       
P 46 (2018/2019) 618
Slovenija pod skupnim nebom
P     6 .         2 0 1 9
Z V̌
Letos Mednarodna astronomska zveza (The In-
ternational Astronomical Union – IAU) praznuje
100. obletnico delovanja. V spomin na ta mejnik
naj bi po vsem svetu organizirali celoletno pra-
znovanje, promocijo astronomije. Geslo prazno-
vanja je 100 let pod skupnim nebom (100 Years
Under One Sky). Slogan lahko razumemo tudi kot
pod enim ali celo pod edinim nebom. Vse tri in-
terpretacije imajo svoj globji pomen. Koledar do-
godkov po državah, tudi v Sloveniji, je na naslovu:
www.iau-100.org/events.
Ciljev IAU100 je veliko. Navedimo le nekatere:
povečati pomen sodelovanja tako na lokalnem kot
globalnem področju,
opozoriti na pomen tehnološkega razvoja za na-
predek astronomije,
spodbujanje širokega dostopa do astronomskih
znanj in opazovalnih izkušenj,
vključevanje raznolikosti v astronomsko skupnost
– sodelovanje z ostalimi vedami in različnimi so-
cialnimi skupinami,
ozaveščanje in razprava o morebitnih novih vzne-
mirljivih astronomskih dogodkih,
ohranjanje in zaščita svetovne kulturne in naravne
dediščine temnega in mirnega neba.
Torej – živimo pod enim, skupnim in edinim nebom.
V resnici se osnovni cilji praktično v večini točk
ujemajo s ciliji Mednarodnega leta astronomije 2009
(400 let po Galileju). Projekt MLA2009 je bil med naj-
uspešnejšimi promocijami astronomije v svetu (še
posebej v Sloveniji) po poletu na Luno in po prehodu
Venere čez Sonce 2004. Leta 2009 so se društva, uni-
verze, šole, Ministrstvo za izobraževanje, znanost
in šport Republike Slovenije ter mnogi posamezniki
zelo potrudili, da je mednarodno leto astronomije
pustilo trajen pečat v slovenskem kulturnem pro-
storu. Organizirana so bila mnoga javna opazovanja
(zdaleč najbolj množično v parku Tivoli v Ljubljani),
predavanja, razstave astronomskih vsebin, slik po
šolah in v Tivoliju, razstava o Pavlu Kunaverju, kon-
gres Slovenija in vesolje, začelo se je državno tek-
movanje iz astronomije. Večina šol je z odprtimi
rokami sprejela darilo države in si tako priskrbela
astronomsko opazovalno opremo, teleskope, daljno-
glede, nekatere kamere in ostalo dodatno astronom-
sko opremo.
Državo smo z vztrajnim trkanjem v letih 2008/09
nekako le prepričali, da je končno sistematično pri-
stopila k opremljanju šol z astronomsko opremo. V
bistvu se je to zgodilo prvič, od kar sta Simon Ma-
rius in Galileo Galilei pred davnimi 410 leti opra-
vila prva resna astronomska opazovanja z daljnogle-
dom (teleskopom) in hkrati podala razlago videnega.
Galilejeva opazovanja opisana v Zvezdnem slu (Si-
dereus nuncius iz 1610) so predstavljala velik pre-
skok v razvoju pravilnega razumevanja nebesne me-
hanike, vesolja nasploh. Tudi razumevanje položaja
človeka v vesolju se je začelo pospešeno spreminjati
in se še danes spreminja, ostaja odprto, kot skriv-
nost vesolja samega. Hkrati pa se je z uvedbo te-
       
P 46 (2018/2019) 6 19
leskopov tudi izjemno povečala merilna natančnost,
kar za nekaj velikostnih redov. Globina pogleda v ve-
solje se je zaradi teleskopov (velikih premerov objek-
tivov) do danes povečala iz nekaj milijonov svetlob-
nih let na milijarde svetlobnih let, praktično skoraj
do burnega rojstva vesolja. Da to dejstvo vsaj delno
dojamemo, je potreben pogled skozi teleskope na,
recimo, Luno, planete, na šibke kopice Rimske ce-
ste in na oddaljene galaksije. Seveda nam fotogra-
fija razkrije še veliko več in seže še veliko dlje v glo-
bine vesolje, a izkušnjo pogleda v globoko nebo in
razumevanje videnega bi morali privoščiti vsakemu
učencu, učenki, Zemljanu.
Pobuda šolam v letu 2019
Če smo leta 2009 po šolah pripravljali astronomske
večere, predavanja, opazovanja, pa bi tokrat lahko
šole naredile majhen korak naprej, a velikega za Slo-
venijo. Večina šol lahko tokrat povabi praktično vso
Slovenijo (vsaka svoj šolski okoliš) na astronomska
opazovanja na šolsko dvorišče, šolski vrt, teraso, ob-
servatorij (če ga že ima). Izvajala bi se zgolj osnovna
Galilejeva opazovanja nebesnih objektov (Luna, Sa-
turn, Jupiter), morebiti se obiskovalcem pokaže še
kakšna dvojna zvezda, kopica, galaksija, ki jih zmore
poiskati praktično vsak učitelj naravoslovnih pred-
metov.
