuutu. M.mla sle si I« domišljevala. da s.-m tako »ovoril, ali Vida P. Mogoče, P.Usil sem krivo razumela. Vida, odstopite. Sluga pokli-Uozotič! čil.- diu^o pričo. A' Sluga; Priča Mozetič, prosim naprej! (Mozetič, soproga rodom .slovensk.Wi tr«ove;i na Komu, liri Siovenea l.odattija, je lil let stara gospa; u.-i {¦lavi velik - fu.ik-lnagolneu klobuki, priseže. Preds.: Uovoriio nemški? Mozetič: Ha! Preds.: Prosim, )iovejie nam. kaj so je zgodi!.) v cerkvi sv. Antona tln.- VA. sept. lS!i(i? Mozetič: Mila sem pri sv. maši v žagradu, kjer je bil tudi g. r.ahrši.ok; g. Nannl je bral mašo. IV V lom se prikaže v temi pred njimi neki človek, in ko se jim približa, spoznajo v njem stražnika svojega prenočišča. »Vstanite!" reče jim, »pridem k vam z ukazom od onega, ki ni vajen čakali". Na te besede vstanejo vsi trije kakor jeden mož. »Govori, kdo te je poslal", vpraša Egipčan vznemirjen. »Kralj Herod*. »Česa si žeii kralj od nas?" »Poslanec njegov čaka pri vratih, — on vam to pove*. »ldimo urno!" reče Grk. In obuvši si opanke ter zavivši se v dolge plašče, trije modrijani odidejo stražnikom. »Mir 7. vami!" kliče jim, priklanjajoč se do lai poslanec Herodov. »Moj gospod in kralj želi vas poznati in prišel sem semkaj na njegov ukaz, da vas povabim v palačo". Pri vratih je gorela svetilnica. Pri njeni svetlobi se trije modrijani molče pogledajo ter čutijo, da je Duh Gospodov bil ž njimi. Egipčan reče tiho stražniku, tako, da teh besed kraljev sluga ni slišal : ,Ti znaš, kje so skriti naši zakladi in kje naj iščejo novorojenega, so bili vendar kje počivajo naši velblodi. Med tem, ko mi prepričani, da Ga najdejo, da bo Bog vodil njihove korake. Culi so, ker ljudje, ki priča- kujejo znamenja z nebes, ne morejo spati, I stražnik, odidemo, pripravi vse "potrebno za na pot". .Zaupajte mi in bodite mirni!" odvrne evangeliju jo prepovedoval v italijanskem jeziku. Prosil je btariše, da npišojo svoje otroke v šolo. Pred s.: Ali je g. Nanut imenoval kako šolo .J ilozetiu: Rekel je, naj upišejo v mestno ljudsko šolo. Te besede je slišal Gabršcek, obrnil se jo iT> šel ven. Za njim pride Budni, Govoril je s cerkvenifcom. . .. ., „ P ve d s.: Ali ste dišala, kaj je govoril? Mozetič: Ne! P red s.: Ali ste bila blizo eeiKvemka; Mozetič: Dva koraka oddaljena. Preds.: In Vida V Mozetič: Ne vem! . Dr. Stanič: Kakšno šolo je imenoval g. Nanut.J Mozetič; Ne spominjam se! Predsednik: Ali ste kedaj poprej videla v oni cerkvi fr. Gabrščela? Mozetič: Videla se ga skoro vsako nedeljo in i)r. Kopp: Prosim g. predsednik, da-ostane tu priča Mozetič. Kasneje ji bom stavi! kratko vprašanje. Preds.: Naj ostane. Prosim, g. Mozetič, vse-dite se. „ , , Sluffli pokličite tretjo pričo, g. Nanuta! m S iii g a: G. Nanut — Nanut — vstopite prosim! Preds.: Govorite, gospod, nemški? Nanut: Da! Preds.: Kedaj. kje ste rojVni. v kaki službi ste V Nanut: Staršem 3ž let. Rojen sem v Oorirt pri sv. Antonu. Sem veroiieitolj na deski me.stm ljudski soli v Gorici (prisežet. Preds.: Dne 13. sept. lSlM. ste bih v cerkvi sv. Antona. Povejte, prosim kako ste prišli tje, kaj ste prepovedovali i t. d. Nanut: G. Joa f Baje me je prosil koncem ,,1,-Mva junija, da bi ^ ¦.^»¦.estov«! v ,wkv.-«il. opravilih. Do septembra je slo vse dobro. l>. sept. sem imel kratek g.»vor. prosit sem poslnš.deo, naj guiviV molijo, da bi nam Bog vs.Mii..s.tfiu da lepo vreme. Ljudje so radi poslušali. Nisem opazil, da hi l»il kodo je/.en, da bi se bil kido smejal. Vse je bilo mimo. tiho. Budili, moj tovariš, pa mi je rekel, da so se ljudje smejali, ker s,, nisem dobro izrazil. Budin je trdil, da sem ljudi prosil, naj molijo za dež. 1:5. septembra sem tudi govoril, seveda italijanski, ker moji poslušalci so bili sami Italijani. R-kel sem tudi: Prosim Vas. ljubi poslušalci, moji dragi sturiši, da upiv>tesvojo otroke v šolo. Sedaj je čas. Preds.: Ali ste kako šolo invmovali? Nanut: Mestno šolo. Preds.: Ali je ena sama V Nanut: Več jih je. imenoval iiN-m nobene, govoril sem 10 minut. Po dokoiiiaui maši sem šel v šiikristijo. Odložil sem cerkvena oblačila in sem \idel Budina. Budin me je napadel. Je/.en j- bil in sirov. Rekel je. ne pardon, kričal je: Kaj delate tukaj, zakaj prepovedujete italijanski, kdo vam je ukazal, — župnik ne ve nič. Jaz sem bil miren. Tolažil sem ga. pa vse zastonj. Navzoč je bil moj služabnik Segat t i. Da ne bi se pohujšal nad Budinovo predrznostjo in surovostjo, prosil sem ssu naj se odstrani. Tudi on, lioste videli, bo ¦iko pričal. (To smo vedeli že sami brez X. zatrjevanja! irredn.). Budin je naprej kričal: ^Kaj delate tukaj V Ali ne veste, da tukaj je večina prebivalcev slovenska? Tu so sami Slovenci, Italijanov iu!> Potolažiti« se. ne bom več prepovedoval. Tako sem mu mirno odgovoril. Preds.: Ali je bil Segatti ves čas zraven? Nanut: Ne, zapodil sem ga proč, da ne bi se pohujšal. Stal je tam in radovedno gledal. (Porotniki so smejejo). Preds.: Kaj potem V Nanut: Šel sem domov zajuterkovat, ker sem bil lačen. Ob 11 uri sem Sel z doma v mesto in v neki ulici, no spomnim so več kje, sem našel dva dobro znana človeka, z eno besedo dva moja prijatelja. Bila sta zbegana obadva. Rekla sta mi: Sedaj sva bila [tri župniku, potem pojdeva k županu in na magistrat. Kaj se jo pa zgodilo V Povedala sta mi, kar se je pripetilo v sakristiji. Jaz sem ju pomiril in prosil, naj mirujeta. Stanič: Kako šolo ste priporočiti v svojem govorit? Nanut: Mestno šolo. Stanič: Mestno šolo pod kapelo? Nanat: Da, šolo Fumagali. Na tej šoli podu-čnjem veronauk, odkar sem prišel v Gorico, e— Budin pa ni smel priporočiti Slovencem — slovenske šole! Ur.) Stanič: Ali Vam ni znano, g. fcatehet, da bivajo pri sv. Antonu tudi slovenski stariši in otroci! Nanut: Jaz sem pri sv. Antonu rojen iu poznam Gorico prav dobro, sosebno oddelek mesta pri sv. Antonu. T '•: i(i govori izključno italijanski. Kak hI - 1 dekla govori slovenski, zato sem pa z ji> vestjo prepovedoval v cerkvi sv. Antona italijanski, in priporočal starisem, naj vpišejo svoje otroke v o«o šok«. Sta "č: Al: vam ni znano, da je v Gorici najmanj šest tisoč Slovencev? Nanut (smehljaje se): Ne vem! 81?nič: Ali vam ni znano, da je v mestu nad 500 slovenskih otrok? Nanut: Ne vem! Stanič: AH vam ni znano, da je v Gorici ena zasebna slovenska šoki <;Sloge»? Nanut: Ne vem! (— Česa vsega — no ve ta gospodič! — Ur.) Stanič: Hvala vam. Prosim še eno vprašanje. Ali morda veste, ker ste rojeni pri sv. Antonu, v kakem jeziku se tam poje? Nanut: Vedno italijanski. Stanič: Prav dobro veste, da so bile na icora slovensko knjige, da so jih ukradli in sežgali. Ali iii res? Nanut: Ne vem! (Tudi tega ne ve!!! Lr.) Stanič: Ali ne veste?! Saj se je po vsem mestu o tem govorilo! Nanut: Kedaj? (Bila je celo hrupna pravda, a Nanut nič ne ve ... .! Ur.) v. Stanič: X kakem jeziku so vasi predniki propovedovali pri sv. An;onu? Nanut: Ne vem. . Stanič: Jaz pa vem! V nobenem. Zakaj ste pa vi vpeljali italijansko prepoved ? Nanut: Govoril sem z župnikom \\oIfom. Rekel je, da bi bilo prav, ako bi se zjutraj pri prvi maši prepovedovalo slovenski, pri drugi ob i) uri italijanski. Stanič: Ali vas je zato naprosil? Nanut: Naravnost ne, ali spoznal sem iz govora, 'da bi bil g. aiumft zadovoljen iu zato sem tudi prepovedoval ob f>. uri italijanski. Preds.: Ali je bil takrat g. Budin vas predstojnik? Nanut: Ne. Preds.: Ali vas je napadel zato, ker ste propovedovali italijanski ? Nanut:.laz mislim, da zato! Dr. Kopp: Ali sto po dogodkih pri sv. Antoni 7. g. Iiiidinom govorili? Nanut: Dva dni po dogodkih ]>n sv. Antonu je prišel g. Budin na moje stanovanje. Začetka je bil prijazen. Naenkrat mi stavi vprašanj"-. Kak«, morete ti-lttt, «la sem s,, sirovo, nedostojno obmršal? l).i wm vas napadel, vrgel izpred altaija? Ali ste brali -Cornen? Kaj piše? Ljudje pravijo, da sem vas tepci? Ah j«« res? Tisti dan ste bil vi zbegan iu ne jaz. Jaz sem sel >.n-vid.-t. T..fco j-' krič.il Budin v m-ji n.d,i. II k.-S j'-, da sem norec, tat, ropar, lažuik. Stanič: Ali ne obiskujejo otroci sb.veiiskili sol i Nan.it: Samo pet je upisauih. Stanič: Ali je torej slovenska šola v Gorj.-i? Nanut: Ne, ne veni. (Uudii«, da-li ve, ah ima glavo! 1'redu.). Budin: Vi gosp. Nanut pravite, da -eni l»il 13. septembra razburjen, da sem se Krolu> obnašal, da sem kričal v sakristiji. skratka, da uivm vede!, kaj delani. Vi sto bili mirni, prijazni, al: kakor pravi iC.rriove,, imeli sto pamet za dva. Prav' Povejte mi prosim, ali se ue spominjate, da sem vas pozdravil, ko ste stopil v sakri-tijo? Nanut: Ne spominjam se! Budin: Ali nisem rekel; Profieiat? Nanut: Da, sedaj se spomnim! B ud in: !u potem? Nanut: Potem ste rekli: -Zakaj prepovedujete med mašo?> Budin: In potem? Nanut; Nevem! Budin: Hvala Vam! (Nanut se vscde.govorizdr. Craziadio Luzzattom). (Konec pride). DOPISI. Iz Duriihergii. — Brzojavna žica, časnikarska sporočila in ljudski glas so bliskoma imJrili veselo vest z velikega Dunaja po Goriškem, da je preč. g. Budin, naš rojak, zmagal svoje in vsega slovenskega ljudstva največje sovražnike. Veselilo se je te častne zmage sleherno slovensko srce in poparilo naše «ljubezuive laške sosede* v Gorici in tudi njih somišljenik-? sirom »našega« Pri morja. Besno sovraštvo iu srd do nas jitu je ta moralna zaušnica podvojila, in pričeli so s peklenskim veseljem širiti po svojih domačih in njim prijaznih dunajskih časopisih poročila o našem še vedno prepehlevnem ljudstvu, da je hudobno* surovo, neolikano, itd. Iz tega namena je jeden naših dobrih prijateljev poročal v — cujte — «Wclt-Blatt» o narodnostni nestrpnosti in surovosti v Dorn-bergu. Maščevati se je hotel menda nad našo občino, katera je nam v ponos rodila preč. g. Budina in g. učitelja Goijo, katera oba sta v slednjem času pokazala Dunajčanom in vsemu ljudstvu sirom mogočne Avstrije vladajočo židovsko-itaiijansko stranko kot nestrpno Uačiteijieo in smrtno sovražnico vsega, kar je slovenskega. Skoraj gotovo je to laž-njivo poročilo v zvezi s pravdo Budina, kateri je neustrašeno in odločno branil svojo „ Volja tvojega kralja je nam povelje", reče Baltazar Herodovemu poslancu. »Že gremo s teboj. Le pokaži nam pot*. Ulice svetega mesta so bile v tistem času isto tako ozke kakor so sedaj, toda ne tako krive in tako umazane; veliki stavbar je skrbel pred vsem za snago in ugodnost svoje prestolnice. Trije popotniki so molče korakali za sprevodnikom. Naposled dospejo pred velik s stebri podprt hodnik, kjer so pri ognjišču stale straže, oprte nepremično na mečih. Cez dolgo dvorišče, temne hodnike ter skozi nekoliko vrst stebričja dospejo k stopnjicam, vedečim v visoko ležeče sobane. Tam sprevodnik obstane ter pokazavši na odprte duri, reče: » Vstopite, tam vas pričakuje kralj!" O/.fačje v tej sobani je bilo soparno, prenasičeno z vonjavo sandalovine: oprava bogata in zala. Sredi dvorane, na mehki preprogi, je stal gizdav prestol. Možje vendar niso obračali pozornosti na pozlačene postelje in mehke naslonjače, na krasne vaze in uiiietne zlate svečnike. Celo stene, pokrite z razkošnimi slikami po grškem vzoru, na katerih pogled so farizeji skrivali obraze v svojih plaščih, niso obrnile na-se njihovih očij. Vsa njihova pozornost je bila obrnena na prestol, na katerem jlš sedel Herod, pričakujoč njih prihoda. Prestopivši nekoliko ko- čast. Slava mu! Dornberžani mu iz rodoljubnih src najiskreneje čestitamo. Ravno po srečno dovršeni pravdi je cWeit-BIatt» v četrtek, dne 27. januvarja štev. 21. priobčil to-le vest: Narodnostna nestrpnost. — Iz Gorice nam pišejo: Pred kratkem je priredila neka družba tukajšnjih Italijanov izlet v Doru-berg. Koj se prične s Slovenci prepir, kateri se je spremenil v krvave pretepe. O stvari se da naravno mnogo govoriti. V Dornbergu so bile poizvedbe ter zasledovanja, in nekatere slovenske vroč>krvneže so privedli v Gorico. Kedaj pride vek alt doba narodnostnega miru ? Te zvile buče! Ta dopisič nas je res iznenadii. Ni jedni duši v Dornbergu ni nič znanega: ne o italijanski družbi, ne o prepiru, ekrvavih pretepih*, o naših vročekrv-nežih, kateri so že na «gorkem» v Gorici itd. To nesramno laž je izvil «\Velt-Blalt»-uv poročevalec kar iz trte. Kdo ne bi se vsaj nasmehnil nedolžnemu vprašanju: «Wann kommt vvohl das Zeitalter iles nalionalcn Friedens?