Zagotovo bi s primerno promocijo take povezo-
valne noči, na katero bi povabili vse generacije iz
šolskih okolišev, naredili dodaten korak k še boljši
povezanosti šol z okoljem, med samimi ljudmi, z
naravo, tudi z zvezdnim nebom. Taka druženja po
pravilu pomagajo k boljšemu razumevanju v lokalni
skupnosti, k povečanju zanimanja za astronomijo,
tudi k razumevanju krhkosti ravnovesja v naravi, po-
mena temnega nočnega neba. Velikokrat podobna
druženja tudi spremenijo način in fokus razmišlja-
nja, način samega bivanja, in to na bolje.
Datum, ko je predlagano astronomsko opazovanje
moč izvesti v eni noči, lahko celo v uri ali dveh, se-
veda ob lepem vremenu, je, recimo, petek 6. septem-
ber 2019. To je začetek šolskega leta, ko smo še vsi
sproščeni in zbrani po poletnem dopustniškem »ba-
bilonu«. Noči so še dokaj tople, mrak pa se začne že
pred 20. uro. Če šola ni vešča rokovanja z večjimi ra-
čunalniško vodenimi teleskopi, so za omenjena opa-
zovanja dovolj že namizni Dobsoni ali večji daljno-
gledi na stojalih. Astronomska oprema v letu 2019
ne bi smela biti večji problem.
SLIKA 1.
Južno nebo 6. septembra zvečer: Luna v Kačenoscu, Saturn v Strelcu levo od Lune, Jupiter v Kačenoscu desno od Lune. Morebiti
vas bo kdo še povprašal, kako to, da sta Luna in Jupiter v Kačenoscu, ki uradno ni del zodiakalnih ozvezdij.
       
P 46 (2018/2019) 620
Opazovanja bi se lahko začela ob 19.45 (zaid Son-
ca je ob 19.32). Takrat je brez večjih težav mogoče
na južnem nebu poiskati prvi Lunin krajec, Saturn
levo (vzhodno), Jupiter desno (zahodno). Lahko pa v
program opazovanj vključimo še Andromedino gala-
ksijo M31, planetarni meglici M57, M27, razsuto ko-
pico M11, kroglasto kopico M13, dvojni zvezdi Albi-
reo, Gama Andromede, (M15, M81, M82, M51, M17,
M20, M8, Hi-h). Na Luni lahko, recimo, pokažemo
Morje tišine, območje, kjer je pristala posadka mi-
sije Apollo 11 (20. julija leta 1969), ali območje, kjer
se nahaja krater Vega (Jurij). Tako kot pri Luni tudi
pri ostalih objektih lahko predstavimo osnovne po-
datke (oddaljenost, temperatura, težni pospešek na
površju). Jupitrove proge, atmosfera in lune ter Sa-
turnovi obročki nikogar ne pustijo ravnodušnega, za-
nimivosti o plinskih velikanih nam ne bo zmanjkalo,
ocena velikosti kraterjev na Luni pa tudi preseneti
večino opazovalcev. Namen takih opazovanj seveda
ni globoko razpredanje o videnem, ampak predvsem
čudenje, lepota videnega, razločevanje podrobnosti,
ki so kdaj v okularju veliko bolj očitne, prepričljive,
kot recimo na slikah. Velja pa, da nekaj osnovnih
informacij opazovalec o videnem mora dobiti.
Lepo bi bilo, če bi torej vse šole v eni noči po
celotni Sloveniji za učence (tudi učitelje, starše in
občane iz okolice šol, popotnike skozi naše kraje,
za vse generacije, tudi ostarele) osnovna Galilejeva
astronomska opazovanja izpred 410 let. Šolam bi
pomagala tudi astronomska društva, univerze, posa-
mezniki. Ali nam bo torej uspelo prebuditi astro-
nomsko Slovenijo?
Priprava na Slovenijo pod skupnim nebom 2019
Ker letos mineva 50 let prvega pristanka človeka na
Luni, bi lahko, recimo, v petek 19. julija 2019 na
predvečer obletnice dogodka povabili radovedneže
na šolo in si najprej skupaj ogledali planeta Saturn
in Jupiter pa še kaj, nato pa Luno, ki vzide ob 22.30.
Seveda bo tri dni prej še ena lepa priložnost za dru-
ženje, in sicer bo v torek 16.7.2019 delni Lunin mrk
(začetek kmalu po 23. h, sredina ob 23.31).