* Ne diši li to nekoliko po poročileti »Kdo je vsemu kriv?* v slednji tvoji številki, draga «Soča»? Krotkim našim prijateljem odgovarjamo na njih sireinko nedolžno vprašanje : Miru med narodi v naši državi in tudi na Goriškem ne bode, dokler ne daste Slovanu iu tukuj Slovencu, kar mu gre po božjem in naravnem zakonu. Je-li znhtevanje naših narodnih pravic že narodnostno sovraštvo? Ne in ne! Pač pa kratenje t« h! Z blatenjem in lažnji-vim obrekovanjem ttas.lt narodnih voditeljev, narodnih občin in pojedinih rodoljubov ne napravite nikedar miru v deželi; pač pa še poostrujele sovraštvo iu nas navdušujete v narodnih težnjah in bojih. Dokazali šimo vam to že večkrat in s ponosom lahko navedemo slednju slučaja: tožbi preč. g. Budiaa in g. G olje. Zapomnite si, kar ste že mnogokrat čitali v «Sočinih» vrstah: «Kdor seje veter, bode žel vihar*. N a r o d ni I) o r » b c r ž a n i. Iz Mimika ob beneški moji. — V neki številki „Uorrieru" po novem letu je bilo nekaj posebnega o Mirutku iu njegovih prebivalcih. Kvasi namreč, da je v naši vasi večina »Lahov*, ter da si žele. ali da so že celo vložili prošnjo za italijansko šolo, in sicer pri BLegi". Vse to se je izvedelo še le pozneje po govoricah, kajti lu ruma .Corriere" nobenega naročnika. Ljudje so se povpraševali zvedavo, kedo naj bi bil to učinil. Vsak se je ogorčil nad takim pisarenjem. Niti na mislih niso imeli tukajšnji prebivalci takih ».želja", kajti vsi smo Slovenci, in Bog varuj, da bi se kedo drznil o tem le besedičiti. Resnica pa je, da prava Laha sta sarno dva, katerih jeden je italijanski podanik, ki le začasno tu prebiva. Oba ta dva Laha pošiljata svoje otroke v tukajšnjo slovensko šolo, ker sta to uprav hotela. Rekla sta, da njima italijanski jezik le malo pomaga, in da želita, da bi se priučili njiju otroci slovenščini. Drugim pa niti na misel ne pride, da bi pošiljali svoje otroke v italijansko šolo, v bližnje Dolenje (20 minut hoda). Vidi se torej, da je oni pisač v wCorricru" hotel ka- rakov so trije tujci, pozdravljajo po vshodhem običaju kralja, padli z licem na tla. Herod pomigne z roko, na kar prinese strežaj tri stole ter jih postavi blizo prestola. »Sedite, prosim !* reče kralj prijazno. Ko prišleci na njegovo povabilo sedejo, nadaljuje; -; „Danes popoliidne mi je . šla novfea, da so skozi severna vrata dospeli trije tujci iz daljnih krajev. Ali ste bili to vi?" Egipčan, porazumevši se s pogledom s tovariši, odvrne z nizkim poklonorn: „Ako bi bil to kdo drugi, alt bi mar Veliki Herod, čegar slava modrosti sega v najdaljnejše kraje sveta, ali bi, pravim, Veliki Herod pošiljal po nas?* Kralj, ne zmenivši se za te besede, vpraša dalje: „Kdo ste in, odkod pridete? Naj vsak odgovori sam za-se." Trije modrijani odgovore po \ysti imenuje svoja imena, domovino in dežele, čez katere so šli, potujoči v Jeruzalem. Herod, opeharjen v svoji nadeji, reče naravnost: »Ponovite mi to, kar ste govorili straži pri mestnih vratih". »Vprašali smo: kje se je rodil kralj židovski ?' liti le vodo, ter tukajšnje prebivalstvo spraviti v nezaup pri nekaterih gospodih. Tuk. ljudstvo je zelo nevoljno na „Corrierovo" pi-sarenje. Mi smo bili, smo in oslanemo zvesti svojemu ljubljenemu narodu ter odločno prote-stujemo takemu „Gorrierevemu" besedičenju. X v imenu vseh prebivalcev Sol. okr. Iz ljubljanske okolice, 24. jauuarija. Danes dopoludne se je vršil prvi občni zbor novoustanovljenega »Slovenskega b tiče I a r s k e g a društva v L j u b 1 j a n i", v pisarni e. kr. kmetiške družbe kranjske. Gospod ravnatelj Gustav Pire je pozdravil prisrčno zbrane navzoče, pojasnil je poletu pomen in namen novega društva. Na to je prebral od vlade potrjena pravila. Potem se je volil stalni odbor. Izvoljeni so bili z vskli-kom č. g. dr. Frančišek L a m p e, predsednik, ravnatelj g. Gustav I* i r e namestnik, gg. Franc It o j i n a, G e r m o v n i k, P avli n odborniki. Ko je bil izvoljen odbor, je na-svetoval g. L M u r s a iz Ljutomera na Štajerskem, da naj se društvena pravila v toliko izpremene, da bode smelo čebelarsko društvo ustanovljati podružnice tudi po vseh slovenskih deželah ; nasvet je bil z odobravanjem sprejet. Gospod ravnatelj Pire je poleni pojasnil in opisal, kakošen list da naj se izdaja kot društveno glasilo. Lislu bode naslov »S I o v e n s k i b u č e 1 a r*, prinašal bode bučelarske članke in spise ter razno novice, kolikor bode dopuščal prostor. Izhajal bode j eden krat na mesec. Naročnina, oziroma društvenimi, bode znašala 1 goldinar za vse leto. Z največjim veseljem mora pozdravili vsak zaveden bnčelar ta tobkanj pomenljivi korak na polju slovenskega bučehirstva. Spalo je dolgo naše bučelarslvo, to pričajo nove iznajdbe v bueelarstvu, katero prihajajo k nam iz tujih dežel. Dolžnost vsakega slovenskega bučelarja je, da pristopi kot ud novemu društvu. Ud ni na kakor tudi dopisi za list naj se pošiljajo uredniku pod naslovom: gosp. Franjo R o j i n a, učitelj, Šmartno pod Šmartno goro, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Slovenski buče-larji na Goriškem, pristopite vsi k novemu društvu ! Krivcev. (Xa Goriškem je čebelarstvo precej razvito. Posebno v K o ha r i d u je mnogo čebelarjev. Svetujemo, naj se vsakdo vpiše v to društvo. Ako se ne bodo zanimali zanj naši čebelarji kdo pa ?! U r e d n i š t v o). Od D. M. v Polju pri Ljubljani 31. jan. — (Knjige Matice Slovenske).--Ravnokar sem prejel knjige «Matice Slovenske*, katere so me, da resnico govorim, močno iznenadile, kaj takega gotovo niso pričakovali udje Matice. Matica pošilja letos seil mero krasnih knjig med slovenski svet, kar mora iz srca razveseliti slehernega rodoljuba. Knjige so te-le : «Letopis za telo 1S'J7». «Zgodovina slovenskega slovstva* IU. del, drugi zvezek. ^Slovenske narodne pesmi* 11L snopič. «Slovenska zemlja* U del. »Elektrika*, nje proizvajanje, upor in poraba. «Za-bavna knjižnica* 10. zvezek iu »Knezova knjižnica* 4. zvezek. »Sedaj razumem vaše začudenje. AH je še, razun mene^ kak kralj židovski?" »Je", odgovori brez obotavljanja Baltazar. »Je Oni, ki se je rodil". »Kje je oni novi kralj ?" »Uprav to smo hoteli vprašati tebe, Veliki Herod". »Dali ste mi razvozlali zagonetko te-žavnejšo od Salomonovih. Viiiite sami, da sem v onih letih, ko je radovednost v človeku nevkrotljiva, kakor pri otrocih — igrati se ž njo bi bilo okrutno od vas. Povejte rajše vse, kar veste o tem novorojencu in tudi jaz mu skažem čast, kakoršna se mu spodobi. Toda tega še ni dovolj, pomagam vam Ga poiskati ter uporabim ves svoj upliv prt cesarju, da ga dvigne na prestol judejski. Pri-sezam vam, da ne bo nikake mržnjc med nama ! Toda poprej mi odkrijte, na kak način ste zvedeli vsi ob enem o tem novorojencu, ko vendar bivate tako daleč vsaks bi, ko vas ločijo morja, gore in dežele?" „Povemo ti čisto resnico, o kraij*. , »Govorite, toda urno' zakl?*e Herod. Baltazar se dvigne tei jčo svečano: »Samo jeden je Bog vsemogočen. On nam je ukazal priti semkaj, obljubivši nam, da zagledamo Odrešenika sveta. Za sprevodnika nam je dal zvezdo na nebu. Njegov Duh nas ni zapustil. Njegov Duh je tudi sedaj z nami". Trije modrijani so postali močno navdušeni : iz ust jim je silil klic veselja. Herod jih je sumljivo gledal. »Povejte mi8, vpraša, »kaj ima nastati po rojstvu tega kralja ?" ,,Naslane odrešenje človeškega roda". »Zakaj?" »Za vse njegove krivde in grehe". Herod se zamisli. »Vidim zares, da je Duh Gospodov z vami. Ali mt nimate ničesar več povedati ?" »Vse smo že povedali", odvrne Baltazar. Takrat Herod vstane ter jim reče : »Povem vam, da sem nocojšnjo noč vprašal najmodrejše židovske doktorje, ki so mi naznanili, da seje Kristus rodil v Betle-hemu, v Judeji. Pojdite torej in marljivo poizvedujte po tem Detetu, a kadar ga najdete, naznanite mi, da tudi jaz grem in se Mu poklonim". In ukazal je prinesti škrlatasto obleko, dal vsakemu modrijanu jedno ter jih odpravil. Modrijani, bogato obdarivši stražnika v ,,khanuu, so zaseali velblode ter odjezdili v Bellehem. ZA Hinom, nad ravnino Refajm, so jim prikaže znovič zvezda, ki jih pelje za dolino Mar Elias k vratom betlehemske gostilnice. (Dalje pride). Oceno knjig prepuščati moram spret-nejšemu peresu, opomniti mi je le, da se je napredovalo tudi kar se tiče zunajnosU Knjig; Kakor ima pa vsakedo za vsako stvar svoje misli, tako predrznil bi se tudi jaz prav na tilioma povedati, da bi ne bilo morda napačno, ake bi izdala «Mattca» v prihodnje mesto ene znanstvene knjige, eno.leposlovno več. Za to bi se lahko porabil tudi letopis, kolikor se ga sedaj porabi za znanstvene, spise. Prav gotovo bi taka^sprememba »Matici* ne škodovala, pač pa bi ji pridobila marsikaterega uda med nižjimi stanovi, ka-j tcri so tako pičlo zastopani v imeniku. Gotovo bi tudi ne škodovalo malo več agitacije v tej stvari. Priporočati «Matico'» "mlfbi st-J štel v dolžnost vsak dosedanji matičar. Komur je mar za podučilo in zabavno berilo, sezi v žep in pošlji 2 gld. »Matici Slovenski* v Ljubljano. Zagotovim ga, du mu ne bode nikedar žal. «Krivčev». S Kranjskega, 21. j; človek zasleduje nekoliko Kranjskem, razvidi kmalu, d okrajnih glavarstvih pri inuarja. — Ako nafte urade na u se posebno pri skrbno j;oj nemščina. Ne zameril bi še nihče, ako bi to ^neizogibno* nemščino rabili razni uradi le takrat, kadar se s tem nebi očitno zasmehovali Slovenci. Ni še preteklo teden duij. kar sem videl, da je okrajno glavarstvo v K r a n j u nemščine popolnoma nevešči stranki na slovensko prošnjo poslalo nemško pisano rešitev. Ni li to precej prezirljivo in zasmehovalno? Toda pregovor pravi: *lv d o r z a :i i č u j e s e s u m, p o d I a g a je tujčevi p e t ia. Kavno danes sem prejel pismo, katero je bilo oddano od župnegu urada na Studencu. Na čelu lega pismu blišče se z bahatimi,,črkami : P f a r r a m t I g g z u K r u u n do r f b e i L a i b a c h, „Nr. 310. Lobliehe k. k. Bezirkshauplmunnschuft in L a i b ae h". Kaj pa še hočemo več?! Pa naj še kedo prerokuje, da ne doživimo še lepe prihodnosti. Ni dolgo, kar sem govoril z nekim župnikom, kateri mi je tožil, da je prosil od okrajnega glavarstva v Ljubljani tiskovine za izpis iz župnih i a odgovorilo se i nimajo ! (.Takih ti skarna* A. Z županstvi Ali nahajajo se »» je, ikoni jeziku, ila slovenskih tiskovin zalogi „G o r i š k a (Jabršček. Uredn.) se občuje deloma slovenski, županstva, katera uoiiišknlarijo. Tako sem našel v nekateri!: vojaških knjižicah z neokretnimi črkami zapisano »Z u ni a u t'e n tli a I te g e m e! d e t*. — G e in e i n il e a m t Most e — I v a n SI a p n i č a r župan. Ali pa : »A b g e m e I d e t n a c h L a i b a c h. G e m e i n d e a m t 1) o-brunje, Josef Korbar g. \v." — in poleg teh spak je priiisnen slovenski občinski pečat, n. pr. »Uradni pečat občine Moste — Zupanija Dobrunjska". hi kako te milo gleda ubogi slovenski pečat, kateri kakor mora tlači neokretno nemško naznanilo. Pač žalostno, toda resnično I »Nace* Domače in razne novice. Slabši tolažba. — „C o r r i e r e" in „S e n t i e 11 a" sta kar znorela vsled skeleče satire v zadnji „S o č i" in vsled hudomušnega naznanila po mestnih zidovih .... „C." se pa tolaži, češ: ako je hotela „Soea'\ da jo Goričani razumejo, se je morala posiužiti našega jezika. Kako slaba tolažba! Hud o-m u š n a sati r a je to ne pa kaj drugega ! Smeha je bilo dovolj po Gorici, smeha toliko, da je bil to za ,.C o r r i e r o v c e*' drugi poraz, hujši od onega na Dunaju ! — Ali Lahi drugače razumejo „Sočou, nas prav nič ne briga! Sodimo pa, da jo razumejo prav tako dobro, kakor „C." „C." je hotel posnemati „S o č ou in je priobčil včeraj v verzih „1 lameuti d' tm trionfatore". To je zmes otročje smešnega kvasača, ki ne ve, kaj govori. Tako pravi med drugim, 11« ,,S o č e,k ni nikdo kupil ukljnb furlanski pesmi (... nessun compra '» giornale che...) Na to moramo povedali bratcu „Gorrienr\ da že v sredo ni bilo nobene številke več. Sam tobakarnar Scinvurz j>« je bil prodal še 100 iztisov, ako bi jo ,mt-'l........! Toda ni je bilo! Evo, kaj je resnica in kaj laž ... 