Realno ne moremo pričakovati, da se prav vse šole
odzovejo na astronomska opazovanja, recimo 6. sep-
tembra 2019, a kar nekaj šol bi ta izziv zmoglo –
lahko da celo večina. Vsaka šola, ki ji bo uspelo prire-
diti javna opazovanja za okolico, bo na koncu bogato
poplačana, malo verjetno, da z denarjem, ampak za-
gotovo s hvaležnostjo obiskovalcev.
Zagotovo pa je lahko tako srečanje pod skupno
veličastno zvezdno streho začetek imenitne vaje iz
nebesne mehanike, in to za vse nas, tudi naključne
obiskovalce našega druženja. To je lahko začetek
opazovanja zbliževanja Jupitra in Saturna, ki se bo
zgodilo 21. decembra (kar na zimski solsticij) 2020
v Kozorogu, ko se bosta plinasta nebesna potepuha
navidezno zbližala (konjunkcija) zgolj na šest kotnih
minut. Srečanja Jupitra in Saturna se sicer doga-
jajo približno na vsakih 20 let, a tokratno srečanje
je posebej zanimivo zaradi njune izjemne bližine, ko
bomo lahko v teleskopu elegantno opazovali hkrati
kar oba plinasta velikana (tudi do 200-kratni pove-
čavi). Leta 2040 in 2060 bosta planeta narazen za
več kot stopinjo (več kot dve polni Luni), leta 2080
pa spet samo šest kotnih minut. Taka bližnja ko-
njunkcija (že praktično skoraj okultacija, prekriva-
nje za prosto oko), ko lahko kar s prostim očesom
spremljamo, kako Jupiter lovi gospodarja prstanov
Saturna (Jupiter porabi za obhod okrog Sonca nekaj
manj kot 12 let, Saturn pa nekaj manj kot 30 let),
je veličastna vaja iz nebesne mehanike, ki jo za nas
naredi vesolje. Vsakdo lahko planeta na nebu tudi
slika, vsaj nekajkrat na mesec (recimo, da je Jupi-
ter na desnem robu slike), ko je to seveda mogoče, v
jeseni 2020 pa večkrat. Že preprosto gledanje zapo-
redja slik nam bo odprlo veličastno logiko nebesne
mehanike (podobna vaja iz leta 2000 je na: www2.
arnes.si/~gljsentvid10/raz9900/ani4.htm).
Zbliževanje planetov lahko sicer animiramo kar v
Stellariumu ali kakem drugem astronomskem pro-
gramu, a to ni tista primarna izkušnja, ki je pripeljala
do razumevanja vesolja. To je zgolj še eno mežika-
nje na ekranih prenosnih telefonov ali računalnikov,
ki človeku vzame bistvo čarobnosti sveta, ki pa je
zagotovo pod naravnim zvezdnim nebom, med pri-
jatelji.
Slovenija torej opazuje nočno nebo 6. septembra
2019!
www.obzornik.si
www.dmfa-zaloznistvo.si
       
P 46 (2018/2019) 6 21
SLIKA 2.
Karta področij pristanka človeških posadk na Luni. Prvi prista-
nek se je zgodil 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija
ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času), misija Apollo 11.
Vir: Jason Major.
Letos mineva tudi 100 let potrditve Einsteinove
splošne teorije relativnosti preko Sončevega
mrka (na fotografijah je bil »zaznan gravitacij-
ski« premik zvezdnega ozadja v bližini zamra-
čenega Sonca), 50 let od pristanka človeka na
Luni, 10 let od Mednarodnega leta astronomije
(MLA2009), 70 let DMFA. Letos ESO (Evropski
južni observatorij) praznuje 50 let delovanja (La
Silla, Čile). Mineva tudi 400 let od objave iz-
jemno pomembnega tretjega Keplerjevega za-
kona. Ta zakon je osnova gravitacijskega za-
kona (je matematično v bistvu gravitacijski za-
kon), je tudi temelj moderne kozmologije, vede
o dinamiki vesolja, rojstvu in sestavi vesolja.
www.dmfa.si
SLIKA 3.
Slovenija pod skupnim nebom 2019 je lahko tudi uvod, da vsaj
nekateri obiskovalci začnejo bolj redno spremljati dinamiko na
nočnem nebu. Recimo bližanje (lovljenje) Jupitra in Saturna
– seveda kar s prostim očesom ali tudi navadnim fotoapara-
tom. Velǐcastna konjunkcija obeh planetov se bo namreč zgo-
dila 21. decembra 2020, ko ju bomo pol ure po zahodu Sonca
(že 16.45) lahko opazovali le okrog šest kotnih minut narazen
v istem polju teleskopa, kar se zgodi zelo redko.
Akcijo Slovenija opazuje nebo 6. septembra bo
koordiniralo Društvo matematikov, fizikov in
astronomov Slovenije www.dmfa.si.
Vse informacije, aktivnosti in prijave opazo-
valnih mest za akcijo Slovenija opazuje nebo
6. septembra so objavljene na spletnih straneh
www.portalvvesolje.si.
×××
www.portalvesolje.si
www.dmfa-zaloznistvo.si
www.presek.si