1 „Senlinellau je pa kar zbesnela, da se nam revicu res smili. V svoji besnosti grize na vse strani, a najbolj „S oči nega" lastnika in tiskarja, o katerem pravi, da „oggi la sua frenesia non ha piu limiti", tako strašno da divja proti vsemu, kar je italijansko, Ua niti samemu prejasnemu županu Ventili j n ne prjzanaša itd.! — Nasprotno „Corrieru" pa pravi „Sentirie!la", da „Soča" — ,,va a ruba", t. j. da se ljudje kar trgajo za njo. In t0 je res! — ,.C." in „S." skupaj ne tiskata toliko iztisov, kolikor se tiska „Soče". — To bodi naš odgovor! Bedaki, kje iščejo svojih sovražnikov! — Neka rodoljubna gospa iz mesta nam je poslala te-le vrstice: „Gospod urednik! Zmaga pieč. g. Budi na nad znanima lahonskima časnikoma je provzročila tudi nam mestnim Slovenkam marsikatero prijetno urico. Mi se ne veselimo te zmage le kot Slovenke, ampak tudi kot posebne ča- stilke bivšega gospoda kaplana jezuitskega, kateri se nam je po svojih izbornih cerkve-, nih govorih tako prikupil, da ga ne moremo še dandanes pozabiti. Ni namen tem vrsticam, da bi pele zaradi tega g. kuratu slavo, katere on najmanj potrebuje, ali neki njegov blagi čin hočem odtegniti pozabljivosti, ker sem mu bila le jaz priča. — Bilo je prav v istem času, ko so naši „kulturni" someščanje Č. g. Budina najbolj „kulturno" blatili po svojih „kulturnih" časnikih.,, Neko nedeljo ..popoldne sem šla po svoji navadi k lita-"nijam na Kostanjevico. Pod"*frrrboin v predmestju Pristavi naletim na pnv' mičen pri-zorček. Na tleh na ulici je sedela kopica 12—14 letnih pobalinov. Držali so v rokah kvarte, igrali so nanje. Govorili so laško. Pred njimi je stal duhovnik, (v kojem sem takoj spoznala č. g. Budina) držeč v rokah tudi nekaj kvari. Situvacija mi je bila prvi hip nejasna, ali kmalu se zavem. Gosp. Bu-din vpraša namreč po laško — prav ko sem šla jaz mimo — osuplo ga gledajoče pobaline: „Ali mi prodaste kvarte za 20 krajcarjev ?•' Odgovora nisem več slišala, ali položaj se mi je popolnoma zjasnil. Blagi gospod je namreč naletel na kvartajoče laške pobaline, ki so seveda igrajoč tudi „prav po laško" preklinjali — Boga. Mater Božjo itd. Da jih je izlepa odvrnil od tega bogo-skrunslvonega dela, jim je odkupil kvarte. Gospod urednik, in lega moža črli„o naši lahoni iz dna svoje strastne duše!!*4 Tako naša poročevalka. Nam je najnovejše zaletavanje v osebo č. g. Budina popolnoma jasno. Ti ljudje ne morejo preboleli zaslužene kazni. Svoje pobitje bi radi prikrili, zalo pa tržejo in blatijo svojega pre-magalca ter ga slikajo lahkovernemu laškemu ljudstvu kol najhujšega sovražnika. Kako nesramno ti ljudje lažejo, kaže dovolj gorenji dogodek. Ako bi č. g. Budin Lahe le količkaj sovražil, bi ne odvračal njih mladine od igranja, preklinjanja i. t. d. On bi moral biti pokvarjenosti laške mladine še le prav vesel; kajti čisla resnica je da je pokvarjena mladina največja nesreča za vsak narod. Laško ljudstvo naj torej ne išče svojega sovražnika v duhovski hiši v Povrni, ampak v uredništvih ..Corriera" in „Sentincllo" v Gorici. Kako nevarno ulogo igrata ta lista nasproti laškemu 'judstvu, kažejo najbolj njiju poročila o pravdi s č. g. Budinom. Laško ljudstvo, ki čila le ta poročila, mora res bili uverjeno, da so dunajski sodniki in porotniki veliki krivičniki, lahonska časnika pa žrtvi laškega narodnega junaštva ; tako je v teh poročilih laguno in zavilo. Pa „Gorriero" in „Senliuella" že vesta, kaj delata. Ona gresta naprej proti svojemu smotru, ki je: vzgojitev laškega ljudstva v ljudstvo oholežev, šovinistov. Kam pridejo po tej poli, to pokaže prihodii,ost. Ali to se že danes lehko reče, da so želje, katere vzbujata ta časnika v laških srcih, prave utopije. Dosedanje nad-vladje nad Slovenci naj si le izbije gospoda iz glave. Boj more škodovali le njim, ki imajo v rokah tudi to, kar je naše. Dan poravnanja se bliža. Mi ne nehamo, dokler ne dosežemo popolne jednakoveljavnosti. Ako hočejo laški deželni poslanci še trobiti v rog .,Corriera" in „Sentinelle", pa naj trobijo; ali vedo naj, da jih bode laško ljudstvo nekdaj še preklinjalo. Takrat bode pa tudi vedelo, da so mu bili nekdanji voditelji najhujši s o v r a ž n i k i. Prebivalstvo Croricc. - Županu dru. V e n u t i j u na znanje ; Po ljudskem popisu 1, 1890. je bilo v okrožju goriškega mesta: Italijanov............14-.SG0 Nemcev............ 1.497 Slovencev........... 3.567 drugih............. 95 20.019 Vr tem številu so všteti tudi prebivalci Baronovišča, (Rožne doline) in Staregore. V teh dveh kataslralnih občinah je bilo v (Stari gori in Kožni dolini): Italijanov............. 322 Nemcev............. 5 Slovencev............ 272 drugih.............. O Tako v „Orls-Repertorium (uradna knjiga) tur Kusteuland* stran i l in 12. Ge so tako šteli v Gorici, kakor v Stari-gori, kar jo prav gotovo, ni čuda, da so našteli le 3507 Slovencev. Po našem prepričanju gotovo v Starigori ni niti 50 Italijanov, pa so jih našteli 322. Pa saj je znano, kako so se morali Slovenci boriti z vsemi štirimi, da so bili vpisani za Slovence in ne za Lahe! Komisarji so sleparili, da je bilo groza! — Prihodnjega šteta ne bo smel več izvršiti naš magistrat! — Sicer pa naj le sleparijo na papirju, sleparstva z dejstvi ne bodo več dolgo trpela! Švindel z renegatstvom kmalu neha, in tedaj bo konec lahonske glorije v Gorici! Upamo, da dr. V e n u t i bo zdaj vedel, koliko in kakošnih prebivalcev je imela Gorica ob zadnjem ljudskem štetju! Kedar bo imela Gorica 17.000 Lahov, tedaj bo tudi Slovencev — vsaj toliko, ako ne več! „Eeo tlel Lttornlc" je vendarle odkrito zabrusila «Gorrieru» v obraz, da njegova poročila o tiskovni pravdi so — za-vijarska in lažnjiva. «0.» je seveda strašno hud na «Eco». Društvo „Sloga" je imelo včeraj od-borovo sejo, v kateri so se na novo imenovali poverjeniki za vse občine na Goriškem. Poverjeniki bodo naprošeni s po- sebno okrožnico, da sprejmd to imenovanje, Odbor bo skrbel za to, da bo delovanje kolikor mogoče olahkočenc. — Le želeti je, da bi sprejeli nalogo poverjenika vsi gospodje, kateri edino lahko pripomorejo društvu do živahnejšega delovanja. »Goriški Sokol" je imel na Svečnico ob 2. pop. svoj redni letni občni zbor. Udeležila se ga je nad polovica vseh članov; toliko zborovalcev ni bilo še nikoli doslej. To je dokaz, da je zanimanje za „S o k o 1 a" čedalje živahnejše. Starosta brat A. G a b r š č e k je otvo-ril zborovanje s kratkim nagovorom, konsta-toval sklepčnost občnega zbora in pozval tajnika brata Jos. Krmpotiča, da je pre-čital odbnrovo lelno poročilo, ki se je soglasno odobrilo. Iz tega poročila naj posnamemo le to, da »Sokol" je štel do občnega zbora 101 društvenika (danes pa 103). To število je še veliko premajhno! Koliko bi jih lahko bilo?! Denarničarjevo poročilo je tudi ugodno. Dohodkov je bilo okoli gld. 82501, izdatkov gld. 709-48, preostanka gld. 55.53. — Sklenilo se je, da udnina ostane dosedanja, namreč 30 kr. na mesec. Pač pa je zbor naložil odboru, naj povabi k pristopu v društvo razne rodoljube, ki doslej .še niso udje, tla si BSokoI" bolj opomore.'— Sklenilo se je tudi, da naj odbor skrbi za redno boljšo ureditev društvene telovadnice. — Brat Jos. M u ž i č je predlagal na ta, naj se izvoli oziroma potrdi dosedanji starosta A. G a lir S čok z vsklikom, kar se je tudi zgodilo. Novoizvoljeni starosta sprejme izvolitev, a prosi podpore vseh drušlvenikov. — Po listkih so bili potem izvoljeni v odbor z večino glasov bratje P o ve raj Martin, M u ž i č Josip, Kavčič Emil, S a j o v i c Ferdinand. V a š i č Ljudevit in B i s a i 1 Avrelij. K a z s o d n i k i so bili zopet izvoljeni dosedanji bral je dr. Aleksij K o j i e, dr. Henrik T u m a in Pranju Perfila. — Starosta na to sklene zborovanje. Koncert »Goriškima Sokola" na Svečnico zvečer v Sudovem hotelu se je zopet prav dobro sponesel. Udeležba je bila prav obilna; vrtni salon je bil poln. Cel6 nekaj dragih gostov iz bližnje okolice smo opazili med občinstvom. — Na sporedu je bilo d e s e t točk petja in lamburanja, a za nameček jih je prišlo še o s e m. Nekatere točke so bile prav dobro izvršene, pri drugih pa se je poznalo, da je bilo le malo ali nič vaje. Želeti bi bilo, da bi vsak sodelovulee, ko se bliža napovedana veselica, smalral dovršenost v izvajanju posamičnih tačk za — svojo osebno čast. Sicer pa sporedu ni mnogo prigovarjali. Občinstvu je vse ugajalo, kar je pričalo viharno ploskanje. —• G.čni M e r c i n o v a in H r o v a t i n o v a sta nabrali za «Slogine» zavode 19 gld. •- Hvala njima in darovalcem! I z K o b a r i d a je došla ta-ie brzojavka: /Folmiusko-Bol.ski izletniki v Kobaridu kličejo gromoviti: Nazdar! Sokolom, — in: Ži-vio Budin! »Goriška ljudska posojilnica". — Vsakemu rodoljubu mora veselja vtripati srce, ko čuje, kako krasno napreduje ta naš prvi denarni zavod v deželi. L. 1897. je končala s prometom okroglih 800.000, več nego prejšnje leto za okroglih 300.000. — Še lepše je pričelo letošnje leto! V mesecu januvarju je imela namreč — 110.291 gld. 31 kr. prometa. To je doslej najvišja številka! Letos najbrže ne bo večje noben drugi mesec. S tem pa je zagotovljen letos — prvi m i 1 i j o n! Rojaki! To je naša nepremagljiva trdnjava v Gorici! Tu jo dovolj denarja za razne potrebe! Kdor le more rešiti se tujih zavodov, naj pride k naši posojilnici! Ali tudi kdor ima denar naložen v tujih zavodih, naj ga prinese semkaj! — Rojaki, poslušajte ta glas in ne onih, kateri nas zasmehujejo, kakor je to storil „il noto avvo-calo gaiantuomo" rekši neki stranki, da je denar v posojilnici „danaro delle serve e enoehe". No, lepo bi bilo, ako bi imele našo dekie in kuharice nad pol milijona le v naši posojilnici! Kaj ne, sior gaiantuomo ? Izvrsten med pridelujejo v Kobaridu. Toda letos je kupčija slaba, da je mnogo medu še v zalogah. Kdor bi ga potreboval, naj se obrne do nas. V Lokavcu pri C o h i h se praznuje dne 6. t. m. 50-letnica uslanovljenja vasi Golu z veliko veselico in koncertom, pri katerem svira češki orkester broječ devet mož, vodja S t i r e c k i. Veselica prične ob 5. uri popoldne, ustop k veselici 20 novč., k plesu Ou novč., posebna vabila se ne bodo izdajala. Veselica bode v prostorih g. Vidmarja. V Kanalu je dne 31. pr. m. po večletnem bolehanji sladko v Gospodu zaspala gospa Marija kofol, roj. Križnic, soproga miz. mojstra in posestnika g. Valentina Kofol. Blaga pokojnica je bila uzor zakonske žene, skrbne, varčne gospodinje, matere. Nje da-režljivost in gostoljubnost je bila obče znana in red in skladnost v njenem gospodinjstvu je bil drugim v izgled. Kdor jo je poznal — in teh ni bilo malo! — jo je občudoval in spoštoval. Reveži so ž njo zgubili podporo in tolažbo! — Veličasten pogreb je bil na Svečnico ob 3 V« popoldne, maša zaduš-nico v četrtek 3. t. m. Pogreba se je udeležilo nebroj ljudstva od blizo in daleč. Im-pozanten sprevod je bil v tolažbo žalujočim ostalim in vreden nepozabni pokojnici, koja sedaj z ljubeznijo blagoslavlja svojce izpred božjega prestola. — Žalujoči družini iskreno sožalje, a blagi pokojnici nebeško plačilo, katero si je gotovo priborila s svojim vzgled-nim življenjem! N. v m. p.! (Njej v spomin so zbrali sorodniki na mesto venca 9 gld. za „Slogine" zavode, kateri znesek je sprejelo upravništvo „Soče"). Izpod €avna. — Radovednež izpod Gavna poprašuje, kaj je z cbralnim in pevskim društvom v Lokave«*, če še živi, ali je že zamrlo. Radovednež piše, da bi rad plesal, pa društvo ne priredi nobene veselice; tudi na redni letni občni zbor bi rad šel, pa ne more, ker ni sklican, tudi kakega shoda bi se rad vdeležil — pa nič. Naročnikom. — Pričeli smo že drugi mesec leta 1898., a za lansko leto je še mnogo dolžnikov. Tudi na račun .letošnjega leta nismo še prejeli niti os ni j ne naročnine!— Na tak način nas gg. naročniki slabo podpirajo v podvojenem delovanju j — Ker imamo izplačati ta mesec večje svote za izredne potrebščine in za nova naročila, prosimo gg. naročnike, naj nam pošljejo, kar je naše. Drugega ne zahtevamo! Kdor nam pa zavlačuje dolžno naročnino, la ni naš prijatelj! Našel se je dne 6. januvarja t. 1. v Gorici mošnjiček z denarjem. Kedor bi ga bil izgubil, naj se oglasi pri lukajšnem c. kr. policijskem oddelku. Ustnica uredništva. — Nadaljevanje izbornih Pesnikovih člankov smo morali zopet odložili. Pridejo kmalu na vrsto. -— Dop. iz šempasa: Morda prihodnjič, 76.000 kron jo glavni dobitek Hrečk za spomenik princu K u ^enu. Opozarjamo čilalolje, daje žrebanju že 11 februviirjii. Razgled po slovanskem svetu. Bratski glas iz Hrvaške. — Govorec o odnošaju nemške katoliške ljudske stranke do državnozborsko večino in o razmerah na Cleškem piše glasilo slranke prava, „llrvatska Domovina" od 28. jan. t. 1.: Prišel je čas, da se Slovani, posebno Gehi, Poljaki in Slovenci, izkopljejo izpod nemške premoči s skupno akcijo. In zato mi verujemo, da se bode jačila in bo blagodejno upljivalu slovanska vzajemnost, ako bodo vsi Slovani imeli jeden Iti isti cilj, Položaj katoliške ljudske stranke do državnozborsko večine, da si jo važen, nima niti polovice onega pomena, ki bi ga sicer imel, ako bi so slovanska vzajemnost no jačila, nogo bi slabela, ali, ako bi se slovanski narodi vsak zii — se pogajali z Nemci. Res je, da ponujajo Nemci Galiciji in Dalmaciji samo-stainost, toda m i n c sme m o SI o-vencev na cedilu pustiti. Glad na Hrvaškem. — V mnogoka-lerih krajih na Hrvaškem narod strada, ker je bila lanska žetev silno slaba. Preti pa še hujše, ker ljudje V mnogih krajih nič sejali niso, ker niso semena imeli. Razni hrvaški listi prinašajo kaj žalostne novice o gladu, ki preti celim okrajem. Ljudje si sami pomagati ne morejo, vlada pa ima menda drugih skrbij dovolj. Zlasti trpi hudo narod v okraju Nova Kapela, kjer se je sestavil odbor v pomoč stradajočim. Jako značilno — objed-nem pa tudi jako žalostno, je dejstvo, da vladni list hrvaškega bana, „Narodne No-vine", taje, da bi glad prelil narodu in stavijo na laž poročila drugih listov ! Glad in obilnost sta si bližnja soseda na Hrvaškem. Grof Eltz v Vukovaru plača na leto državnega izravnega davka 09.339 gld., grof Pejačevič v Rumigold. 49.516, knez Baltazar Odescalehi v Iloku .22.819 gld., patrijarh Brankovič gold. 10.840 in grof Henrik Khnen v Nuštru 15.573 gld. — Tu obilnost, tam glad! Koliko bi ti bogataši lahko pomagali stradajočim sodržavljanom! Kranjska. — Pesnik, č. g. A n t o n Hribar, kaplan v Sledniku na Kranjskem, je dobil od naučnega ministerstva umetniški štipendij v znesku 300 gold. „D r u š t v o za zgradbo učitelj iskega k o n v i k t a v Ljubljani"je nabralo do sedaj 6547 kron. Koncertni vodja „Glasbene Matice', gosp. Jos. Čer in, je odložil svoje dosedanje mesto, ker je dobil službo organista v c. kr. dvorni cerkvi sv. Avguština na Dunaju. Itusija ima na Črnem morju močno bojno mornarico, ki pa do sedaj ni mogla z Črnega morja nikamor, ker so ji bile Dar-danele zaprle. Sedaj pa je dovolil turški sultan, da sme ruska črnomorska bojna mornarica svobodno skozi Bospor in Dardanele v Sredozemno morje. Ruska pomorska moč je s tem silno pridobila. Heimeberg-Seide i von 45 kr. bis fl. 14.65 p. Met. — nur Schf, tventi direkt ab meiucn Fabriken bezogen — selnvaiz, weiss und farbit*, — in dcn modeinslea Gewel>en, Farben und Dessins. An Piivat« porto- und steuerfrei ins Haus. Muslcr umgehend. G. JlcnHobei-g's Seldeu-Fabrikcn (k. ti. k. Hofl.) ___________________Zttricli. : Poslano.*) V odgovor na dopis iz Brd, priobčen v št. 4 „Piimorskega Lista", odgovorjam za sedaj sledeče: Res je, da sem obhajal podpisanec dne , 12. januarija t. 1, svoj ženitovanski dan in da so nekateri (a ne olročaji) v poveliče- *) Za sestavke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno 14 toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon. — Op, ur. vanje tega dogodka (brez moje vednosti) streljali s puško in (morda) z revolverjem. Nikakor pa ni res, da se je streljalo s prostimi patronami. Tendeneijozna laž je, da je dobil eden mojih bratov (kateri ?) med obedom dinamitno patrono, katere vrvico naj bi bil v fcaznjivi lahkotnisljenosti užgal ter vrgel patrono na dvorišče. Moj brat Karol, edini brat, ki se je udeležil te moje svečanosti, a ne kot družabnik svatbe, ampak kot pomagač pri donaSiinju jedil in pijač, običajnih pri takih prilikah, ni imel niti časa ne streljati, ne iskati kakorSnega bodisi slreljiva. Ce se je nesreča zgodila (kar tudi jaz globoko obžalujem), tega nisem in ne morem biti kriv ne jaz, ne moj svatovski dan, ne moj brat Karol, ampak zgodili se je morala po vse drugem naključji, ki želim, da se razjasni in tako nedolžnost moja, mojega brata in mojih izkaž\ Kar se tiče plesa po nadušljevi harmoniki, nimam jaz ne s plesom ne s harmoniko ničesar opraviti, ker jaz se nisem v to čisto nič utiknl. — To so bili občinski fantje, ki so brez mojega vedenja poklicali godca s harmoniko in so, kakor je to pri takih prilikah običajno, plesali. Kateri je več ali manj plesal, jaz tega ne vem. Dostavljam le še, da dopis v „P. L." je le izbruh triletne mtžnje dopisovalca do poilpisanca in njegovih, ktkor je bil svoj čas izjavil da jih vniči. 56 !ˇ»!» Vuga. Zahvala. Čut hvaležnosti v naših potrtih srcih izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsim udeležencem žalostnega pogreba pozemeljskih ostankov naše nepozabne soproge, matere, sestre in tašče Marije Kofol roj. Križnic. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovnikoma za slednje tolažbe čas bolehanja predrage pokojnice in izrekamo preč. duhovščini, slavnemu starešinstvu, c. kr. uradnikom in vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležilev pogreba in dakoze srčnega sočutja svojo najfckrenejo zahvalo. Bog naj mnogotero povrne! V Kanal u, 3. svečana 1898. ")."> Žalujoči ostali. 10-2 102 Dunajska borza 3. februvarja 1898. Skupni državni dolfr v notah . . . HI2 gld. Skupni državni dolg v srebra . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta -{«&.. Ogerska zlata renta 4 —3 v Gorici vabi na p reii dni zbor na dan 10. februvarja 1838. ob 101/«, predp. v prostorih »fJoriske Čitalnice". Dnevni red: 1. Poročilo snovalnega odbora. 2. Volitev stalnega odbora društva. 3. Slučajnosti in predlojri. Ker je društvo v najte~- ejši zvezi s tr-govsko-obrtno zadrugo in jo namen novoustanovljenega društva vzbujali k i-ilejšen.it delovanju trgovski, obrtni in delavski stan, pričakuje obilne udeležbe za snovnim odbor Ih\ Henrik Turna. C. kr. privileg. krojni aparati. Edina slov. zaloga dežnikov, solčnikov in rokavie za dame gospode in uradnike. m. POYElIJ krojaški aejster in Uimt v Sonci na Travniku v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22. ttn-Kitii zalo-a vsafc.>vr>,tii.'{=i Mapi, {ioto\i!» ol.k-k. penisi, vseh priprav za oblefct- za vsaki letni čas. — Iil.ij,"> he pr«*l:ij:l t u ti i Jl.1 lil e t e r in sieer te v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete. pelerine, havelokek tudi za dame po n.n- 71 a z n u n i l o. Naznanjam h tem ul.ju.lun, da sem, svojo izdelovalnieo cerkvenih sfvarij preselil v ulico Morelli št. 12. Zahvaljuje se za doslej mi izkazano zaupanje, se priporočam za dobrotna naročila Teodor Slabatija. srclirsir v IJfii-ici. ulica Moivlii 1-2. Mnii fahribati so ZM!,,li ko1 ,1"1,li '" '"' m-. ^;d. :«•(!(); remont, srcl.ro. kolrkovan. zla-toroz, {,'hl. (i--: ankerska Imildnica. I. kakovosti, razsviMljiljo/ii. (.¦!.. Hill: ie-jiuator v oieiiovoin /al.ojrku. od ^ld. 4-r»i» naprej. Cenik z ."MIK slik zastonj iu franku. Kar ne upija se z-rnenja ali znesek povrne. 17.; €u g. Kare e ker Ta-dienniir.-n-l''alirik und Veisau.li-Cescliiifi ond l,i.>-ferant des Vep-ines fiir (iiilcrbeamtt'. Bregenz am Bodensee Nr. 474. iJS^* -1 Ieiir.i jiarancija. ¦"^•911« v Nunskih ulicah št. tO Jr%. .Heie-fii zajcu'. Usnja si priporočati proč. duiioiščini tn ^la\n ohCinstvu svojo H- '» veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov z;i nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (tiu^e) vsake velikosti, zlatih čtk i. t. d W&" Vse po nizkih ccahH! ""-WS ANTONA VODOPIVCA gostilna pri Trstu ulici Ghega št. 7. se toplo priporoča Slovencem v Trsta i;i z dežele. 0 ftftion Pečenko Vrtna ul'n:a 8 — GORICA — Via tiiardino » 4! hi i priporoča pristna bela j^^f.^jp briških, daS- in črna vina '^e-j0?f* maiinskih iti iz vipavskih, * t * POTREBŠČINE * 1 za pisarnice, kadilce in popotnike. \ t * * Najboljšo šivankc za šivalno stroj<\ * * POTBEnSOlNF. » t za krojače in eevjarje. * 4 Svetiniice. — Itožni vvnei. — Masne » « * « knjižic«'. * * t t Hišna obuvala za vse letno čase. ;> * * * 1'oso bn os t: ¦* I Semena za zelenjave, trave in detelje. * « * « Najboljo o.skrbljoiiii zaloga za kramarji*. * $ krosnjiirjc, prodajalo«- po sejmih in trjrili J « ter na dožcli. k2 ::."> 4 > , *- '* 1 Prinz Bugen Denkmal-Lose. I Žrebanje -QOA "Ji4»^ že v petek J I Glavni dobitek 75.000 1 iraflfo po 50 kr. priporočajo 6. iontilli, 1. g. 3c kron. 1 na, Michlsladtor & C. | SlIIGOEEffl V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajalnica in edina mehanična popntvljalniea Jj šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, pu&ke in samokrese. Seir/acijoneliio gladilo!!! UKERIN ^UP 350krat slajši od sladkorja kos za 21/, kr. ^"^ 200 . . , , , . 1»/i , 180 , B , , , , 1 . razpošilja najmanj slo kosov povzeljein JINDfilCH VOJTŽCH, Nusle-Praha. Prekupcem in stalnim odjenmikom veliki popust S. -H 8—-2 P. 34 G-2 Bilfe in kolči Riipestris Mcnticola, Solonis in Riparija Portalis tcM- velik sortiment krepkih, najmo-dernejih VRTNIC oddaja za polovično vrtnarsko ceno Josip Štrokolj v Komnu. *****************$*****4. *#*»***** Prave in edine želodčne kapljice, Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. - Te kapljice vredijo redno prebavljenje, ce se jih dvakrat na dan po jodno žlicico popije. Okrepe po-Sv. Anion 1'ailov. kvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in živofca lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. *10~ t- Cena steklenici 20 kr. 1'rodajujo se v vseh glavnih le- karnah na svetu. Za naročit ve in pošiljatve pa jedino le v Ie- karni Cristofolelti v Gorici. *»»»»y»»»y»»»»»»»y»»> in M>li< ..... IVipn lvu l.l.li SV..... (•S- «'!.) ri-k u |..-r.|... .1' .,•!.. k.-.t.-li s,. |,,-i,T:,Uj:i \ loLmii k Zrinj-- k.-ii..i. II. nr-lj-Mii. Z^ivl-. Zrinjski T,r..,--..v s,.k n,.,.r..s,.žll„ ,!,|„j, |-ri vs.h ,.I-..|,|:ij..,lj.l. .I..s,,i|, ,.,-^inov. l.-r j.' najl.ni;;,. s,-,,lstv„ ,.i ;,,s„i k.„.ir. k:is,-!j. ,.,-s .I...I. |,ri,.:u..,t ;,, vr;.t„l,,,|. :..!, k;1;.. /.!.-. I-... v ...j!, raj;.-.!. f:.Mi .In -..!,. rsi v i t i; l.,.|-niki .I..l.ij., t.-k /.a jri-,. lal.k.. s,,ij.. h, >.a ifili Kiiln.-il »(mumijam t..tr..l.t.j...:. i i I. ^/a »...j- p,,/.,,:,,..-.. n.-u'ak:i;ijii|i..|...lii..m:i m/.|)'u\-!. II vala Vam. |'ri|...r...-il l...>l.vi llusi In k v. •/.:» /.ini,..t.>kl :ili i/ii p.. j..t;tn.-in u.vn-:'•••!ju. • ('.'iiiki razi:..vrstnih ,l..miuMh l-rp-skuiuLih /,.lr:.vil ra^M.žiljai.. s- na Kiihfvo ^astuni in poštnin.- pn-st... I..-kanili k ZriiiJNh.-mu. li. I! ro. I j., vin. Z.i--r-l.. Ziiivjski ti- št.-v. -2e. I I«.;-. '.1 \A±*~A-*~* Zašitozramka: SIDRO. A«A-A«A»A« il LINIMENT. CAPSICIGOMPOS iz Richterjeve lekarne v Pragi pripozniuio kot izvrstno boi ti blažit jo če mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld, se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vodno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom* namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako -«I steklenico, ki je previdena s to zaščitno X\% 28—10 znamko. VjL^ 41 Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI.