ISSN 0350-5561 za koMC tMina Dtfnofimz Mam ctiètros^obo. 00 51 let Številka 39 četrtek. 30, septembra 2004 300 SIT Šošfani danes praznuje V evropskem vrhu Pričakovana, o težka zmaga Pikast teden Bojana Spegef Izteka sc Xť en največji droškifesuvaí v držen i—prav edin.' st\'en Pfkfii fťsthxiL SimpuiíČna i!u.sfn/dja Jelke Ràchman, ki jez vvseljem upahbih pe^asio na^ajivko, bofjdomu v Velenju kol v rodni Svsdski, je med plakati siexilnili politikov, kise bodo v nedeljo potegovali za naše glasove, kar make zbledela. A zasenčili dogodka, fwsvečencga otrokofn, kisa in !7odopr^'i v življenju vaake^a, kijih intOr ludi volitve niso moglef Zato mnogi oIj po{ilt'dili na številne obraze, tne Ixilj nove, dmge fe dobro poznaiw, ki zaljŠajo podobo vseh kriitšČ, plakalnih mest in še česa, res doima jo pike. Dnigačne vr^le. /.agoiovc tudi tisti, ki sv pred 15 lelizačeli s takrat Še Pikimm dne^ vm. nisoslraili, v kaka velik fesiival in likrr/ti velenjsko blago\'no znamko bo prerasla odlična ideja, ki.se je takn/t rodila ob mednanidnem dnou otroka na Medobčinski z\'ezi prijaielje\' mladine Velenje in v nekdunjem kidtumem cenim. [)anesfesit\'al vse leto piipriwlja 12-članski odbor. ki. verjemiie, rrs veliko dela. Pikute dehn^nicc ie vse odpr^'ega dne itrkopo idejah kot izi'edbi služijo za \wr .^lex'Unim dntgim orgimi-zatorjem priredite^ 'zo otroke, idej za Pikine mzstove ne zmanjka, olrociprav na fesiivahi spoznavajo tudi gledališče in liitkoi -ne predsSiave. Nekaterim sicer ni v.^eč, da je fesiival tah) velik in dolg, ker bi nije videli, da hi ostal namenjen le »nnšim*<. dolinskim oirokont A dejstvo je, da jelo dogodek, ki se ga vsako leto veseli veČ otrvk po vsej državi. Da je to priložnost, kose lahko v čislo nič pustnem Času našemimo, pobun amo lase v rdeče, oblečemo I^kino opravo in se prepiLsiimo otroku v diL^iin oh sebi l)a je lo teden, kose Velenje pogosteje kot sicer pojavlja vmedijih^ in lo vpoziJi^>ni lučL In da je lo dogodek, ki so ga za st^ojo fx/sloy no priložnost končno prepoznaU ludi podjetniki, /.ato bo Pika dobila svojo deželo ob jezem, ki l>o zagotovo lep dodatek iurislični i>onudl>i, na kaiero mnogi prisegajo kot prilofno.si za raz\'oj te doline... Dejstvo je, da je Pika posajla tako velika tudi zato, ker je njen pomen ŽĆ zdiivntij spoznala iudi lokalna i>olitika, ki tudi finančno podpira fest[\'al. In lo je zagqto\'o ena od sivart, prt katerih denarni Šel v nič. '/.ato lyodiie Pikasti vse dosolnne, v nedeljo pa, kakf)rvas wlja. 7.e naslednji (eden l^o mesto kazalo povsem dnigačno podobo. Na trenutke več kol dolgočasno. Predčasno samo še danes PíHMlťasno «lasovanje pred runfcljskiiin parlamonlarniini volil,vaiDi so je prkVIo v lorck, licscdah tajnika Rcpubliike volilne komisije Marka Golobiča možnost prcdiasnejça glasovanja izkoristilo 17.417 volivccv. Rezultate predčasnega glasovanja bodo začeli ugotavljali v Prihodnost za vse! obkrožimo ^ZLSD stranka za prihodnost 9770350556014 lokalne novice Temeljni kamen za novo glasbeno šolo Žalw:-Včeraj jc bila pri Domu II. slovenskega tabora v Žalcu slovesnost, mi kateri so položili temeljni kamen/a izgradnjo nove glasbene Sole Risia Savina. Po oeenuh projektantov bo naložba veljala več kol 300 milijonov tolarjev. Glede na to, da ^e za medobčinsko naložbo, bo minislrsivo za i5oLstvo, /nanosi in Spori prispevalo zanjo dobro tretjino potrebnega denarja, ostalo pa občine Spodnje Savinjske doline v skladu i. dogovorom ob podpisu pogodbe. Šolo naj hi začeli gradili spomladi prihodnje leto, dela pa končali v jeseni 200fi. ■ fp Vrtačnik bi spremenil statut Šoštanj - Sa^tanjski svetnik Marjan VrtiiCnIk je na župana občine naslovil pobudo, v kateri mu daje v »razmislek« predlog o spremembi Statuta Občine Sošianj v delu, ki se dotika krajevnih skupnosti. Vrtačnik predlaga ukinitev krajevnih skupnosti in ustanovitev krajevnih odborov, ki bi bili neposredno v(5deni iz občinske uprave. Predsedniki krajevnih služb bi občinski upravi predlagali plan dela in razvoja, svet pa bi v okviru proračuna na predlog župana tega sprejel ali pa ne. Predsedniki odboniv bi bili, tako predlaga Vrtačnik, neposredno odgovorni občinskemu svetu in župana ■ mkp Peto srečanje kompenzatorjev Graška Gora - V soboto, 2. oktobra se bodo pciič zapored srečali slovenski kompenzaiorji in finančni delavci. Kol je povedala Slavka Borovnik, glavna pobudnica srečanj kompenzatorjev na stičiSču treh občin, slovenj graške, mislinj-ske in velenjske, pričakujejo Iclos udcležence iz vseh konecv Slovenije, in sicer iz 250 gospodarskih in drugih družb in tudi samostojnih podjetnikov. Oeprav ima srečanje družabni pomen, vse več udeležencev srečanja izkoristi lo priložnwt za predstavitev svoje dejavnosti na področju medsebojnih pc^bo-tov terjatev in obveznosti. Pomembneje tudi. da.se Imančni delavci medsebojno osebno spoznajo in izmenjajo bogate delovne izkušnje. Tako kot vsa Miri leta daslej, bodo člani Kulturnega društva GraŽka Gora pripravili pester kulturni program, ki se bo pričel ob 11.uri. ■ /. K. Tudi letos organiziran pregled gasilnih aparatov Velenje • Gasilci v mesecu oktobnj -mesecu požarne varnost, te šesto leto zapored organl^rajo pregled in servis ročnih gasilnih aparatov za krajane po posameznih Krajih. Akcija poteka v sodelovanju s PGD Velenje -poklicnim jedrom, in Gasilsko zvezo Velenje. Ponujasetudi možnostna-bave novih ga^lnlh aparatov, kar bo pripomoglo k večji požarni varnosti naSih domov. Pregledi se tsodo izvajali pri posameznih gasilskih domovih po priloženem terminskem planu. RAZPORED PREGLEDOV PGDBEVČE SOBOTA, 2.10.2004, od 14.00 do 15.30 tire PGD VINSKA GORA SOBOTA, 2.10,2004, Od 16.00 do 17.00 ure PGD LOKOVICA NEDEUA, 3.10.2004, od 08.00 dO 9.30 Lire PGD LETUS NEDEUA, 3.10.2004, od 10.00 do 12.00 jre PGD PESJE NEDEUA, 3.10.2004 od 1215 do 13.30 ure PGD SKALE SOBOTA, 9.10.2004, od 8.00 do 10.00 ure P60 ŠALEK SOBOTA, 9.10,2004, od10.30 do 11.30 ure PGD GABERKE NEDELJA,10.10.2004 odS.OO do 10.00 ure PGD ŠMARTNO OBPAKI NEDE LJA,10.10.2004, od 10.30 do 12.15 ure PGD PASKA VAS NEDELJA, 10.10.2004, od 12.30 do 13.30 ure PGDTOPOIŠICA NEDELJA. 17.10. 2004, od 08,00 do 10.00 ure, 10.30 doll.OO ure (pri gostíSču VIDA) PGD DOUČ NEDELJA, 17,10.2004, od 11,45do 13.00 ure PGD ŠENTILJ NEDELJA, 24,10.2004, od 08.00 do 10.30 ure PGD ANORAŽ NEDELJA, 24.10. 2004, od 11.00 d013.00 ure Otrokom le najboljše Javna Irihuna v prid oliranitve pedialiov na primarni ravni - Kljnh jasnonni zagolovilu ministra, da podiator in solski zdravnik na osnovni ravni ne l)osia ukinjena, se aktivnosti nadaljiijejo MUens HrstiČ • Pianinc ljuhyana, Veler\)e« 23. septem- bru - V Četrtek je v Ljubljani na poziv Zveze družin pri ZPMS. Nacionalnega odbora za zdravje olrok pri UNICEF-u Slovenija, Združenja za pediairijo in Sekcije za šolsko in visokošolskih medieino pri SZD potekala javna iribuna z naslovom »Oiro-kom Ic najboljše«. Cire za neke vrste nadaljevanje lanskoletne novembrske javne tribune na temo »Ali nova zdravstvena reforma jemlje otrokom pravice?« icr februarske okrogle mize »Za ohranitev pediatra v in Šolskih zdravnikov na primarni ravni«. Osnovni namen tribune je bila predstavitev dejavnosti in ukrepov, ki bodo omogočili, da bodo otroški in šolski zdravniki otr<îkom dosiopni brez napotnice in v okolju, kjer živijo. In kol jc v uvodnem govoru povedala pred.sednica Zveze družin pri ZPMS msig. M«ja Kersnik, je bil namen tribune poročali javnosti, kaj vse je bilo storjenega v prid ohranitve pediairov. Od začelka februarja seje zbralo več kol 30.000 podpisíw v podporo ohranitve pedialrov. Zbrani p^xi-pisi terjajo, da se obljube za ohranitev mreže otra^kih in šolskih zdravnikov uresničijo. Poročilo o lem, kaj vse so pedi-airi in Solski zdravniki naredili, da bi ohranili pediatra in šolskega zdravnika na primarni ravni, je podala predsednica razširjenega strokovnega kolegija za pe-diairijo in velenjska pediatrinja Mar^arťta Seher-Zupančić, dr. metl. »Pripravili smo dodaiek k Beli knjigi in ga poslali ministru za zdravje, posnetek .stanja kadrovske mreže in akcijski načrt razvoja zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov na primarni ravni za srednjeročno in dolgoročno obdobje do leta 2013. Tudi tega smo poslali ministru za zdravje 1er pripravili predlog novega programa zdravstvene dejavnosti Dežurni centri za otroke in mladi'stnike (dcv kumenl so na zahtevo Zdravstvenega sveta dopolnili s finančno konstrukcijo), predloge prenove preveniivnih prc^amov za obdobje novorojenčka, za predšolske otroke 1er šolske otroke in mladino. Dčju. K lemu me je V(idilo tudi to, da imam izkiL^nje in da dobro pir/nam upokojensko problematiko. Po duši pa sem tudi knap - v rudniku Črna sem bil tehnični vcxJja rudnika /atosem se odlťíčil, da kandidiram na tem področju. Prizadeval si bom za povezovanje in nc za delitev ljudi, saj upokojenci ne razumemo politike kol borbe za oblast. Ne gre nam za to, da bi vladiUi, zahtevamo pa, da smo prisi'JinL Zalo upokojenci na teh volitvah z glasom, ki ga bodo dali nam, ne bodo pivzabili na&e.« V predvolilnem programu najbolj poudarja: »Upokojenci si ne dovolimo, da bi nas odrinili na rob dogajanja. To kar ima naSa družba danes, je velik prispevek nas, upokojenecv. Z majlinimi plačami smo razvijali to državo, zato danes ne moremo pristati na t^Čitke, koliko mi to državo stanemo. Še manj pa lahko pristanemo, da nam Nova Skwenija in SDS govorijo, kako i^mo upokojenci reveži, saj nas v zadnjih letih niso podprli v nobenem na^'m predlogu. Naenkrat pa so zaskrbljeni za upokojence. Številni problemi pa Še vedno ostajajo. Menimo, daje ireba narediti več na podr('>čju znanja, trajnasinega razvoja in pogojev za boljše življenje mlade generacije. Imam tri otroke in tri vnukinje, zato mi ni vseeno, kaki5na bo prihodnost v lej državi. » ■ VOLITVE 2004 SNS: Brez dlake na jeziku Za Jelinčičevi) SNS Ih) v 7. in 8. voiilnein okraju 5. voliliie onole fiiasovo nabiral Mihael Letonjc - SU anka jo svoje videnjih pr edsiaviia na torkovi novinarski konferenci MUena Hrstlč - Planine Vťlenje, 28. seplenihra - »Pričakovanja so dobra,« sla na novinarsjd konfcrcnci v torek v ga^iišču Lipa v j^aleku zalrdila prvak SNS. Slovenske nacionalne stranke in poslanec državnega zbora, Zma^c» Jelini^iČ ter kandidat slrankc v 7. in H. volilnem okraju Miha«! L«tonje. »SNS je v ŠaleSki dolini prvii uspešno nastopila na lokalnih volitvah Icia 20U2. Z doseženim smo hi\i zadovoljni, dobili .smo eno mesU) v mesinem sveiu, kar je bil za zaćciek uspeh. NiC pa sc nc zgodi ČC7. nix% za vse je treba trdo delali.« pravi Mihael Le-lonje. Mnogi ga pty/najo kot dolgoletnega športnega direktorja košarkarskega kluba Elektra Šoštanj. Zdaj to ni več. Prepričan }C, da sc je moral umakniti zaradi pritiskov politike, ko je la /vedela, da namerava kandidirali na državno/borskih volitvah v dveh okrajih SaJeškc doline. Zdaj ima več prostega časa, vmes si je kot me.sini sveinik naîtrai uidi proccj b.kuSenj s politiko in 7 njo sc namerava v prihodnje aktivneje ukvarjati. In kaj obljublja voliveem, če bo izvoljen? »Vse moči bom v|o?:il v 10, da dobi Velenje v avtocestnem križusvoje mesto. Iako kot je sedaj, koje peto največje slovensko mesto odrezano od av- tocestnih poli, ne more biti,« pravi. In kako si lo v siranki ^a-mi^ljajo? /mago.lelinčič pravi: »Najprej se bomo borili, da odcep avtoccste od Arje vasi do Velenja in naprej do Dravograda sploh spravimo v program, polem pa za to, da zamenjamo vrsini red prioritet v njem.« pravi. »Smo brez dlake na jeziku in Ijank in dn^avljanov Slovenije in ddck so pi»-peslrili tudi z glasbenimi nasi opi. Drjgo Koren, diplomirani enir geodezije, oće treh deklet, ki pravi da mu je družina izjemno pomembna, nam je o odločitvi za kandidaturo povedal: «Za kandidaluro sem se odločil, ker mislim, da so spremembe polrebne in da lahko Utdi sam kaj prispevam k njim. Zame jo trenutno najbolj pomembno področje družinske politike. Vemo, da so demografski Uendi negativni, Slovenci neusmiljeno izumiramo, zalo misliin, da je ptttrcbno na lem pcxlročju na- no najbolj pi>lrebujemo doí>ro prometno povezavo s sredincem Slovenije. Naredili jo je treba čim prej. saj Velenje ravno zaradi lega zaoslaja za ostalimi področji Sloveni- Andrej Kuzman, oče Šlirih otrok, dolgolelni profesor ma-lemalike - poučuje že 36 let, 13 let pa je bil ravnaielj velenjske gimnazije-je predstavitev programa začel s področjem, ki ga najbolj pozna - šolstvom: »V sedanjem j^oI-skem sistemu me marsikaj moti. Šolske reforme se včasih spremetnb ne lotevajo prav. Rusijo ludi tradicijo, kije dobra. Uvest! jc treba celostno vzgojo - glave, srca, du^e in rok. v lem trenulku imamo razmeroma dobro le vzgojo glave. Problemalika mladih v naii družbi je huda. Zelo pozno se vključujejo v delo, dol- slranke N.Si in ostalimi poli-îiénimi strankîimi. ki se bodo potegovale za glasove volivcev na teh volitvah? »Morda jc največja razlika v lem, da naS program I ente Ij i na tradicionalnih evropskih vredno-inh. i/ katerih izvira nasa kul-mra in evropska civilizacija.« Na vprašanje, za kaj bi se zavzemal kot p(.>slanec za domač kraj, je povedal: »Menim, da Velenje zaoslaja tudi v razvoju drobnega gospodarstva, manjših podjetij. Velik problem je ludi beg možganov. Mladi po ŽUidiju ostajajo v večjih centrih, verjeino ludi zalo, ker je bilo na področju regionalnega razvojH v preteklih Iclih narejenega premalo. Zato sc mladi ne vračajo, vemo pa. da je človek doma najbolj zadovoljen, pn 5e najcenejši.« BARVA POVE VSE Volilka, Volilec, prvo otobrsko oedelio si li kralj/ica. To {e tvo| največji dan. Zato obleci na|boliio obleko, oćedi se kot 28 dolgo ne, skupaj ! otroki in družino pridi na volttče in potem pelji otroke na tortico ali sladoled in jim povej, da si ti ta dan glavni/a v tej državi! Povej jim, da ne boi dovolil/a, da o tebi in o njili odloiajo drugi. Ker je očitno bilo dovolj pristojnosti brez odgovornosti. Tvoje upanje so Zeleni Slovenije! Ker znamo, hočemo In zmoremo! Obljubimo in drilmo besedol (E) SA$A LOVREC www.zelenLsi Ide Slmiip 30. septembra 2004 VOLITVE 2004 VOLITVE 2004 AS - stranka neobremenjenih ljudi brez afer Kandidati Aklivnc Slovenije pi odvolilno kćinipanjo v \cčini íinaiirno krijejo sami -l^r(Hlsedriik I^Vaix i Kek pmvi^ (ia je lo mlada stranka sposolMilh ljudi, ki no mislijo le na sainozridovoljevanje potreb Bojana Špegel Vdťnje-Mcd strankami, ki so se v teh dneh predslavilc Šalečancm, je tudi ena najmlajših slwenskih slrank Ak-livna Slovenija (AS), ki sc ji jc priJru:^io kar nekaj znanih Slo-vcnccv, med drugimi režiser Franci Slak, pisalelj Feri La-inšček, igralec Vilo Rožcj, ministrica Zdenka Kovač, nekdanji vice konzul v Zagrebu Peler Golob in drugi» ki so po besedah predsednika stranke Francija Keka »v življenju ^e nekaj naredili, in to mi slabega.« Ćetrikovo liskovno konferenco v velenjiikem domu kuliure je zaiei kandidat v 7. volilnem okraju pete volilne enole Tomo Matic, novinar, ki pa ga poklicno bolj zanima marketing. Je Velenjčan, ki je po studiju ostal v Ljubljani, v Velenje pa se redno vraCa. Doslej nikoli ni bil politično aktiven, lelos pa se je pridružil mladi stranki Aklivna Slovenija, predvsem zaradi dolgoletnega poznanstva s predsednikom sirankc Francijem Kekom. In zakaj se je odločil '/.a kandidaturo? »V daljšem časovnem obdobju me je zmotilo veliko stvari, zato sem se odločil za kandidaturo na lisii Aktivne Slovenije. Kandidaturo jemljem zelo resno. Doslej sem se veliko ukvarjal s področjem mladinskih aktivnosti in vodenja modernih mladinskih klubov. Zavedam se, da izven sistema tei^ko kaj narediš, če si del njega, pa možnosti so. Doslej sem bolj malo govoril in več delal. Dej- stvo je, da bi se ludi vrnil v Velenje, če bi naSel primerno službo. Beg možganov je v Velenju velik problem, mislim pa tudi, da bi morali v Velenju imeli Še veČ možnosti za Študij. Na mlade bi bilo trebil misliti bolj dolgoročno. Ve len jčan i v Ljubljani si Želimo niizaj, a prav vseh volilnih cnoiah - so ljudje brez aler, neobremenjeni. Stranko smo ustanovili zalo, da ljudem damo upanje, da obstaja tudi politična opcija, ki ji ni le do samozadovoljevanja - lorej do zadovoljevanja lastnih potreb in interesov. V AS .so ljudje z minis irskimi, dipto- Piranskega zaliva, menimo, da bi morali takoj poslali cirku-larno noio Hrvaški, s tem pa bi bile obveisčcne tudi druge države. Ob tem se sprašujemo, čemu smo v Nalu in OU. Dejstvo je, da je bila SLS štiri le-la v vladi in je bil njihov človek Lovro Šlurm predsednik '4 / Tomo Matič (prvi z leve), kandidat za posianca v državnem zboru v mladi stranki Aktivna Slovenija, ob predsedniku stranke Francija Heku, ki pravi: »Pred volitvami ne obljubljamo tako kot ostali, ki znajo preračunati, kaj želijo ljudje slišati.» pravih pogojev za to še ni. « Predsednik stranke AS i-ran-ci Kek. ki je širni Sloveniji znan kot avtor skrite kamere v TV oddaji Tistega lepega popoldneva in organizator Rock oločca, nam je med drugim povedal, da bo Rock Otočec potekal nemoteno, če bo ali ne bo poslanec v državnem zboru. in da ga bo še vedno pripravljal prav on. O programu stranke in (ne) obljubah pred volitvami pa je dodal: "V naši stranki - kandidate imamo v maiskimi, poslanskimi, znanstvenimi, gospodarskimi izkušnjami. Zalo lahko hitro odreagiramo na vsako stanje in ludi najdemo rešitev. Pred volitvami ne obljubljamo tako kot ;>stali, ki si preračunajo, kaj želijo ljudje slišati. Dejstvo je, če hočemo nekam dali, moramo na drugi strani vz.eti." Ker je bila tiskovna konferenca le dan po incidentu na slovensko-hrvaški meji, v katerega so bili vpleteni kandidati stranke SLS, je Kck dodal: »Kar se tiče mešane diplomatske komisije. Zate se bi lahko prej bolj potrudili.« V AS so prepričani, da so nji-h(wi kandidati v 5. volilni enoti zelo kvalitetni in da si Franci Kck ne želi posiaii kulturni minister, kolje bilo zasledili v medijih. »To si želi predvsem Jelinčič, ki kai^didira predvsem zalo, ker si želi ohraniti imuniteto. Vemo, da ga bremeni 12 ovadb. Imamo pa v stranki kadre, ki bi bil: /i\ to mesto primerni.« ■ ^Ě ^mĚ Afoifo SĚoweniía m fl^FM Krščanska i/utiska stranka Andr&jfKUZMAN Zakaj pa ne? Ce nimate tehtnega ugovora^ obkrožite št Tudi v celjski magnetna resonanca # • Celje, 27. septenibni - Rentgc-noloi^ki oddelek Splošne bolnišnice Celje, kissvojo osncwno dejavnostjo oskrbjjc približno 300 tisoč prebivakcv šir.^ cclj-skc regije, jc od torka dalje bogatejši za najsodobnejši diagnostični aparat - magnetnoreso-nančni (MR) lomogral',vredcn 1,2 milijona cvrov. Pridobili so ga kol rezultat dobrega sodelovanja z Unior turizmom Zreče, bolnikom pa naj bi bil na voljo od prihodnjega meseca dalje. Po mnenju píwlovne direktc^ri-ce bolnišnice Štefke Preskerje to prvi primer povezave kapitala in znanja oziroma javnega in zasebnega interesa v skupno dobro v Sloveniji- N(w diagmwíični aparat pomeni napredek v dia-gnosticiranju različnih bolczen-skiii stanj in poškodb, '/aivoú za zdravstveno zavarovanje Slovenije je za leto 2i i()4 bolnišnici div delil H4t) preiskav z magnetno resonanco. V bolnišnici upajo, da jim bo za prihodnje leto dovolil preiskav, lakšna je ludi zmogljivost naprave. Po zagoU)vilih ministra za zdravje dr. Dušana Kehra bo magnetna resonanca v Splošni bolnišnici Celje zmanjšala čakalne dobe za 15 odstotkov. ■ tp Bolnikom naj bi bila najsodobnejša diagnostična naprava na voljo od prihodnjega meseca dalje. Mmtm cu^tUcama "Œattgus" KajuhQvac&sta9. Šoštan) Oa/691 18 00 03/Bgi 18 01 041/Z70456 0(1/604 on f rt tm tnet\t Bpre^atturi ^ Čestitamo za praznik občine Šoštanj! Sprejemamo naroČila za prvonovembrska aranžmaja V- velika itiilW'W 1'4 43 n^ mBtrskelUglfga fz uma -tvldl, črte, ^ žamet, leans... ^^ ^ mTdn^ oblikovalke Jaff^^MmflpapIč^^Pjl - brezplačno svetov an igrogne oblikovalke vsIK?tgj|^j-lanj ter mag Drago Fabijnn in dr. Milan Medved za I Io]dingSk)vcaskc elektrarne so namreč 14. scpicnihra podpisali 1 (Me! no pogodbo o nakupu premoga, zakupu moCi in nakupu elek-iriCnc energije. Pogodba ureja medsebojna razmerja med vsemi tremi podpisniki in začne veljali 1. 1.2005. Po njej naj hi Premogcwnik Velenje dobavil 'lermoolcktrami Šoštanj vsako leto 38.500.000 (ÍJ ali okoli 4 milijone ton premoga za poircbc pridobivanja električno cncr^je. Loma količina prodanega premoga jc usklajena z Nacionalnim energeLskim programom, pogodbene stranke pa bodo nalancncjSe količine dokïéale vsako lelozlel no pogodbo. ki pa ixi l'îsnovne ne sme odstopati za več kol 5 odslolkcw. Pc^godba določa tudi okvirnoceno premoga in la ne sme bili ve^^ja od 2,8 Ev-ra/GJ. S pogodbo so je Premogovnik Velenje ludi zavezal, da bo v 10 letih zmanjkal sirotke pridobivanja premoga za 15 odstotkov. 11olding Slovenske elektrarne bo po omenjeni pog(xlbi kupil vso pridobljeno električno energijo iz lermoelektrame Si^Stanj, Dr. Ovgcn DervariČ, direktor Premo- govnika Velenje, poudarja, da je podpis omenjene pi^godhe za drui:bo zgo-doviaski dogodek in hkrati velika obveza. V čem Jeptmuit potlpixa M^n>čne ptt^ godbe w l^wnogovnik Véienje? "S pogodbo zagotavljamo dolgoročno proizvodnjo v dovolj znanih ok%'irih in z njo ptxlpiramo tri na^e slraici>kc cilje: kontinuirano proizvodnjo premoga, varnost in humanizacijo delovnega procesa ter ravnanje z okoljem. Natančne količino premoga in cono zanje bomo določili vsako leto z letno pogcsd-bo med nami, TEŽ in ] !SE. Te Številke I.H>do odvisne od vsakokratnih razmer na elektroenergetskem lrgu,ccna premoga pa tudi od količinskega obsega odkopanega premoga, kajti deleř llksnihstra^kovv Premogovniku jc pri visoki in pri ni/ki proizvodnji relativno enak. Četnega strateškega cilja, to jc prestrukturiranje poslovnega sistema, la pogodba ne podpira, prav lako pa je iz pogodbe izvzeto zapiranje jame Skale." Kako je nastajala wnenjt^ia po^fklha ? *'Lctosje bil v parlamentu sprejet Nacionalni o norgelski program, v kaîoixim je Premogovnik Velenje v dolgoročni energetski strategiji Slovenijo dobil mesto tako v količiaskom obsegu proiz-viHlnje premoga kot v cenovnem okviru. V času sprejemanja Nacionalnega energetskega programa sov parlamentu pomembno vlogo odigrali ptxslanci Državnega zbora Republike Slovenije iz ŠaleSkc doline. Ob tej priložnosti bi se jim želel Iskreno zahvaliti Preden sm<^ zastavili pogtxibo, pasmo na Ekonomskem institutu Pravne fakultete v Ljubljani tiaročili Študijo Ekonomski in makroekoniimski vidiki dolgoročne pogodbe o nakupu in prodaji premoga v obdobju 2005-2014. lemcijne ugi^tovitve te raziskave s(x da je dolgoročna pogodba o nakupu in prodaji premoga v obdobju 2005-14 med '[crmt>elcktramo vScx^tanj in Premoge wnikom Velenje ekonomsko upra-vičenazaradi logistične in lastniške ptv vezanosti olvh p*"^djotij lorzaradi prednosti, kiju imata ob motnosti varnega in stabilnega pridobivanja energetskih surovin. Ob laki povezavi na njuno strance ne vpliva nil^anje ccn transporta, deviznega tečaja ter svetovnih cen zemeljskega plina ali premoga. V.študiji tudi ugotavljajo, da obseg pr(v izvodnjc prenmga in električne cncr-^je iz njega ni vremeasko poginjen, kar daje obema družbatita prednost ludi pred konkurenco elektrarn, ki iz.ko-rl^ajo obnovljive vire.** Knkšnt kotikreine aktivtiosti in obrez* nosit prinaša pof^ha za Prcint)govnik Vetenje? **V Premogovniku Velenje smo si za sklenitev dolgoročne pogodbe prizade-vali nekaj let. Letaš nam je to uspelo in to je izjemen uspeh za nase podjetje, likrati pa je tudi velika obvoza, ker smo se s pogodbo zavezali tudi za zmanjšanje stroškov pridobivanja pR*-mogaza 15 odstotkov. To znižanje je uresničljivo, in sicer v treh smereh: s povečanjem produktivnosti z^ 3 odstotke na leto, z zmanjšanjem obsega jame z zapiranjem jame ííkale in preusmeritvijo sredstev, ki jih sedaj namenjamo za ta projekt, ter s prestrukturiranjem hčerinskih družb. Pogodba določa tudi zgornjo mejno ceno na^ga premoga. Ta je vedno od-vi.sna predvsem od količine odkopanega premoga: večja kot je, nižja je cena. Naša laaskacena premoga bib cv-ra/(rJ in tudi letos, ko bomo odkopali predvidoma milijona ton premoga, bovlch okvirih. Cilede na treniiuio visoke Cone premogi! na svetovnem trgu smo pod temi cenami." ht^ha se nanam k na neposredno de-hvanje Prenio^rnika Velenje. Kaj pa presinihnriranje postovncfio sistema ? "Kot žc rečeníí, pogixJba ne zajema tudi zapiranja jame Skale. Prepričan sem, da bomov letu 2005 znah dellnirati in poiskali tako sredstva za prestrukturiranje hčerinskih družb kol za zapiranje jame Skale, /.a slednje smo se z večinskim lastnikom dogovorili, da homo ustanovili podjetje, ki se bo ukvarjalo izključno z zapiranjem to jame, s čimer bo črpanje in porabljanje sredstev bolj transparentno. Prestrukturiranje poslovnega sistema pa nadaljujemo z iskanjem strateških partnerjev za novo prcigramo in p(we-zovanja naših hčerinskih družb z njimi. 'Ib velja za vse družl>c v poslovnem sistemu, riizen za I IT/, ki ima zaradi c^mvljanja invalidske dejavnosti poseben status. Obveza Prem(^govnika Velenje je, da poskrbi za invalide, ki izhajajo iz procesa premoga. Seveda pa to ne pomeni, da tudi 1 IT/ v prihi->dnje, vsaj deloma, ne ho tržno naravnano podjetje. V Premogovniku Velenje smovziidnjih dwh Iclih dl>^:gIi pomembne premike na področju prCsStrukturiranja. Ustanovili smo pel ncwih hčerinskih družb in vanje pritegnili sirateSke partnerje in fcipilal. Oblikovali smo štiri ptxJročja dejavnosti, in sicer proizvodno ter storitveno, ekolasko, informacijsko in lu-nstičn«^. Na vseh področjih zelo aktivno delamo in lahko se pohvalimo s prvimi dosežki, ki veliko obetajo. Cc omenim le področje turizma, je tu zelo velik projekt uspei^nc oživitve smučarskega centra na (iolteh in hiter razvoj Ttiristično-rekreacijskcga centra Jczj^rn, kjer smo ob številnih novih pridobitvah pred kratkim s podjetjem BTC iz Ljubljane podpisali tudi pismo onameri za izgradnjo Vodnega mesia .S tem projektom in tudi šc z ostalimi ho TRC Jezero dobil nove vsebine in bistveno izboljšal kakovost okolja na od rudaijenja degradiranihpovrSinah, Prizadcvamo si ludi, da bi v okviru poslovnega sistema F^emogovnik Velenje obliktwali finančni steber, ki bi izvajal naložbe v nove programe in v hčerinske družbe. ■ Diana Janežič Velenjska podjetja na sejmu GITEX v Dubaju Na velikeni azijskem sejnui informai ijskili lehiiologij se bodo pr edstavila podjetja PIA, TrendiNli^T in Í^ROSÍ^Í.KT 36 zrn potrebujetCr da lahko po NORIH CENAH kupujete! Seveda samo imetniki Erine kartice "zrno na zrno". PPsofcotMniiiïtikc »tem 390 Velenj« - Sejem CîD'CX v Dubaju volja za največji in najpomembnejši dogodek na I3liž-njem vzhodu s področja informacijskih tehnologij. Privablja razstavljalce in obiskovalce s cclega sveta. LetoSnji sejem bo največji doslej, saj pričakujejo preko 1Û0.000 obiskovalcev iz izključno poslovnega sveta. Zaradi izjemne investicijske dejavrnwii v regiji pričakujejo podiranje rekordov na vseh ravneh. Po lanskem uspešnem nastopu na sejmu, na katerem je podjetje PIA predstavilo svoje inlormacijske rešitve, .se to letos ponovno predstavlja pod okriljem največjega slovenskega IT grozda E-Aliansa, katerega Član jc. Letos pripravljajo na Gitexu svetovno premiéro dokumentnega sistema ODoS.enterpn* se. Sistem predstavlja celovito rešitev za mala in srednje velika podjetja s področja vodenja in dokumentiranja delo-\mega procesa. Zasnova jc modularna in omogoča brezšivno integracijo v obstoječe okolje. Prav tako bodo predstavili novo različico interaktivnega grafičnega (^AD/CAM program-.skega paketa ZCVS. Na sejmu Gitoxse bo predstavilo tudi velenjsko podjetje TrvndNiirr. na lanskem sejmu je podjetje uspešno predstavilo linijo lastnih varnostnih naprav Networks D« fen der. Za letos pa pripravljajo na Gitc- Grozć informacijskih tehnologij vmw.eaUansa.net xu svetovno premiero popolnoma nove linije varnostnih naprav Network s De fender, ki pred.stavljajo celovite rešitve za mala in srednja podjetja, v svojem naboru pa prvič predstavljajo tudi rešitve za velike sisteme. V sklopu slovenskega inlorma-cij.skega grozda B-Aliansa se bo na sejmu predstavilo tudi velenjsko podjetje PRO-SPLET. To bo na sejmu predstavljalo širok spekter storitev s podrtVijaspletnih re.^itev (tu- ristični informacijski sistemi, spletni portali, c-trgovinc, CMS, CRM rešitve, namcaskc spletne aplikacije),pripravljajo pa ludi domačo in svetovno premiero lastnega produkta PMOTOAPP - orodja za online naročanje izdelave digitalnih fotografij preko interne t a. Spletna aplikacija omogoča nartičilo izdelave digitalnih fotografij preko interneta. Največja prednost aplikacije je v tem, da za delo ni potrebna nobena dodaina namestitev prv)gramske opreme, zadostuje zgolj spletni brskalnik in povezava v splel (v.saj ISDN). Aplikacija omogoča ''upload" posamez.nih JPG datotek kot tudi pakiranih ZIP datotek (več .IPG datotek v paketu) na strežnik, njihov prenos v naroČilo (z določitvijo formata izdelave in količine), pregled nad stroški (cenik) ter oddajo naročila. Ciljna skupina naročnikov so digitalni fotografski studiji, ki lahko tako svojo ponudbo izdelave fotografij ponudijo končnim uporabnikom laka rekoč na dom. ■ bš UTRIP OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA m Srťcta, 22. septembra Na mejnem prehodu Sečovlje je hrvaška pť>ljcija odvzela p ros lost preJ&cdniku SLS Janezu Podobniku in Še nekaterim Članom sUanke, ki so svojo predvolilno kampanjo začinili s provokativno saditvijo lipe pri Ju^ku Jorasu in »sprciiajanjem« ob meji s Hr-va.^ko. Slwcnija jc oîem obvestila Evropsk<^ komisijo, Zvečer so Urvali pridržane izpusiili. Verjetno po zadnjem incidentu na sloven sko-hrva^ki meji (pri katerem so se prepotentno dokazovali slovenski politiki in hrvaški policisti) lahko vsaj nekaj Casa priCakaije-mo le Se hUidnjeSe medsi^edske odnose in težje dogovarjanje o mejnih vprašanjih, ki bi jih bilolo-giCno ^e enkrat ptvspravili z mize, pa čeprav z arhiirai'o. Verjetno pa je ludi. Jajc dejanja >»gradiieija mostov« pri številnih Slovencih dvignilo rating SLS in jo rešilo pred poptïbiim p<^lomom navtv litvah. /akijuCii se je teden mohilnasti. in .sicer z dnem brez avtomobila-Letos se mu je pridružilo 17 slovenskih mesu Velenja tudi tokrat ni bilo med njimi. Čeprav se je Še lansko leto govorilo, da bodo letos to storili tudi v (cj občini. V evropskem tednu mobilnosti je .sodelovalo veC kot 1 (X)i) mest iz CU. Četrtek. 23. septembra Slovenci sroo bogatejši za nov avtocestni odsek, in sicer med Klan-ccm in ČrnimKalom. Je eden naj-zaJiimivejŠih» a tudi najdražjih. S 1065 metrov dolžine in s 95 metri višine najvišjega stebra predstavlja viadukt Ćrni Kal največji slovenski premostitveni objekt. O^lej je nekolikih dražja tudi cestnina. Od Ljubljane do konca viadukta Crni Kai.kjer.se konCa av-tcxx'stâ, ho za prvi cestninski razred treba odšleti 971) tolarjev. [lilrcjŠa cestna piwezavaCczČnií Kal bo seveda marsikaj spremenila. med drugim bo, menijo ekonomisti, povećala ponudbo delovne sile v Kopru, kjer se bodo verjetno poveCale tudi cene najemnin. Slovenska javnost je ostro obsodila aretacijo 12 Članov Slovenske ljudske stritnke na mejnem prehodu s llrvaáko in incident oce- nila kot nezaslišan. Slovenija je države Članice Evropske unije v Bruslju že obvestila ocidloCitvi vlade, da v luči sredinega grobega incidenta na skwensko-hrvaŠki meji do nadaljnjega ne more več brezpogojno podpirati ilrvaSke v prwesu evropske integracije. Hrvali menijo, da je Podobnik s svt>jo skupino ilegalno prefcl mejo in se uprl identifikaciji in da so 7ato njihovi policisti ukrepali povsem .skladno zzakonom. Nekateri pozivajo svoje sodržavljane na bojkot slovenskega blaga. Evropska unija pa tudi nič kaj prijazno ne gleda na naše medsosedske zdrahe, 24 septembra Hrvašbi pi^licija je danes vloŽilii predk^g sodniku za prekrške prcv-ti 12 slovenskim državljanom, ki jih je v .sredo prijela na mejnem prehodu SeCovlje. Upt>raba prisilnih sredstev pr-rido. Toliko tovrstnih viharjev na kupu na Floridi ne pomnijo od začetka beleženja vremena. V hurikánu Charley sredi avgusta je umrlo 25 ljudi. Frances je zahtevala 18 smrtnih žrtev, Ivan pa nazadnje 52. Poplave, ki jih je pred dnevi na Haitiju povzroCila Jeanne, pa so po zadnjih uradnih pc^-datkih na tej olcíŠki državi zahtevale najmanj 1316 smrtnih Žriev, 1097 ljudi pogrešajo. je bilo ranjenih. Hurikán Jeanne je na FUxidi za .sabo pastil najmanj šest mrtvih. p<5rašene domove in dva milijona gospodinjstev brez elektrike. Medlem v Evropi tehtajo različne učinke združevanja. Tako ugotavljajo, da bodo nove članice EU iz Vzhodne Evrope v prihodnjih letih doživele pravi turistični razcvet. Na to naj bi vplivale nizke cene, dobre in poceni letalske povezave ter obilo ruristiCnih zanimivosti. Za zdaj so edina ovira za razbcihotenj e vzhod noe vropske-ga turizma preslabe hotelske kapacitete in pomanjkljiva turistiCna ponudba. Tudi Turki si zelo želijo v Evri>po. Turška vlada je prav zato opustila namero po kriminalizaciji prešuštva, lurški parlament je namreč sprejel spremenjen kazen- ski zakonik, ki je bil trenutno glavna ovira za zaCetek pogajanj za v.stop v Evropsko unijo. Slovenskim potrošnikom pa Iki-do pred dejansko zamenjavo sk>-venske valute v evro trgovci morali zagotoviti dvojno oziiaCeva-nje cen. Čeprav zamenjava pride na vrsto šele leta 2007 naj bi dvojno označevanje cen zaživelo verjetno že prihodnje leto. t^merteljek. 27. septembra spet smbili nov dnevnik. Primorske novice sonamreč pristale prvi regionalni dnevni časopis v Sloveniji. Projekt so pripravljali dve leti. Računajo pa, da bopr<^-jekt postal dobičkcmosen čez tri leta. Predsednik uprave lastnika Simo-bila meni, da bi bil že čas, da .se po vsti>pu v EU skwenski trg inter-neta in fiksne telefonije liberaii-zJra. Naša strankarska avantura na HrvaŠki meji In nato naši strankarski nepotrebni »izlivi«, dobivajo nove neprija2iie ra.©cžnobti. Evropa nam je jasno ptwedala, da se z grožnjanii stvari ne urejajo. Predsednik misije hrvaškega parlamenta pri Ovseju Tonino Picula pa je poslal predsedniku skupščine Al-ceeju L. Hastingsu pismo, v katerem dvomi v objektivnost slovenskega predsedt>vanja Ovseju leta 2005. Torek. 28. seplemhra Iz Tajske prihajajo vse bolj alarmantne vesti. Tam je namreč umrla nwa Žrtev ptičje gripe, z-ato se je povečal strah, da jc viras IÎ5NI mutirâl in da se Širi med ljudmi. In Še druga slaba vest za k<'>nec tega tedenskega pregleda. Nafta očitno nikoli več ne bo poceni. Se več, povpraševanje in nestabilen trg jo nesela v nebo. Cena nafte na ameriškem trgu se je ob vojni napovedi nigerijskih upornikov tsunka>Šn]i vladi dvignila preko rekordnih 50 dolarjev.'Ib je najvišja cena nafte v zadnjih 21 letih. Strokovnjaki pričakujejo, da bo nafta v naslednjih mesecih dosegUi vred-n(">st 61 dolarjev za sod. Kakšne bodt"» posledice na trgu, najbrž niti ni težko predvideli. žabja p©rspelstivci Kandidati tečejo zadnji Icrog Ltí še nekaj dni napetosti ju pred nami. V nedeljo zi'ečcr si bodo eni oddiihnifi, dmff zaskrbljeno apraSevidi, kaj je ni/ivhe z njimi ali njihovo .smrnko, da si niso pridobili naklonjenosti volivcev. Ta čas do ne' delje hodo nekaterih želeli izrabiti, da Ijiidem razložijo, zakuj je prav, da volijo njih in ne ko^i drn^ga. 7m kaj jih lahko le oru popeljejo v Icpsi jutri i' deželici na jiizni strani Alp. Za do.sego svojega cilja različni Ijnd' je in .'itranke izbirajo mzllčne poli. Ene je {xn vodila iitdi preko meje, kije siceriam tin/dno Še ne hi .^mefo hiti, in pri tem .se je ^do zapletlo z hrati Hn'ad. Janeza Ihjdobrtika in nje^ve tovariše so gnio obdela-li: ob tem so bilii}red!íiavniki nekaterih dnigih strank kar rnalo "ljubosumni" in jezni, ker se oni spomnili česa takega. 'lepeni pač pri' dobivajo točke. Uradna Slovenija se je vb tem incidentu odzvala odločno, kot hi se morala sicer oh kak.snih dmgfh zapletih, a so bili tedaj liho. Z^laj iz konkurenčnih razlogov tiho nismo .brneli bili. If ili so nerodno glasni, tako da so jih okanili mdi iz evropskih logov Po volitvah h/ morda vie to pozabljeno. Eni pravijo, da si Rmtti Zihij lahko privoščijo malo usirejše ravnanje s Slovenci, sajje^avnctiaistične sezone konec ^ Mi pa smo še vedno eni najbolj n'eslih obiskovalcev hn aškega primorja, čeprav nasso-sfedje poredko uvrščajo mi lesti ice tujih obisko\'ak'cv, O turizmu pri nas pa smo zadnji àts večgo\'oril/ ob mednarodnem dnevu te pomembne gospodarske panoge. Tudi v Velenju je bilo nekaj posvetov ali fpredavanj na to temo in Velenjčani na raznih položajih so se tiuli udeležilip(>s\'eiov. Minister za gospodarstvo Matej LahoK nikje mal dni-gim opozoril na to, da pri nas potrebujemo kakovostne turistične delavce, z njimi naj hi /nitegnili tudi kakovostne turtste. Goste, ki bodo tudi dobri porabniki. Na istem po.n'etu Hiri.stične 2\'eze Slovenije so tudi opozorili, da posi'ečamo pri nas premajhno pozornost mladin- skemu turizmu. Čeprav je med turisti, ki potujejo, kar četrtina mladih. VSmannem ob Pakt, kjer imajo pn)store za mlade /wpotnike, so torej na pmvi liniji. Naša ministrica Zdenka Kovač pa meni, da ni do-volj, da gradimo le turistične ^gtmte, j>omemhne so tudi manjše naložbe po ma nj.ših krajih, Če želimo, da bo vsa deželica turistično zadi' hala. Ta ministrica je bila v torek Utdi sopodpisnica pomembnega dogodka. VRim.skih Toplicah so (spet) podpisalipogpdbo o najemu nepremičnin kompleksa 7.dnn'iliŠČa Rimske Toplice. Pogodbo sta podpisali vlada Repuiilike Slovenije in Medicinsko rekreacijski center, katerega pomemben partner je tudi Unior Turizem iz Zreč. Ta vnovični poskus oživit\'e leg(/ Zilmvilišča naj bi bil vendarle "la pmvi" in jk) njem naj ne bi ostala le črka na papirju, ampak naj hi že kmalu začelipr\'a obnovitvena dela. Malo vzljodneje pa so včeraj odfjrfinovo turistično pridobi lev. V Termah 011 mia so namreč odprli pOK'sem prenovljene in povečane prostore Terma lije. Oh vseh drugih pridobitxah je pomembno, da so pokrili do.^danja txipna kopalis^ča, tako da ho mogoče njih kopanje tudi pozimi. Streho pa so naredili tako, da jo bodo lahko poleti odsini-nili. Jiidi ta novost je.'Seveda namenjena večjemu za dovolj.^nv gostov, ki so te terme doslej že obiskovali, z njimi pa želijo pridobiti Še nove. Zdraviliiiča paČpri nas Še vedno igrajo v turizmu prvo violino. In ko eni razmišljajo, kako bi se v leh prihajajočih hladnejših dneh Šli pogret v kakšno zdravilišče, dntge grejejo v.te bolj \roče cene kurilnega olja. Ob vse bolj naraščajočih cenah goriv nekateri želijo, da bi se res uresničile napovedi, da se k nam bliža bolj vrtfča doba. Ko tudi zime ne h)do več tako ostre in Iwmo potrebovali manj kurjave. Na Golreh in drugih zimsfdh itirističnih centrih jih ob mi.^li na kaj takega kar.'ure.^e. ■ if Svoje stanovanje Maijaž Dragar Siunovanjski skhid Republike Slovenije je ]5. septembru lelos izdal že tretji razpis za nahip stamn'anj. in če sta prejšnja dva razpisa šla hir nekako neopazno mimo menť, svr>\ tokratnega že kar nestqmo pričakoval. Zfigoto\^o ne ecli/u. RrtzpLs v Delit tokrat ni vseboval prij'ocw knjižice iii lako je bilo potrebno počakati na dostop do internetu. Sledilo je kliJcanjepo spletni sirani, prebiranje vsebine n/zpisa, inteniktivni ogled sianovarij in /mo streznitev. Majhna gaisonjera v Ljubljani kar 16 milijonov tdurjev!!! Med prijatelji in znanci, .v katerimi se nahajamo v prxJobni življenjski sittuiciji, so zakrf)žtU me/li. Prijateljica Je zgrozem ustavljala: Če hi delala od svojega osemnajstega leta in na leto privarčevala milijon tolarje]^, bi sigarstmjeiv lahko pri-vaičil/j pri 34 letih in dodala, da naj nas politiki, ki nas želijo spodbujati, naj imamo mladi otroke, pri taksnih cemJi .stanovanj raje pitslijo pri mini. Spet drugi so potegnili na plan razlage slroh)vnjako\^ da se stanovanj sedaj sploh m splača več kupovudy saj nuj hi cene pcj uvedbi davka na nepremičnine hist}^€no padle» in se tolažili, da l>oJo s lem padle ittdi najemnine stano\'anj. Navkljttb zavedanju, da je vsoto, ki jo ho jxurebno odšteti za síaní)vanja, astronomska, .smo se,šre)'aliy kako hi vendarle lahko prišli do šievilke, ki hi omogočala nahip majhnega stanovanja v našem ghn'nem mestu. Preračunavanja, da Čl: hi si vzeli kredit za deset let in še z nekaj jx)dobnimi velikimi ČE-ji, so mjsvendarie privedli do rahlega upanja: morda pa bo možno. A tu se zadeva šele začne zapletati. Knkor da hi sianO" vanja delili zt/stonj, se je namreč potrebno razporedi/i po pri(j-ritetnUi razredih, ki Jdvoriiinijo varčevalce .staiuTvanjske site-me, saj je najpomemimeje, kdaj si začel varčevati, vse ostalo je bolj pesek vt^čL ííele ntilo pridejo ostali razvrsiitveni kriieii-ji, kol so mlada družina in mladi. Za mlado dntŽino je tako tlejtmruno, da morata biti oba starša mlajša odtriiJesei let. Ostali sociťilni, geografski in drugi dejavniki pa v tem razpisu tlima jo nikahšnc vloge. Če bi npr. izpolnjeval kriierij mlade dr^dines kar štirimi otroki, bi imel prednost nakupa tisti, kije začel prej varčevali r NSWS. Tiuli v tem razpisi t pa Ih) kaiuli-dat(A' bistveni) pre\-eč in v nekaterih primerih ho o wjvem kupenu.sta nminja odločt/l žreb. Če bi mi torej vendarle nekako uspelo zbrati fistrezno vsoto, so moje možnasti, da hi bd srečnež in pridobil pravico do nakupa novega stanovanja iz razpisa stanovanjskega .sklada RS' Slovenije, izredno majhne. Ko se oz/vmo ccnah stanryvanj v Wenju, vidimo, da so cene stanovanj v Velenju bistveno nižje. Za detuir, ki nc zadošča niti za garsonjero v !,jubljani^ je v Velenju mogijče dobiti trisobno stanovanje, A kaj, ko je veliko zaptxsliiev ô? življenj.skiJi priložnosti za mhtdcše vedno skoncentriranih vhjMjani. In taki} se v začanmem krogu prhvimo znova no njcf^ov začetek in že do skoraj hamletovskega vprašanja velenjskih diplomanti w - bili v Ljubljani ali hiti doma ? Medtem ko je v Sl»Diijia hao!« (Doher dan vsem!), so navzoči najprej dvignili obrvi, nato pa so se jim ustnice raztegnile v nasmeh- Ko pa je potem v kilaj.^ini govorila celih 20 minul in nav70Č€ prepričevala, da lahko velika Kiiajska najde kakovostnega partnerja v majhni Sloveniji, se je dvesto parov oči raz.sirilo in do konca dneva spremljalo vsak njen gib,« je v torkovem Delu začel članek z mednarodnega foruma o gradnji me.si in oko-Iju v Šangliaju Zoran Bakovič. Zofija Miizej Kukovič je v Sang-haju v imenu slovenskega ekološkega grozda z združenjem SI ICP]A podpisala spora/um o dolgoročnem sodelovanju. Eden prvih projektov, ki jih je Slovenija ponudila Kitajski, je čišćenje žvepienih dimnih plinov. To, da večkrat pre.sertedfe s čim iz^iniim. tisii.ki vas pozjiajo, ve* do. T<)ie s kilajščitio je pa osvp' nilo Od kod sploh ideja, da se naučite kitajsko? »Ko sem Kitajee srečala prvič» jih spoznala malo bolj od blizu, sem videla, da so skorajda alergični na evropske jezike. Nekateri le nili ne poslušajo, čeprav te razumejo, drugi pa v resnici nič ne razumejo. Navsezadnje se lahko kje na Kitajskem ludi zgubiš, pa ne mores nikomur povedati, narisati, napisali ničesar o tem. V irenuiku sem se odločila, da se bom naučila njihovega jezika, če bomo s Kitajsko karki>li piX^eli (vedela pasem ^e, da je priložnosti za to veliko). Še pred jezikom pa sem želela spoznali njihovo kulturo, tradicionalne vrednote harmonije in spoSlovanje narave. Nikoli v življenju se prej nisem poglabljala v kuliuro le največje države na svetu. Spi«nala sem velik krog ljudi v Sloveniji, ki o Kitajski ogromno vedo, ki znajo kitajsko, ki jim je to bodisi hobi bodisi poklic. Videla sem, da 10 sploh ni nedosegljivih. In sem se začela učiti. Kar tako, /a šport.« Učiti seJe eno, naučiti Je drago, (rovo-riti pred fortunorn kitajsko, i/i lo d vaj- zika. Pri tem ne gre toliko za perfek-cionizem kol /a to, da izrabil svojo voljo. Ta volja pa je tudi v tem, da jim znas povedali kiij ludi po njihovo. Di> bro se namreč zavedajo, kako drugačen in težek je njihov jezik.« Potem pa seje forum začef... »Nisem vedela in ludi ne pričakovala, da bo udeležba tako i>levilna. / nami jc bilo ilalijaasko ministrstvo za okolje. Direktor tega je s Kitajci podpisal pogIi svoje mesto v s"vetu. Po-vedala sem jim, da smo pri.^li k njim, da bi sodelovali, da bi skupaj razvijali nove tehnologije, da smo prišli kot enakopraven partner. Ne marajo na- po podpisu sporazuma o s-ei minut, pa tretje. Trema? Občutki? »Naj najprej opišem tiste, ki so me spremljali večer pred konfercnccx Bilo je tako kot pred izpitom. Bolj ko se bliža, bolj čutiš, da nič ne zna^. Ampak trdno sem se odločila, da bom ta del speljala v kitajščini. Čutila sem, da je to odlt^ilno. Cc želimo navezati stike, če si želimo sodelovanja in poslovanja s Kitajci, potem je velika verjetnost, da bodo dojeh, da se zanje irudiš, če se naučiš njihovega je- dolgorocnem sodelovanju s Sanghajsko angleškem jeziku. Za tem sem imela priložnost nastopili sama. Noge so se mi tresle, ko sem šla na oder. Tam jc vse tako veličastno, vse je v cvetju, v lučeh ... Vodja foruma ima svoj oder, mi, ki smo pcwabljeni na forum, svojega ... Kar težko ra2umeš vso to kv gistikiî. Prišla sem gorjih pozdravila v njihovem jeziku in začeli so ploskati. Prav čutila sem pozitiven naboj dvorane. Kosem govorila kitajsko še naprej, so vmes Šc zaploskali, a obč- asociacijo okoljevarstvene industrije mreč tega, da jih hcvje kdo izkoriščati. Sledil je vsebinski del s podrobnim opisom tehnologij, ki jih mi obvladujemo, in s predstavitvijo slovenskega ekološkega grozda.« Metinarodnefia Jbruma ste se udeležili kot preds/avmca tef^a in kol predstav-niča nt>silne)^a piHljeija v njem. Vrnili ste se s pog/fd/ff> o dolfforočne/M sode^ hvanju. «Podpisali smo pogodbo o dolgoročnem sodelovanju s šanghajskim okoljskim združenjem. Pogodba govo ri o prepletu znanj na področju oko-Ijevarstvenih tehnologij. Na posel smo ptigledali obojestransko, Karkoli tam počneš, moraš maksimalno angažirali vire, ki so tam na voljo. Občutek morajo iineli, da sodelovanje koristi, da pri lem ne gre za nadvlado, pa naj gre za znanje ali za karkoli drugega. Zaenkrat sča iz države. Oblast je centralizirana. O naložbah ne odločajo posamezna podjetja. Najpomembnejši dejavnik, ki na kitajskem trgu prinaša poslovne .sporazume, s icm pa finančno podporo, jc dr/ava. Pomembno je priti visoko v državne kroge. Za marec imamo dogovorjeno, da nam Kitajci obisk vrnejo. Obe ambasadi, tako kitajska v Ljubljani kol slovenska v Pekingu, pa sta nam pri vsem v veliko pomoč.« »Tradicija je veiiico, ne pa vselcc lianka Ooljo je letos povečala svoj tržni delež in poslovala bolje od po\preeja slovenskili haiik - Produklivnosl in uvajanje novih produktov kljur do uspeha Tatfana Podgoršek Olji;, 21. septembra - Banka C^eljc je 23. septembra praznovala 140. rojstni dan. Pred toliko leiije namreč občinski odbor imenoval prvi upravni odbor Celjske mestne hranilnice, pravne predhodnice Banke Celje, ki jc danes v družbi 20 poslovnih bank v Sloveniji na petem mestu. Zc zdavnaj jc prerasla meje regionalne banke. Glede na bonilelne iX'ene se uvršča v kategorijo boljših bank srednje in v/hodne Evrope. Poskmio sodeluje z več kol 125 tisoč fizičnimi osebami, skoraj 4900 samostojnimi podjetniki ter 441)0 p<->d-jetji. Na novinarski konferenci pred svečano akademijo ob jubileju je direklor banke Nika Kač po-udarih »Tradicija je veliko, ni pa vse. Zaupanje je treba v praksi z dobrim posUwanjcm nenehno ohranjati. Naš ključ do uspeha Sla večanje produktivnosti in uvajanje novih prtxluklíw.« V letošnjih prvih osmih mesecih je banka povečala obseg bDančne-ga poslovanja za 9 odslotkov in je bila v povprečju za dve t)d-stotni točki uspešnejša od slovenskega bančnega si.stema V lein obdobjvi je ustvarila nekaj manj kot 3 milijarde SIT bruto dobička. Donos kapitala je znašal 18,57 odslolka (na ravni slwcn.skcga bančnega sistema je povprečen done« 15,45 odstotka). Kapilal banke je konccav-gustaznašal 24,6 milijarde tolarjev in je bil zaradi i/plačila dividend manjši za 5 odstotkov. V zadnjih desetih letih je podvojila svoj tržni delež, danes dosega 7-odsiolnega, Do konca prejšnjega meseca je imela banka 895 delničarjev, od tega 288 pravnih in 607 fizičnih oseb. Nova Ljubljanska banka ima v njej 37-odstouii lastniški delež, ki ga njena uprava nikakor ni pripravljena prodati. »Tudi ob tesnejšem kapitalskem sodelovanju z NLB bo naša banka, ki je njena pridružena članica. delovala kol samostojna pravna oseha tako dolgo, dokler bo uspešna.» /aradi zniževanja obrestne marže in napovedane obdau^it-ve obrestnih priliodkov uvaja Banka C?eljc vrsto novili, nc povsem bančnih storitev, (''lan uprave, ma^. DuSan l)n>relnlk,je pri tem izpostavil: ptiKrcdovanjc pri trženju in prodaji točk vzajemnih skladov, posredovanje pri prodaji bančno zavarovanih produktov, storilvc prastovoljnega dodatnega p-valnic. za izobrai^cvanje zaposlenih in opremo. ■ 11^ FONDPOLICA ^^ Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Of! (leo, RdslKo in KD Bond Idhko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpollca. lnformacl|e na www.siovenicB.sl aH 080 30 30. zaupanje ima ime «BC5ES8E vzajemni skladi KD www.Kd-group.sí KD ir'^rstrnmlv «Ao. U^Uls^ BO«^ «{««^r« thM« CdAw NirMBlrjvn:. ft«tA» uoin «X* tv< (''«»««M pCMB^i^ v/Ajrmh » M9rri»v«lte m ^./H»«, vpijm* in »r 2090A^'l* pvti^ttirti U lu.itfiffir VpliM «* i^D^MSvni MHmrrii »» Mfft«i|rtii a« iMlriJ^ )lr«riki «ww «J'SitiLC s« b|r' w v t^^fti rosik 1 Mliki iMttnmi tudi saAriM «* i«(iwM(Qi>tc î*t HO. vuoaftU iM (ua&:4b(> niiJl ca bfrnuii^u ''yoût wwg» («r oo^Mn»?» »«nihci niM ««QOtCť« u > vt^odrioi^i Cfeceir vrt4rtoiii 1M>«> peunwnw r« «Sriu^ »rMn^^ od tUr^ i*' Irquintfnoiirrh mb rjrr vrtdtiM^ iMie «anko'4M* Ml Mdii TMO M I.Apfitiod^f dMiaUlan«« vU|l Mt •kit^^tot l»>o(i(«daTi>^ waici krepili, ludi zalo, da so ohra- njali delovna mesta. Svet krajevne skuprn^ti To-poUica, ki je primarija Polesa predlagal za dobitnika priznanja časlni občan, posebej nagiaSa odlično sotlekwanje liolni^nice s krajevno skupnt^si-jo in turističnim drušívom. »Pohvalimo se laliko s sleviinimi skupnimi projekli: obnova cesi, izgradnja .UH nikii /a Antkcni, zasluXn za pi^kritje telelonskega omrežja v kraju, za ureditev problema pitne vode, za gradnji) šp(irl nega igrišča, krajevnega kalxiskegasi.ste-m in še bi lahko naštevali, PlalaMi tlo/(Mu kompanii in luinki Vlvsnik .laže Koinpan je ves pn^sii čas posvečal Šoštanju. Aktivno jc sodeloval pri delu v krajevni skupnasti, društvu Pni lizan, pojuagal pii gradnji l^»pUm)da in a-sfahiranju ceste v MelleČah, sanaciji bazena, nogometnega in zunanjega rokometnega igrišča, gradnji teniškega igrišča, treh koù lovske družine Smrekovcc. Ivunku Plešnikže enajst lel z neizmerno požrtvovalnostjo skrbi za bolnega možii, (Odvisnega od tuje pomt')čL Temu jc podredila način í^ivljenja in si pridobila nujno potrebno medicinsko znanje. Iz gospodinje jc poslala občudovanja vredna negovalka, plačilo za (rud pa je zavesi, daje mož, oče in slari oče še vedno med njimi, v domači negi, in nc v domu za varstvo odraslih. Šmihelov sejem pogrel mesto llladiiefía soboliieřia dopoklnexa se inso presirasili ne oni za in ne oni piril slojnieanii Mifens Krst/ć • P/an/nc Sí>šiďn,|, 25. septenihni - Dtio je hladno, a lo Šošlanjčanov ni motilo. Stojnice so bile polne, obiskovalcev je bilo veliko. Tako kot sc za sejem tudi spodobi. Za dobro razpoloženje so že kar na začetku z živahnimi skladbami poskrbeli godbeniki Zarje, in če koga niso uspeli ogreti, so mu ob stojnicah po-magaliz vinom, žganjem ali medico. Vsega je ImIo dovolj. Tudi domačih salam in kruha. Prireditev jc drugič zapored pripravila turistična zveza v sodc-lovanju z Občino Šoštanj, ki želita iz poi^abe obuditi nekdaj daleč naokoli znan Smiheiov sejem. Ponudba je bila takšna, kol so obljubljali, predstavitvam pa pridružile tudi nekatere krajevno skupnosti. Med drugim je bilo mogoče od blizu videti, kaj počno predice, kovači, žganjokuhi, pletilei, me-dičarji. izdclovalkc rož poskusili donač kruh in pecivo. .Si kupili kak kaktus. Pravijo, da la ob računalniku zmanjšuje sevanje. Mogoče je pa res kaj na tem? Verjeti je treba. Mnogi so oličudovali spretnost čevljarja Toneta Rezmana iz ( iabcrk. Odkar se pozna, je rekel, so ukvarja s čevljarstvom. Stcjc jih pa sedemdeset. »Dela je kolikor hočeš,«je rekel. A s čevljarstvom ni uspel okužiti nobenega izmed .svojih treh si- nov. Jim pa popravi kak par čevljev ali podari kak lopel par copat. Po takšnih, kot jih dela Rozmanov Tone, bo že v kratkem veliko povpraševanje. fone Rezman: »Deta je kolikor hoćeš.« Ktjub hladnemu do pot dnevu je bilo na sejmu živahno. Zanimivo je bilo tudi tistim, ki niso Imeli namena kupovati. Iz občine Šmartno ob Poki Scinudjii |)la/ii pri (Vla/.ťjii Leios zgodaj spomladi je pri Mazejevih v Velikem Vriiu začela drsel i večja gmota zemlje, ki je že ogriv žila gospodarsko poslopje. Pri iskanju vzrokov zanj sosUx)kovn:aki ugotiwiJi. da naj bi zemljazačcladr-setizaradi nestrokovnih posegov pri urejanju komuna I n o-telckom on i kacijski h vcviov. Projekte za sanacijo plazu na občini že imaj(\ po besedah šmarškcga župana Al»Jz;i Podgorška pa naj bi se del lotili ïcicis pozno jeseni Veljala naj bi 6 milijonov tolarjev. Ker gre za finančno z^iteven projekt, se 1x3 občina o pokrivanju stroškiw pogovarjala z lastniki komunalnc»-tclekomunikacijskiii vodov. hKlpisiili S slanovdnjskim sklacm v korist Človeku, njegovemu prijaznejšemu in lepSemu v.sakdanjiku. Zahvalil se je /a dobrem delo in sodelovanje. zahvalil tudi nagrajencem za njihov díwcdanji prispevek občinski skupnosti in jim čestital, za tem pa tudi izročil leta^nja priznanja. Listino íastnegří občana je letos prejel Jože Skomšekza neizmerljiv prispevek pri oblikovanju in urejanju Mozirskega gaja, ki je ime inponosMo/iijaponeselpo vsej domovini in dalcčpreko njenih meja, Cirb Občine Mozirje z denarno nagrado je prejelo Dru-štvo upokojencev Mi^zirjc, dobitniki zlatih plaket s priznanjem pa so IHi/abťta Verlíuč iz Šmihela, .AJojz Zaviilovsek iz Mo-zirja in Ferdinand Lukner z Rečice ob Savinji. MJp Praznične prireditve hodov mozirski občini skienili v soboto z dopoldanskim pohodom in družabnim srečanjem vseh po-hodnikov od J2.()() naprej na Rečici ob Savinji: ob 16.1)1) bodo odprli spominsko sobo POD Mozirje v prostorih njihovega doma, iiTo kasneje bodo gasilcem mozirske oWine sveCano izročili novo zabitno opremo» 5e uro kasneje pa bodo začeli druj^abno srečanje gasilcev in veteranov iz cele občine. Dosedanji častni občani in gosti Mozirje in Mozirjani - za stalno Še za eno stalno zbirko s [pričevanjem o bogati zgodovini je bogatejše Mozirje. V že kar znameniti stavbi ob farni cerkvi, stoletja imenovani kaplani-ja, so namreč v soboto odprli stalno razstavo z naslovom '>Mozirje in Mozirjani.« Omejen prostor v njenem zgornjem deluje seveda terjal posebej preudarni) izbiro v več kot obsežnem in bogatem gradivu in prav tako preudarno postavitev. To ni bila lahka naloga niti za .Aleksandni Vulečnik;» in za njegovo skoraj neskojič no poznavanje dogajanj v nekdaj slavnem m(Tzirskem trgu. in mu je razumljivo uspelo. Uspelo prikazati delček nekdanjega Življenj-skega in obrtniškega utripa, tudi Šolskega in ostalih, precej z listinami in fotografijami, pa tu- di z različnimi predmetnimi pričevanji, kolikor je pač dovoljeval (pre)majhen prostor. Seveda je razstava vredna ogleda, tudi sedanjim rodovom prebi- valcev Mozirja, ki morda bogate preteklasti svojega kraja ne poznajo prav dobro. Njim je, razumljivo, najprej namenjena. ■ yp čeprav majhna, je staina razstava o preteklosti Mozirja dovolj zgovorna in vabijiva. Neizčrpen ustvarjalni vrelec Do 8. oklobrabovmozirski galeriji nova v nizu ra/^tav akademskega slikarja Alojza Za-vt»lovškii. "Savinjski kcr/olci ali posim(ïdemizem pod Mozirsko planino''je med ostalim dejal dr. Jožef Muhovič o novostih pri znanem umetniku. Riizsta-vo so odprli v petek zvečer, slikar. tudi dobitnik letoSnje nagrade Občine Mozirje, pa je žarel v družbi Številnih prijateljev in znancev, stanovskih kolegov, gastov in domačinov. In imel je razlog, saj je s komaj dojemljivo ustvarjalno močjo napolnil oba galerijska prostora in znova presenetil poznavalce in ludi tiste druge, razstavo pa si velja pogledati. »vS prihodom v Mozirje se je ZavolovSkovo življenje na zunaj precej umirilo, ne pa tudi znotraj. Njegovo slikarstvo, ki je bilo dotlej v senci finančnega preživetja, je, kot bi se izlila ^ zadnja kaplja čez nje-gcwc ptílrpeAIjivosli, dobesedno izbruhnilo: količinsko, motivno In stilistično. V tehnični infrastrukturi Zavolovskovega iskanja je Se vedno njegov stari, dobri spremljevalec akvarel. Vse drugo pa je novo. Novo, ki neženirano eksperimentira, ki sc drži uhojenih poli in se ne usiraAi drznih rešitev, novo, ki sistematično grebe po lastni likovni preteklosti in po modernistični izkuSnji sodobne umetnosti.« .se jc tudi zapisalo dr. Jožefu M uho viču. Milena Koren Božiček, kije slikarja in njegov novi opus na odprtju nizstave tudi predstavila, pa je med drugim dejala: »AI(5jz ZavtíliwSek je v svojem ekspre- venije. Prav tjplarji, ki so osrednji motiv njegovega slikarskega opusiL pa izhajajo tudi iz nje-giwega rojstnega okolja.« In,^: »Njegov slikarski hommage temu simbolu pa ne izhaja i/ funkcije kozolca, temveč iz njegove izjemne estetske osnove. Kocusirukcijski elementi se prepletajo s funkcijskimi in i5e po- sivno abstraktnem ciklusu kozolcev obudil spomine na svoja otroi^ka in mladostna leta. ki jih je z očetom lesarjem preživel ob delu. Vse faze dela, pri katerih je tudi sam veliko pomagal, je shranjeval v svojem spominu. Ob krajinskih motivih se je skozi vsa obdobja nemalokrat srečeval z zelo značilnim motivom kozolca, ki sc pojavlja v številnih pokrajinah Slo- Zasiu ene čestitke sebno estetskimi, z njihovim prefekcionizmom in umetelnimi kozolami in mrežastimi za-pi^rnimi stenami ter rastlinskimi motivi na konzolah. le odnose, razmerja in povezave je Za\'olovSck mojstrsko preoblikoval v elementarne vzorce, ki so umetniški zapisi abstrahira-nih spominov časa in kulture.« Mjp Desetletje privlačnega druženja Kulturno druStvo Jurij iz Mozirja je zadnje dni prejšnjega tedna ře 10. po vrsti i/vedlo druženje slikarjev iz vse Slovenije in zamejstva Ex tempore Mozir.ski gaj. Vsakoletna prireditev se tudi letos ni izneverila plemenitemu namenu in izročilu, to pa je vsekakor druže- jiogovorili o opravljenem delu in pogledali naprej do novembrskega druženja, vsem udeležencem sejezalwaiilJure Re-penšek in jim izrekel prijazno povabilo za naslednje leto, strokovno plat pa je ovrednotil dr. Jožef Muhovič, kije med drugim dejal: »To druženje v Mo- Dr. Jožef Muhovič je nastala dela z veliidm zanimanjem po- gledai In seveda ocenil. njc in izobraževanje, prav tako spoznavanje in predstavljanje Mozirja in njegovega parka ob Savinji, oba sta bila tudi motivika letoSnjega ustvarjanja. Umetniki so svoja dela ustvarjali v ateljeju Slomškove dvorane. nastala dela pa so prvič predstavili na delovni raz.stavi, ki so jo v tej dvorani odprli v soboto zvečer. Otvoritev izborne razstave z okrka, mentor druženja pa je bil tudi letos dr. Jožef Muhovič, docent za likovne teorijo na ljubljanski akademiji likovnih umetnosti. Ob odprtju razstave so se zirju jc iz majhne rastlinice pred desetimi letiznislovvisokodrevo, torej se je Cx tempore dobro prijel v zgornjesavinjskem kulturnem prostoru, se ukore- ninil. Deseti rojstni dan tovse-kakor potrjuje. Ena temeljnih značilnosti lega druženja, za razliko od mnogili drugiii, je že od samih začetkov v tem. da na srečanjih sodelujejo in izmenjujejo izkušnje profesionalni likovni u-sivarjalci in likwni ama-iciji iz lokalnega in Šir.^ga okolja Oboji na pt">seben način pridobijo, oboji se bogatijo. Razlika do drugih srečanj, ki jih v Sloveniji niti ni malo, je tudi v tem, da ima vseskozi izobraževalno noto, poleg ustvarjalne seveda. Letošnji Ex tempore kaže i>e eno pasebno značilnost, ki je v sialnem porastu. Čedalje večje namreč profesionalnih ustvarjalcev, ludi kakovost nenehno narašča. Najbolj t>či m a značilnost srečanj je izrazita likovna raznolikost. Ne le raznolikost 1 ň avtorjev, ampak raznolikost likovnili sv'ctov, ki jih prinašajo s sabo v ta kulturni prostor in jih med .seboj soočajo. To pa ni tekmovanje, ampak medsebojno oplojevanje v različnosti.« Mjp Posebnega zanimanja je bii a deiežna akademska stikarka Huycin Wang iz Ljubtjane. Id Jo je navdušilo cvetje ob Savinji, njeno ustvarjaino žilico pa so razvneli posebej lokvanji. KRAJEVNE SKUPNOSTI Nič več po lužah in blatu Najvcrja vivdnosl novx' pcšpoli v nK^sliii rolrli Dosiii breg jo v u(lari)isk(*i)i delu kinjaiiov Velenje, 21. septembrn - V mcMni cc-irti Desni breg so v lorck popoldne uradno predali naincnu pešpot, ki povezuje vrlec Kekee-Tijikara s ŠlanJnwo ceslo. Ob loj priložnosti sla jih obiskala podžupanja MesUie občine Ana Roza Hribar in predsiojnik (xJdelka za javne gospodarske službe Anton Drodnik. Z zbranimi sia se pogovarjala o željah in nač-nihza naprej. Največja vrednost pol j je v lem, da so ji) z udarniškim delom gradili krajani sami, material zanjo pa je prispevala mestna oix^na. Predsednik .svota mestne četrti Srečk« Koroi^cc je píwedal, da so si ureditev pol i že dalj časa želeli krajani, predvsem pa starci varovancev vnca, ki so se ob dežju komaj prebili á) tja. Na voljo so inielidve možnosli: da pridejo tja in nazaj mokri ali pa, da pridejo blatni. Će so sc umaknili vodi, .so stopili v blato. Tudi igrišče v neposredni hližijii, v Rakovi gt>.ši, urejajo krajani sami. Trikrat letno zavihajo rokave, dvakrat na pomlad in enkrat na jesen. Težko pa čakajo, da pridejo na vrslo ^e za kakšne ve^e naložbe, »lom^ičcva je potrebna prenove, za Cîorjanov kJanec se že zbirajo sredstva, čakamo na premik žcleznij^kih tirov na Cesii talcev, nîi.skusamo znajti, kol vemo in znamo.« jc v pogovorno ak-livnosiih v tem času povedala predsednica KS Ravne Erna Obšreter. Letos so žc posodobili in razširili približno 1,5 kilometra javnih poti (del na Pristavi, del v Murnovcm grabnu), v programu pa imajo Še razi^iritev javne poti lokalna cest a-Krl v dolžini l^lizii 400 metrov. Uredili naj bi jo še letos. Poleglega nameravajo odpraviti posledice letošnjih neurij na javnih poteh, da v zimske času ne bodo imeli z njimi večjih težav. Ob skrbi za lH)lj§c ceste so po?:omost namenili Se izgradnji mAvgadoma krajanov oziroma kuhurnega doma. Društva in organizacijo v kraju za ie boljše delovanje potrebujejo primerne prostore, v ol'»sloječeni domu pa teh ne morejo zagotavljati. Na zboru krajanov so se dogovorili o novogradnji in določili tudi lokacijo zanjo. Na pristojno ministrstvo so naslovili vlogo za spremembo namembnosti zemljišča in pred nedavnim prejeli iz Ljubljane Srna OhéMtír; »Tudi ttftos snto največ denarja namenili za po* sodobitev javnih poti.« pozitiven odgovor. «Sedaj bomo aklivnosli seveda nadaljevali. Spomladi prihodnje leto naj bi odkupili zcmljijNČe zanj.sc loi ili priprave potrebne dokumentacije in gradnjo po možnosti v začetku leta 2006 tudi začeli. Glede na to, da bo takrat iz^jradnja osnovne šole v Šoštanju že končana, upamo, da nam bo oWina za naložbo namenila nekaj potrebnega denarja. Se pa bomo o tem pogovarjali z řupanom.« Med letošnje pridobitve je Obšte-terjeva uvrstila Še ravensko pešpot. Ta vodi po obronkih krajevne skupnosti, prehodi ti jo je mogočo v treh do petih urah, zanimiva pa jc za planince in turiste. Uredili so jo s pomočjo planincev in jc - po mnenju planinskih oglednikov -ena najlepših tovrsinih poti v Sloveniji. Na vprašanje, ali morebiti v KS Ravne razmišljajo o ekološkem načinu ogrevanja tamkajšnjih gospodinjstev glede na to, da naj bi vsosednji krajevni skupnosti začeli izgradnjo plinovoda, jc Oi^teter-jeva odgovorila: «Naša največja elja jc, da bi najprej «redili oskrbo s pitno vodo. Iz krajevnega vodovoda sc s to dobrino danes oskr-l>ujc približno 70 gospodinjstev in ta dol ni vezan na javni vodovod. Pred lem gaje potrebno urodili lako, da ga bo Komunalno podjetje prevzelo v upravljanje. To pa ni mogi>cc prej, dokler ne bo zgrajena severna veja omrežja. Aklivnosli so v polnem zamahu.« Polog oskrbe s pitno vodo bi radi uredili 5e kanalizacijo. «Govori sc, da naj bi v Ravnah obnavljali celot no inlrastruktun^pri lem pajc predvidena tudi izgradnja plinovoda. Oe bo cena za vlaganja sprejemljiva za većino naših krajiuiov, sc Ih)-do najbrž odločili za ekološko sprejemljivejši način ogrevanja, sicer pa ne.« 0 0 0 Ô) (HD^dffi© o AKCIJSKI popusti Mix d.o.o., PE Velenje Kosovelova ulica b. š. (Selo) Velenje Tel.: 898-60-50 Velenje je v petek, 17, septembra, dobito nov, prostoren, stKlobno opremljen gradbeno - trgovski center MIX na Selti v Velenju. Greza center, ki seponašaskar4.0D0 kvadratnimi metri trgovinskih in skladiščnih prostorov, z izjemno bogato ponudbo gradbenega in inšt^acijskega materiala. Da je Velenje z okolico tak center ntjjno potrebovalo In ga težto čakalo, so potrdili tisti ni jih bilo malo ki so se udeležili otvoritve. Ob tej priložnosti se je podjetje Izkazalo s humanitarnim prispevkom. Milijon tolarjev so Izročiti družini iz Vinske Gore, ki koma] veže mesec z mesecem. Z njim bo $lo zdaj lažje. Za dobrodoillcD V8S 6aka|o su^r otvoritvene cene Otvofltev so spremljale super oWorttvene cene. Take bodo za izdelke, natisnjene v posebnem katalogu, ki vam {e na voljo v gradbeno trgovskem centru MIX, veljale vse do 17. oktobra. SplaCa se pogledati! Popust lahko izkoiistrte le ob predložitvi kupona Iz kataloga, Id ga dobite v vseh njihovih poslovalnicah. Za pokušlnole nekajcen Iz bogatega kataloga: vr^a pipa 399 tolarjev, t^nlverzalnl emajlirani grelnik vode volumna 150 litrov z enim Izmenjevalcem In možnostjo dograditve električnega grelca 171,999 tolarjev; podstrešne stopnice iz smrekovega lesazosnovnim premazom, zložljive, tridelne, višine do 270 centimetrov25.S00tolarjev; prozoren ma laěm stekleni zidak (prizma), znamke vrhunske nemške znamke Wolke le 443 tolarjev Najbolje pa bo, da stopite do MIXa po katalog, in dapo njem potem brskate sami. PooblaUeni uvozniki kakovostnih blagovnih znamk V sklop gradbeno trgovskega centra MIX sodi maloprodata in veleprodaja. Za poznavalce bo pomemben podatek, da so pooblaščeni uvoznik za Rokex (pollpropllenskl rezervoarji za kunlno olje In sanitamo vodo), Fakro (strešna okna), Metrotlle (jeklena strešna krttlna s posipom), Solaris (stekleni zidaki), Ferroil (litoželezni kotii), Afriso (merilne naprave), Chemidro (sistem razvoda inštalacije, centralne kurjave, vodovoda, talnega ogrevanja), Starclima (litoželezni kotil, radiatorji, klimatske naprave) in Attjsa (pocinkani fttingi in varilni elementi). Delovni čas In plačilni pogoji Gradbeno • trgovinski center MIX je odprt od ponedeljka do petkaod7,do17.ure. ob sobotah paod 7.do12.ure. Piijaznl prodajalci, ki se na sNaii. ki jih ponujajo tudi spoznajo In znajo svetovati, vas bodo seznanili tudi z zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Pri čemer se to, da lahko izbrano poravnate z vsemi vrstami plačilnih kartic, razume samo po sebi. 30. septembra 2004 "^HlAS SOLSTVO 13 Fakulteta za glasbo v študijskem letu 2006/2007 ? I^)(i|)ii ajo jo (udi rofíilsko šuiílijsko sîcdisrc za Koíoško -Sodelovali naj hi z Ljenzom, Diiiićijeni. vSIutlíjarlom - Se nekaj ()(l|)í lih vschinskiíi in riíiancíiili vprašanj Tdtjana Podgoršek Januarja 2005 hosla minili dve ieli od podpisa pisma o nameri o ustanovitvi Fakulicic za instrumentalno pedagogiko v Velenju. Tovrstna prizadevanja so podprli ludi svetniki Mestno občine Velenje, v okviru Regijskega Studijskega središča s scdciem v Celju pa je bila za to imenovana posebna eksperina skupino. Ivana Marin, član sku« pine In ravnatelj glasbene §olc Franu Koruna Koželjskega Velenje, kjer bo imela fakulteta svoj sede?, je povedal, da zaradi nekaterih zakonodajnih sprememb na področju visokega Šolstva ne govorijo već o Fakulteti za instrumenlalno pedagogiko, ampak o Fakulteti za glasbo. V prii^adevanjih za njeno ustanovitev v mestu prllo?:nosti so bili na začetku dokaj uspeini. Lani jeseni pa so ugotovili, da ne morejo pridobiti dovoij predavateljev, /. Akademijo za glasbo v Ljubljani v zvezi s lem niso na.411 stičnih točk, prav tako niso uspeli na Filozoíski ťakulteii, kjer so iskali pomoč predvsem 7d učenje andragoško - pedagoških predmetov. Predavatelje, ki so jih povabili k sodelovanju, so imeli namreč konkurenčno klavzulo ali pa sn bili ze preveč obremenjeni, /ato so se konec oktobra lani obrnili še na Pedagožko fakulteto Univerze v Mariboru, od koder so pred nedavnim po 10 mesecih prejeli sf^odbudno pi.s-mo o njeni pripritvljenosti pri ustanavljanju samostojnega visokošolskega zavoda po svojih zmožnostih in tudi pri habilitacijskih postopkih-<>b kadr<>vskih Se druge le^avc Po besedah Ivana Marina so se v času iskanja ustreznih rešitev zgodili k: drugi dogodki, ki so na takšen ali drugačen način nekoliko upočasnili nadaljnje aktivnosti. Med drugim pripravo programa fakultete v Velenju po novem, kar je narekoval vstop Slovenije v drtave Evropske skupnosti, neuspeli poskus o reglj.ski ureditvi države, nesporazum med Mestnima občinama Velenje in Celje kot največjima finan-eerjema Regijskega Studijskega središča s sedež v Celju. »Velenjska občina ni izpolnjevala dogovora, ker ga ni celjska in obratno. Stvari so se dokaj zaostrile in po dokaj mučnih pogovorih so jih konec julija rešili.« Kljub temu, da so zadeve Čakale, so se - po zagotovilih Marina - ozirali po Evropi, kjer so se tovrstni zavodi pripravljali na uresničevanje Bolonjske deklaracije. »V ustanovitvenih aklih je po novem namreč po- trebno zapisali, s katerimi univerzami bo sodelovala fakulteta. Odločili smo se za fakultete v Llenzu, Dunaju, Stutl-gartom in delno tudi z dražom zaradi programov, ki bodo omogočali izmenjavo Studentov in profesorjev po posameznih seme.^trih.« /a /ai clek M) domaťíh in 15 Injih šl n(lcnto\ KakSne so realne motnosti za začetek študija na visoki šoli za glasbo v Velenju? Kol je pojasnil [van Marin bo eksperina skupina sedaj pripravila nov predmetnik za razdelitev kreditnih točk /a študente, ki naj bi ga potrdil svet /a kredltacljo do novembra 2005, januarja 2006 pa bi - seveda, če bo zadeva stekla po ustaljenih postopkih - lahko objavili razpis in v zimskem semestru študijskega leta 2006/2007 začeli. Takrat naj bi vpisali 30 domačin in I.^ tujih študentov, po vpisu tretje generacije pa naj bi študij na velenjski fakulteti obiskovalo že od 500 do 700 študentov. »Do takrat bo potrebno rešiti Se nekaj odprtih vprašanj - tako vsebinskih kot finančnih, Glede na dogovorjeno sem optimist.« je še povedal mag. (van Marin. Dijaki ŠCV ob svetovnem dnevu turizma Velenje -27. september • svetovni dan turizma in 95 - letnico Turistične zveze Slovenije so dijaki in dijakinje Poklicne šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje (ŠCV) zaznamovali s spletom prireditev. K sodelovanju so povabili velenjski turistično informacijski center, Cîorenje Cîcîslinstvo In tukajšnja turistična društva. Pripravili so razstavo o.športi In turizmu, povabili medse direktorico Gorc-njevega Gostinstva Sašo Oprcšnik. ki jim je ptipovedwa-ia o razvoju gostinstva v regiji, Skweniji in EU, Slavko Iludarin / velenjskega flC-a pa je dlja-ktnn spregovoril o pismenu in delovanju tega centra, predstavil pa jim je še turistična društva. Aktivnosti ob praznovanju so začeli pred tednom dni s predavanjem v dvorani Mestne občine Velenje. Na njem je zbranim predsednik Turist ične zveze Sk>-wnijetlr Miïr;ielsk() íin^raclo Od 23. do 26. septembra je bilo v Slovenski filharmoniji v Ljubljani v organizaciji Komisije za glasbena tekmovanja "temsig" pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora prof. Lovra Sodja In v s tekmovanje mladih orylavcev, ki vsake tri leta v Ljubljano privabi izjemne mlade virtuoze. Tekmovanje je zasnovano v dveh starostnih skupinah, do 19 tn do 25 let. Značilnost tekjnovanja je, da so v Ljubljano povabljeni orglavci, ki so pred tem uspešno nastopili na državnih tekmovanjih in imajo tako priložnost, da se preizkusijo po evropskih merilih. Letos se je predstavilo 15 tekmovalcev Iz kar devetih držav, S seboj so prinesli glasl>eni talent, mladostno svežino, orgelsko tradicijo okolij, v katerih živijo in delujejo vse od Pariza do Novosibirská. Ocenjevalno komisijo je sestavljalo pet prcUesorjev iz različnih evropskiJi držav. Komisiji je predsedoval .slovenski dirigent, prol'. Lln»Š Lajovic. Po* tek tekmovanja je bil zaupan mlademu orglavcu prof. Tomažu Sevšku. skrbniku orgel v Slovenski filharmoniji, kije s svojo mednarodno izobrazbo in Izkasnjami odlično usklajeval organizacijski in .strokovni del tekmovanja. V uvodnih nagovorih na slavnostnem zaključnem koncertu sta predsednik emcy Hans IM- er Pniralt in veleposlanik Evropske unije v Sloveniji Ervvan Touere dejala, daje poudarek tekmovanja na preizkušanju lastnih sposobnasti In Izvajanja v primerjavi z drugimi ter na seznanjanju z interpretacijami drugih šol in tradicij. Pa vendarle so izbrali najbolj.še med najboljšimi. Slovenijo sta zastopali dve nagrajenki državnega tekmovanja, Veronilui R slavila ludi sinova//ženama, vnukinja in irije vnuki,sorodniki in prija-lelji. ZIdtoporocenca Ana in Em!t Hudomalj sta si po 50 tetih še entrai re- Ma »Da«. (îobarsko društvo Bisernica iz Celja, ki ima svoje zveste člane ludi v Velenju, je lelos pripravilo tradicionalno gobarsko srečanje z novinarji celjskega aktiva Druživa novinarjev Slovenije- Ta gobarski piknik naj bi bil že triindvajselič. Pri-/onščc srečanja je bilo lansko • na turistični kmeliji Slemenik^k nekje blizu Vojnika, kjer naj bi pač :ns\c gobe. Ker so vremenske napovedi vse bolj nalančne, z nabiranjem gob ni bilo nič, saj Je cel peiek lilo kol iz ^kaía. Ampak ,.. »Tega piknika nikakor ne bom izupu-sUI(a),« sla kar v en glas povedala ude-(e/Tcncai/ Velenja, la glavii od Nagega časa in televizijska dopisnica. In zakaj? Prvi je odkrilo priznal, daje f.c ves leden misli nagobjespecialiieie, ki jih pripra- vijo organizaiojji piknika. 'Ielevizijsialim peiim gobarjem je komisija presodila enakovredno drugo nagrado. In^jc bilo dovolj časa, ki so ga namenili eni izmed pomembnih tem novinarskih pogovorov: novinarski stavki. ■ /.K. r^T / i Občina Šoštanj 30. septembra 2004 ""^CASÍ R/í\DOJQK[] IDO i/JlS^POsDGl Glasbene novičke Tudi letos almanah In novoletno praznovanje Jesen jc lu, 7. njo pa ias, ko bi bilo za nas najbolje, da bi dneve podaljšali za kakšno uro. S pripravami na volitve smo ,sc precej utrudili, s to l^tevilkojih ludi zaključujemo, na radiu pa si bodo kandidati za poslance Se jutri izmenjavali kljuke. ('asa za oddih ne bo, saj so žc slekle priprave na nekaj obsežnih dodalnih projektov našega uredništva. Med njimi je vsekakor največji Almanah občin Velenje, ŠoStanj in Šmarino ob Paki, ki bo lik pred novoletnimi prazniki Í7-7ein-skííi zUravnikw >alrjujc» da «) pripravljeni na presaditev obraza, pO' stopka, ki«''ga nekateri zUravstw-ni strokovnjaki oznaCili za neetičnega. "Pride Cos. ko je potrebno zaCcli izvajali tudi taking po-slopke. Vo nai>cm mnenju jc u Cas že prlšeL«scí zapisali v članku naj-ntwcjšc številke revije Ameriean Journal of Bitxîiliics. Pt.istopck zajema presaditev obraza mrtvega dan>vaka na pacienta z miXTio tle-formiranim tibrazom od 0]îekiin ali prometne nesreće. Skupina je siccr povedaJa, da irenuljui 5e nima primernega kandidata 7si izvedbo ptxsega, pri tem pa so pt^ja.s-niii, da pravzaprav primernega kandidata niti ne iŠOejo aktivno. Pred nekaj dnevi so svojo prošnjo za odobritev izvajanja postopka pftidk'vi'J (i zakonski komisiji za presojanje ctiCnisti pmtopkov naNi-zozemskem. lsti>CaRnt5 sîî prt^Snjo oddali ludi ra neodvisno zbornico v /.DA. Ztiravniki ac jvudarili. da posega nikakor ne nameravajo izvesti brez odobritve vsaj enega izmed prîst(^jnih organtw, ki ščitijo pravico »predmetov« medicinskili raziskav. IVkin/«in po^unino iKKl medveda vil medved in ga zaCel loviti. Petre Predaje misliLda je konec z njim. i " J ň ..Ji ko je padel in sj zlomil nogo • a nje-gw mali pes ni i^bupal. Pekinžan je začel nadlegovati medveda in njegovo poz.ornost usmeril strun od pastirja, nato pa gaje zvabil v bližnji gozd. Po dobri uri se je kuža. ki ga je pastir poimenoval Medved, nc-pa^kodovan vrnil izgt>/da. Skornji Timherland po ndroťilii Trpc?ni in kakovostni .Skornji Timivrlandso nepogre.^ljivdel liip hop kulture m oj>rave rapoT}cv, tudi uliCna modii jih je posM:)ji[a. Nova paÍeta:>komjevvpastclnih bar- izbirajo lahko medsedmimi barvami podplala, osmimi barvami notranje (ibloge, namesto k>goti-pa znamke je možno na škornje ziipisati zaCetnice ponosnega lastnika. Izdelava traja približno fi tednov. za to posebno uslug;) pa je trebit luKteti 21K1 ameriških dt>iarjev, čevlje si oblikujete sami na spletnem naslovu timberíand.com/ho-me/Indesijsp. [Vlťsojodť t)aktcríi<' na potioclii Evropski strokovnjaki, ki že dalj časa nadzirajo pogoslc«t smrtonosnih bakterijskih okužb, so ugotovili, da je prlsoinast življenju nevarne bakterije, znane kol streptokok ali »mesojeda bakterija«, prea j pogostejša, kot smo bili ljudje prepričani. Znanstveniki izenaj-sii h evropskih držav p^idnxistvom mikR>bít>lo^ Aftaba .îa^iija s švedske Univerze Lundso nekaj lelsi- Romunskcga pastirja, ki ga je v gorah napadel medved» je rešil njegov pasji ljubljenček - pekinžan. ki tehta manj bu pet kilogramov. Mc^ki je nadziralovce vokn"ï?ju Vranceja, ko se je iz grmovja p'sja- vah je pcr^ela neverjeten aspeh. sedaj pa si lahko ameri.ski privri^en-ei 'Timbsov" kar sami oblikujejo popoln .škorenj. stemaliino iskali tovrstne infekcije. Ko so leta 2(K)2 pričeli sv^ijpnv jekt. so pričakovali, da bodo v prvih osemnajstih mesecih odkrili okoli 1UIK3 primerov tovrstnih oku?.b. Namesto lega so jih na^li 5000. Izkazalo seje, da je stanje v prav vj^eh evropskih državah po-dobrK). od do 4 primere oku?l>i na 100.0(X) ljudi. Večina primerov okuzhe z bakterijo se izkaže za nenevarno. Povzroči lahko vneto grlo ali pa se simptomi spk>h nc pokažejo. Vendar pa bakterija v nekaterih primerih podivja, napade mehko tkivo in mišičevje telesa, IKfeknduje ledvice. iia|>ade zdtave krv nt veliec. povziuča pomanjkanje tekočine v telesu, močan padec krvnega tlaka itd. V najhujl^ih primerih lahko smn nastopi že v obdobju 24 ur. Prav s smrtjo sc konča med 2i) in 30odstotktw vwii primerov okužbe, ne glede na kakj>no koli zdravljenje. Jasir meni, da v drŽavah na novo razi^ir-jene Evropske unije vsako k?to pride do 20.(100 primerov okužb z bakterijo streptokok, poleg tega meni, da pogpstast okužb iz leia v leto nardi>ča. Samo v Veliki Britaniji nai bi se Število okužb vzadnjih petih letih pt^dvojilo. Drugzaskrb-Ijujoč dejavnik je. da so razLskiival-ci med zbranimi primerki okužb naisli niz ra/ličnih tipov bakterije, različne precîvsem v svoji strukturi. kćL" pomeni, da se bakterija po-spc.Çenc razvija. Znanstveniki ne morejo pre^lvjdeti. kaj evolucija bakterije pomeni za prihodnost, pred^^em na potiročju razvijanja načinov učinkovitega zdravljenja ť>kuŽb. .lasno pa je. da vsi različni tipi bakterije močn<^ otežujejo delo vinlogcv in razvoj cepiva, !\lodra |)iliila proti iiidsii Če^ znanstvenik Anionin I loty je sporočil, da je skupaj z ameriškimi in belgijskimi stxJelavci pripravil "tnodro tablelko\ ki zelo učinkovito br/dxí razmali bolezni, kijih povwočavirusIIIVS tem so najnevarnejîsi bolezni nai^ega časa znanstveniki /adaij doslej najhujši udarec. Tabletka, poimenovali so jo travud. vsebuje tudi nekatere sncwi. s katerimi je dr Antonin Holy žc prej delal poskuse v svtjjem blx>ratoriju na institutu za organsko kemijo in biokemijo pri čeSki akademiji znanosti. Zdravilo naj bi dobilo v kratkem dovoljenje za uporabovEvropski uniji in drugih državah, ki se ravnajo po njenih merilih. Dr. I loly in njegovi sodelavci so se skupaj s tistimi, kiso dali denar raziskave, odločili da ho\io zdravilo po osnovni, se pravi zelo nizki ceni. ponudili predvsem v ňS ať-riških in nekaterih drugih državah, kjer ž.iviveč kol 70 oils to tkov obolelih zaaidsom. Njihova odltičitcv bo pomembna za brzdanje bolczjii, ki je na črni celini dobila že epidemijske razsežnosti, saj so b.la dosedanja zdravila zelo draga in precej manj učinkovita I fltente & No glavi Pika Nogiivička se med otroki ta teden v Vdenju ruda postavlja tudi na ^lavi». (îlede na to, daje obzjiLH'tku festivala pre* vzela liidi župsinsko lento, se nekateri hojgo, da ho .stvari naol)^ini postavila na )>lavo. V bist^'U bi lahko bili tega veseli ti» Kti. ki vedno itergajo, da je tam nuirsikiij na {*lavi. Ograje '1'udi noi era Ježka so v Velenju morali dati v ograjo. In lo le zato, ker nekateri v svojih ^lavah nimajo primernih ogr^j. Množično Zadnji Čas nimamo le veliko najra/lKnej^ih ot« voritev, vse so I ud i ddi'e-z ujem o. Mlado mesto Nekateri ^v vedno trdi* jo. da je Velenje mlado mesto. Predvsem naj bi bilo to me.sto mladih iskalcev /ap^isHtve. O/t« n»ma natančneje rečeno * bre/poseinihl Papir Obnova i>ostanjskega zdravstvenega doma je/e dol|;o na papirju. \ seje /e nekiijkrat zataknilo zaradi ra/nih papirjev. Zlotokop Pri Gradisu komaj čakajo, du se /ačne gradnja avtocesto mtd Vele* njeni in Koroško, 'ledaj se naj bi kamnolom v Podgori spremenil v /.la« lolom. Križi V Sloveniji kimčno p(K^isi d(»končujemo cestni križ. A na na^ih cestah je kljuh obnovi cest vsak dan več križev. Ob stran Za nogomet ^e vedno radi rečemo, daje glavna piistranska stvar. Pri nas ga miukgi 7banki, trgovini, kavarni in zabavišču, na večernih koncertih pa se zabavajo s priljubljenimi glasbenimi i/vajalei. Danes zvečer sc bodo na odru Pika je tudi fetos med svoje majhne in velike prijatelje prijahala na konju, v spremstvu p/e* safk, odeta Nogavičke In prijateljev Tomaža In Anice. p rcdst izvili plcsiilci Plťsneua stu-dhi N. jutri ob 18. uri pa koncert pripravlja 6PackCukur, ki se mu lx» n:i kc s pascbnimi potrebami i/ vse Slovenije, (rostje 15. Pikine- ga festivala bodo olrtKi iz /J-bike-mineva namreč 311 let. odkar st^ Vclenjčani s prostovoljnim delom v /ibiki zgradili nwo Sol<\ kije bila uničena popotrcsu leta \m. Organizatorji festivala ludi letos za mijbolj živahen festivaLski dan napovedujejo sobotni Pikin dan, ko bo poleg us(varjalnih dclav-nic. nizstav na prostem ter .številnih nastopov na lUC Jezero potekala 5e Pikina jadralna regata, v središču mesta pa državna revija otroških plesnih skupin VtUii tiii^ii. ■ bp, bš, vos Kamorkoli seže oko, same Pike in Plkoti. Vstopnica na največji otroški festival je še vedno Pikina oprava: pisane nogavičke, čopki, kitke in pegice. Pika miga - državna revija otrošldh plesnih skupin v sobolo ol) 10. uri se bo v doiiui kiilliire predstavilo 140 mladih |)lesalk in pu^saiíxjv iz vse Slovenije Velenje - Plesni program y naslovom Pika miga 2004 -Pikino plesno popotiwanjc, je tudi Icttw del tradicionalnega Pikinega festivala. Pred-slaviloscbo l4tJ mladih plesalk in plesalcev iz vse Slovenije, in sicer iz skupin /avod Flola-šola za sodobni ples Murska Sobota, Plesna skupina Mambo Piuj, Plesna skupina Pandora Ormož -0Í5 PolenSak. Harlekin Celje, Plesni forum (*cljc, Studio za ples Celje, Plesni studio »N« Velenje, plesni oz. baletni oddelki glasbenih Sol Velenje, írbtwljc, Ljubljana in Jesenice, Plesna izba Maribor, plesni skupini KD Oulenium Kranj 1er Plesni ccntcr 'Icrpsihora Šempeter - Vrtojba. Dr/avna selektorica l)alilM>r-ka Podboj je iz bogate letošnje plesne bere izbrala ustvarjalno zanimive in vedre koreografije nai^ih najzanimivejših plesnih skupin v izvedbi plesalk in plesalcev, starih od 9 do 15 let. Organizatorji prireditve so: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava JSKD Velenje in Pikin festival Velenje. Skupina Bepop je po uradni otvoritvi festivala navdušila ne' kajtisočgidvo množico pod odrom. Pikine raistdve vabijo Sicer pa sc jc v Velenju že pred uradnim odprtjem Pikinega festivala zgc')diIo nekiij leslivatskih dogodkov. V soboto se jc vcČ kol I Of) otrok s Piko podalo na planinski pohod, nekaj dni pred tem pa so v Velenju odprli Pikine razstave. V mestni galeriji fotografije s popotovanja z motorjem okoli sveta razstavlja Benka Pulko, v Mladinskem centru je postavljena razstava ilastracij in animacij Moj pisa- ni svet avtorja Petra (Jniznikii - I^eča. Otvoritev je bila odlično obiskana. Pcču pa so program pripravili taborniki» ki so del njegovega življenja žc skoraj 30 let. V peiek so na Velenjskem gradu odprli ra/stavi Zakaj jc Pika Šla v šolo ter fotografsko razstavo 15 Ici Pikinega festivala. V avli Mestne občine Velenje pa sov torek odprli §e razstavo upodobitev Pike Nogavičke učencev osnovnih Šol Livada in MPT iz Velenja. >>Oblast je slast, v teh dneh bomo glavni otroci,^ je po prevzemu oblasti - županske lente - Iz rok podžupana Bojana Kontiča zatrdila Pika. Otvoritev razstave ilustracij VelenjČana Petra Groznika -Peča v velenjskem mladinskem centru je bila odlično obiskana, razstava pa je zagotovo všeč tudi obiskovalcem festivala. PRAZNIČNE ČESTITKE Šoštanj Ob vašem prazniku čestitke iz srca! Skupina H5E: Holding Slovenska alaktrama, Dravska elaktrarna Maribor, Savska e^aktrarna LJubljana. Soške alaktrarna Nova Gorica« Ternioel^rarna Bresta ni ca .Termo elektrarna Šoétanj. Premogovnik Velenje, HSE Invest. IDR * Metalurgija, HSE ftalia, Predstavnittvo Beograd Moč energije jf ' Za nami so uresničeni ekološki projekti in tehnološka posodobitev in obnova naprav, ki smo jim podal|šall žlvljen|sko dobo. Veliko smo vlagali v kadre, v razvoj sistema >> humanizacije dela in v kakovost naše dejavnosti. i -, Zagotavljamo varno, zanesljivo in okolju prijazno obratovanje Tertnoelektrarne Šoštanj. \ ^ Tako bo tudi v prihodnje, saj že snujemo nacrte za nadomestno izgradnjo obstoječih ^^ ' ^ dotralanlh blokov. ^MfiK' ^ a dotraianlh blokov. ^ÊSêê^' ^ Čestitamo ob praziiiku Mestne občine Šoštanj! 30. septembra 2004 "^HlAS Pričakovana, a težka zmaga v uvodni U^kiiii riovo^^a pi voíislva so rokoinoUiši velcíilskoga (ioi í^rija poslovali v Tr l)ovliah in domari Riidai' prcitiajjaii z 20 : 2(). stane Vovk Podobno kol lani ludi nazaćcl-ku Icl^wnjoga prvenstva ircncr Ciorcnja Ivan Viijdl ni imcl na voljovsch igralccv. Míinjkalii sta kajxMan Scbastjan Sovič, ki sijc na prijaieljski lekmi z Zagrebom poškodoval pelo in mora pt)ćivaU najmanj Slirinajst dni, 1er Branko BcdekoviČ. Slednji je kar nekaj časa nosil mavcc na roki. Vst^hotojcsieer hil na ki(>pi za re/crvnc igralce, vendar trener? njegovo igro ni hole) tvegali, da se mu ne hi ponovila poSkodba. Vcicnjcani so po pričakovanju premagiili prav lako spremenjeno nioi>fvo Rudarja. Tt)da gosii-leljisojih pouleno namuCili. Domaći rokomclaSi so igrali zelo twiro oziroma trdo v obrambi, kar so Se zlaMi občutili Vid Kavii^inik. Vedrán /mić in Marko OUÏT. Slednji se ne spomni, kdaj je bílo nad njim storjenih loliko prekrškov. Zaradi takšne igre in odličnih obramb vraiar-ja Kisovca so Velenjčani Sele v zadnjih minutah prvega dela igre slrli odpor domaCinov in si do odhoda v slaiilnieo priigrali i>tin zadetke prednosti za 17 : 1.^ ob odhodu n« odmor. Po nekaj minuiah igre v drugem polčasu so Velenjćani povedli za pet golov, kar je bila njihova najvišja prcdnosi na lekmi. a domaćice niso predali, /.boje-vilo igro so se jim dva kra l približali na dva zadetka razlike, nazadnje slabe sliri ininule pred koneem. Nalo so n^komelaSi (îorenja dosegli dva zadeika zapored in dvomov o zmagovalcu ni bilo več. V zanimivi lekmi sia blestela uidi oba vratarja. Rudarjev Ki.sovec je zbral kar \9 obramb, (îorenjev PodpeČan pa 16. Skraika, trda a zasluzena zmaga (iorenja. Iako sta menila tudi trener Ivan Vajdl in krožni igralec Marko (Ktir. V 2. krogu se bodo rokometaŠI (îorenja prvič v letošnjem prvenstvu predstavili svojim navijačem v Rdeči dvorani. V njej bodo v .soboto ob 1^.00 goslih Termo i/ Škofje Loke. Mladinci • «v* prepridiiveisi Uvodni krog novega prvenstva v I. državni ligi so odigrali tudi mladinci. Veliki upi Gorenja so prav lako gostovali v Trbovljah j p R£:ki-i so IVAN VAJDL. pn'a ovira je za yatni? »Res je» res pa je ludi, da je bila kar zelo težka. Nismo pričakovali lijko m;>Čnega odpora domače ekipe, fantom pa vseeno Čestitam, saj so se bi^rili, dali vse od sebe, mogoče pa smo bili na irenuike zaradi nekoliko čudnih sodniških odločitev malce preveč tKTvozni tudi mi s klopi. Nekaj teh odločitev gre na račun nwih pravil, predvsem pa glede kaznovanja nevarne igre in izključitve. Vidje bil nekajkrat na lieh in je dobival celo udarce v obraz, morali bi ga zaščitili.« Niste pa imeli tia voljo vseli ratcev? »^.al imamo spet že na samem začetku velike težave s sestavo ekipe. Jure DobelSck in Branko Bedekovič ^ nista v celoti pripravljena, poškodoval se je Sebastjan Sovič, dan pred lekmo pa je rahlo poi^kodbo staknil tudi Vid Kavtičnik. Srčno upam, da bodo te ptx^kodbe čim prej pozdravljene, predv.sem pa, da ne bo novih.« Kaj hosfá do nossleiínje iehne .ie skuhali popraviti? »(»olovo moramo uigrali obrambo z Brankom Bedeko-vičem. NaSa obramba 5 - 1 ne deluje, kot bi morala, vidi pa se, da nimamo v .^piei vSe-basijana Soviča in v ozadju Branka Bedckoviča. To bo nai^a največja naloga v teh dneh.« Na koncu sta vseeno najbolj pomembni dvt točki? »Vsekakor. Se tako odlična igra brez točk .seveda ne pomeni nič.« MARKO OŠriRy kako je hilo po dolf^em Čas u spei v rfre.su (iorenja? »/elosem vesel, da seje liga končno začela, lekma z Rudarjem je bila sicer zelo težka. Pozna se, da je v ekipi dosti noviii igralccv in bomo gotovo rabili Še nekaj časa, da se bomo uigrali in verjamem, da bodo nase igre iz tekme v ick-mo boljše.« Trhfveljski ohramhni if^ralci do vas nikakor niso i)ili nezft i? »Na domačem terenu se pač vsak bori po vseh močeh. Tudi mi se bomo vsaj približno tako borili na vsaki tekmi, (^e nam morda v napadu kdaj ne bo Slo najbolje, to ne pomeni, da se ne bomo maksimalno borili. Marko Osiir (na sliki z žogo) že dofgo ni bil tolikokrat na tteh, kot v Trbovljah in vrstnike Rudarja premagali kar s 34 : 2(5, polčas pa so dobili s ir>:5. Tekma je bila odločena že v prvih 2i) minutah, ko so strelsko razpoloženi Ruiar, Dobel.^k in Peterlin ob odličnih obrambah vratarja Skoka zagotovili razliko devetih zadetkov. Pohvaliti je treba tudi mladega Prgome-la za igro v obrambi in Tomi nška v napadu. Nova klofuta žogobrcarski bedi In se dogaja še kar naprej. Namreč razgtiljanjc slovenske nogometne bede. Tokrat je počilo v drugem nekoč edino zveličavnem nogometnem okolju, .saj je za mariborskimi vijolami »počil film« še ljubljanskim green dragoasom. Dogodek je pognan, o razlogilt, okoliščinah in po.slcdicah pa se naj ubadajo drugi in za kaj takega (no)pri-stojni. Ib vsekakor niso (ioričani, saj njihove vrtnice kljub jeseni diivijo vse bolj, njihovi privrženci pa se ssmehljajem veselijo kar desetih ločk prednosti na lesMci. Na devet se jim bodo sicer približali (Pijani, saj bo Publikum goitwo unovčil vse iri točke iz Ljubljane, koje bila tekma prekinjena prinjeg(ivemvodsivus4:l. Bliže bi lahko bila ludi Mura, a so Pra.ia-fcti. Program tekmovanja je bil enak /a uCence in učenke: 6()m, 3iVim, l{)()nm,daijav:i, višina, mel ?ogice(250 g), suvanje krogle -dečki 4kg in deklice 4xllN)m Na stadionu ob Jezeru je bilo rjizpoloženje odlično, na polni tribuni je bilo okoli Z^Odotrok. ki SOS plakati in Iransparcnti spodbujali tekmovalce k boljjlim re-/ullalom. Vsi tekmovalci so dobili majice, ki so jih prispevali Slevil ni sponzorji. Vsaka:5ola jc imela svojo barvo, tako da se je takoj vedelo, iz katere šole prihaja tekmovalec ali tekmovalka. Ob koncu še zahvala vsem sponzorjem, ki so omogočili, da je prireditev uspela: Andreje, d. o. o., Apotrg. d. o. o„ APS, d. d., ( 'igrad, d. o. o.. Izletnik (^eljc. d d.. Mestna občina Velenje, Mik. d. o. o., Celje, Mins NOl, d. o. o., Presta, d. o. o., Roman Slrc-har, s. p. RliZDLTATI DOKLICn-fiDm: 1. Ajdfl Trdin (LIV) K.()y. 2. Maj;i Jalu^iC (LIV) 8-50,Ajki Givs (CrŠ) 8.74.4. Vi nja (ŠAL) 156.2. Mario Divkovič (< tO) 3. Alcn Liikjv.iinič (ŠAL) 153.4. Tikn Cravr;in (OO) 150,5. Matej Rc/ar (Bl^) 145,6. Ioni Ba-hič(LlV) l45;skokvdaljjno: LMa-tie Lenart BR) 565, Z Darii^ f'ivić (MFO 552,3. ?:iga Ki^ievar (MP'H 5(W. 4. Andrej Čelnik (CiO) 489,5. 46,48.3. ťina CioHiif (ŠAL) 47,78,4. Daija Marin (OS) 48,02.5. Esmeralda JukaníMH").^0,02.6. iris Gu-bcrinič (GO) 5íU9; lIHlOm: 1. Lud-ja Ariič {LiV) 03:28.(H), 2. Nela í liUwiC (AA) 03:29,00.3. Barbara Bračič (GŠ) 03:31.00.4. Veronika Peric (AA) 03:37,(N). 5, Ivana Zera (GŠ) ()3:48,tl0, 6. Timara Martlmv vič(CÍO)04:49.íK);mctíoglce: I.Angela Martinovtč (<ÍŠ) 48,87.2. M^v nika Cestnik (GŠ)46.20.3. Sara Albreht (AA) 45,.^). 4. Iníia SelÍttuívič (MPI) 42.58.5. Danira Okič (MPT) 4Ul9.6.Jasna Ibri»]lć(GŠ) 38.95: suvanje krode: l.'rja!^al>.>lin!iek (GS) 9.10.2. Ur^ Fideríek (GŠ) K>5. .3. Urska Ciori^k (MP V) 8.51.4. Tina Vanovsek (ŠAL) 7.9H, 5, Aiija Pcčnik (LIV) 793.6. Anja P^ikiwíiik (MPT) 7.76: ^kíik v viSino: 1. Ana Pavjin (LlV) 142, 2. Aiiiia Spcgel (MPT) 139.3. Mia Zager (BR) 136. A Lana Semečnik (LIV) l.V), 5- LorcUa Kurtovič (MPF) 125, 6. Tjíi^a Ral- 02:10.57. 2. (K) 02:14.12. 3. SAL 02:16,38.4. 0š02:16,.;y, 5. MPT 2:19,27,6. AA 03:35,22. DEČKT -60m: 1. Davor Míjaiovič (ŠAL) 7.81.2. lomaí, Mayer (CtO) 3. Klemen Sklcdar (MFI) 7.87, 4 Miha Pavček (LIV) 7,93,5. 'lomo Mark(wič(LlV) 8.(HI.6. MatjažBo-rovnik(AA) 8.17; 300 m: K Bia?. Mlakar (MPI) 42.95,2. Janez Čes-lùk (00) 43,60, 3. Jure Mežnar (ŠAL) 44.12, 4. Ziía Jamnikar (B.RCxk) 44,10,5. NaeeJanežič((rŠ) 44.22,6. M ihael Nov;ik (ŠAL) 44.70: lOOOm: 1. RokJiWan (AA) 02:47,(H), 1 Aiižc Kljiijič (GŠ) 03:01 3. Mit-ia Meh (B.Roek) 03:07,(K). 4. Matej Oblak(LIV) 03:09.00,5. Ja«nin Pe-zič (MPT) 03:19.00. <>, lômaî^ Sovič (BR) 03:20.00; (nel ži^gkx: 1, Marko Gusič (MPI ) 70.21, 2. Aneí Ome-nwiê (BR) 69.10.3. Niko Medved (MPT) 4. Jure Gluk (AA) .^9,84,5. Umii Bnlnik (SAL) 50.12, 6. Peter Biilant (BR) 58.(18: ^anje Klemen Omladié(ŠAL) 481,6, Jernej Specel (ŠAL) 480; Štafeta 4 x loom: í. MPT 00:50.63. 2. BR 1 00:52,18.3. Livada i (H):52.27,4. S-alek 100:52.45.5. AA II 00:53,80.6. GO (K):53.91; siaťcta 4 x 200m - 5. nizrcd; I. GŠ (ï2;12,41.2. Livada 02:14,37. 3. AA 02:14.63. 4. ŠAL 02:18.43,5. Cíorica 02:21.47.6. MPr 02:29.24; Šlutcla 4 x 2nOm - 7, razred: 1. MPr 02:03.02, 2. (iO 02:06,03. 3. LI 02:07,56, 4. AA 02:08.80.5. ŠAL 02:10,70, 6. GŠ 02:14.72: Končni vr.slni nxl -dťklkv: t. Livada, 2. fîustava Šihha,.^. Milja Pin-taija (bleda. 4. Šaiek, 5. Ciorica, 6. Btbe Poeeka. 7. Antenna Aškerca;^ rii-ćki: 1-Miha Pintaija Toleda. 2. Š-alek, y Bibc Roecka, 4, Livada. 5. Gorica, 6. Antona Aiikerea, 7. Gustava Sillha ■ Hatja Gersak Začetek jubilejne desete sezone Projekt ,Šolska ki:Âarkurska liga, ki je v preteklih lotih zaznamoval utrip na marsikateri slovenski soli, v teh dneh vstopa v svoje deseto leto Okrogla oblet niča je izjemnega pomena za organizatorje, sodelavce Ziivoda ŠKL, vendar tudi /a v.sc tiste, ki v projektu na nt/-lične načine sodelujejo. Obletnica pa prina.^ tudi številne spa*-mcmbc. ki bodo zaznamovale 5olskolclo2()il4/20l)5. Slavnostna prireditev, na kateri bi>d(5 predstavljene vse novosti, bo v torek, 2 L septembra, v Ij ub- Ijanskem kinoccntru Kolosej. Predstavniki Sol, sponzorji in drugi gosli si bodo v okviru prireditve laltko iîgleJali film s pregledom devetletnega dela in uspehov, mladi udclezenci prireditve pa bodo uživali v zabavno izobraževalnem programu, ki ga organizator pripravlja skupaj s Kolosejem in Ljubljanskim i^'alskim vrtom. Tekmovalni del sezone sc bo začel prvi teden v oktobru; no-vasli na tem področju je največ. Let(» bodo vso tekme izločilne, poražene ekipe pa bodo po kon- FONDPOUCA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih gfiji-:^ : - :d ■j. u lahko dopolnite z življenjskim zdvdrovanjem, kar vam omogoča Fondpolica Informaclle na www.sloventca.sl ali 060 30 30, Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih • Rastho k donosnost O« 9. 2001 -3. 9. 2004). cu prvega dela (januar 2005) imele §e eno prilořn^jst za uvr-stitevv nadaljnje tekmovanje, in sicer na turnirju- Osmwnoi^lske tekme bodo Se naprej ob sredah, srednješolske pa bodo po novem ob sredah. Pri srednješolkah in srcdnjc^olcih se spreminja tudi igralni čas, tekma košarkarjev bo razdeljena na desetminuine Četrtine, dolična četrtin pri ki>j>arka-ricah bo osem minut. Izjema so le rinabe prireditve, kjer bo čiis igranja à: vedno 10 + 3-f 10+3 minute. Spreminja se tudi program te- Po podatkih The Wall Street Jou(7)al Europe* se je posebni vzajemni sklad uvrstil na prvo mesto med priiTierljlvimi investicijskimi skladi v svetu glede na, ustvarjen letni donos, • .to*'- Tnf Co. kcm. ki jih bo vsak teden na izbrani osnovni in srednji šoli so-organiziral Zavod ŠKL. Na teh j^olah se bodo dogodki vrstili cel dan, dopoldan bodo ra/Iične predstavitve, v popoldanskih urah pa bo na sporedu prireditev s košarkarsko tekmo, tekmovalnimi nastopi plesnih, navija'^kih ali akrobatskih navijaških skupin, predstavitvenimi nastopi skupin^olegosiiteljicc, različnimi igrami in nastopi glasbenikov. Prireditve in druge tekme bodo Se naprej spremljali člani wUskih medijskih krožkov (Iblograll, novinarji, snemalci,..), katerih dela bodo objavljena v medijih ŠKL (televizijska in radijska oddaja, mesečno glasilo, spletna stran), najuspešnejša pa tudi nagrajena ob koncu sezone. Final-niprireditvi bosta naspi>redu 15. in 20. aprila prihodnje leto. ■ Zora Peruško zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD v"" i*"-r www.Kd-aroup,sl ir^fstrnmlv c«»*^»!* looo wiijmi, hft#hji ««w »J'giv^ >|r- w v rJ»kirQc|ki vQiiki tudi poOrtn« .* MfOM r«t iMflepV"RC~Vl«9MIJ tm p/atz'Mi ptM^u 'v« C« ovoM M1W4* CM'Mfi»«* fiVatn .v«n. 9i»likc. MiHv mto mjJíuOt; u gwNiii » ůJtio^i Cfecniv ittdrtotli IMt* pwinwnfeâ iéMůi prtáriť' M iM^w r# it«4n90rrr dm rjt^ Vrtdno^: (Mke «aA4* M NM r»f» w l^ipfihedf>e4É*i**ii«ii«»iU|lÉ*la*lK»*#i«l»k»tfi. wOwncB^viJ*^ s CMfiUiRD^e. OtWPlk. Iitm» e, do 63 kg), ter Klemen Vač^rtnik (člani, forme, modri pas). Druga mesta pa so dusegli Staša Upnik (deklice, borbe, do 42 kg), Aljaž Žvikarl (dečki, forme, modri pas) in Drejc Pečečnik (mladinci, forme, rumeni pa.s). Tekmovalci so pokazali, da so jim poletne počitnice dobro dele.da so že začeli intenzivno trenirali in se pripravljati na nova tekmovanja. Velenjcani skačejo vsepovsod v soboto je bila na 100 m skakalnici v Kranju tekma za pokal C 'ockta za mladince in hkrati izbirna tekma za alpski pokal. ki bo ta konec tedna na isti skakalnici- Skakalci SSK Velenje so se dobro izkazali, saj je ,\nže Obreza zasedel 5. mesto, Kobi Hr{>ota 11., I^or Žižek 14., Ži^a Urleb 28., Milan Zivic pa je pri članih osvojil 25. me.slo. Najmlajši so za pokal Coekia tekmovali v Vi/orab, kjer je Matevž Samec zasedel 16., Vid Vrhovnik pa 39. mc.sto. V Mislinji so pripravili pokalno tekmovanje za mladince do 15 let vskokih in nordijski kombinaciji. Klemen Oniladič in Marjanjelenko sta osvojila 5. in 6. mesto, ekipa SSK Velenje pa se je uvrstila na 5. mesio. V Kranju je bilo tudi tekmovanje na 45 m skakalnici za dcčkc do 13 let. Tomaž Žižek je zasedel 2. mesLo v skokih in v nordijski kombinaciji, zelo dobri pa so bili še Niko Hižar 5. 01.), Patrik Jelen 23. (l5.),Urh Krajnčan 27. (18.) inJanKo-radcj 36. (p;.). SSK Velenje ponovno vabi v Šolo smučarskih skokov, v katero se lahko včlanijo vsi mlajši dečki in deklice, vpis pa je vsak pcipoldan ob 18,00 uri pri brunarici pod skakalnicami v skakalnem centru ob Velenjskem gradu. 30. septembra 2004 Logarska na evTopskem vrhu v soholo in nedeljo jiî bilo v českem mestu Zadov finale evropskega pokala v 3D kikostrcl-slvu, lo jc streljanju na larce živali v naravni velikosti iz umetne mase. Med 12(1 udelei^enci so bili tudi .štirje člani LokostreLske-^a kluba Indiana i/ Logarske doline. Tekmovanje je potekalo na pribli/no 11«) metrih nadmorske višine, v dei^cvncni in zolo hladnem vremenu, člani kiuba iz Logarske doline pa so se izkazali z i/vrstnimi dosei^ki. Med samostreli je i/stopal Janko Piiutr iz Irnoveapri Dram-Ijah, ki jc v članski konkurenci, na finalu evropskega pokala, zmagal na dvodnevni tekmi, skupno tisvojil evropski pi>kiil ut poslal evropski pokalni prvak s samostrelom zaleto2(X)4. Enak podvig jc uspel tudi Kar-liju (»radišniku 1/ Logarske doline z lokom ctimpound. Ssamtwtrelom vveteraaski konkurencije StaiieSaksálcL) izMa-ribora zasedel na tej tekmi 4. mesto, skupno je osvojil 2. me- Tako so igrali 2. krog: Narta-Rudar3:0(l Strelci: I : O - Di^minko S34), 2 : 0-Bunc (54),3 ;()-Bcnko (7R). Rudar: Jozič, jcseniinik, Mernik, Softič, KijanoviC (Muhare-movič), MujakoviC, Dorštnar, llalilovič, Ibrahimovic, Spro^akoviO (Rahmam^ić), (îr-bič. Smartno-KŘkoO: 1 (0: 1) Slrelce:(>: I-Lukenda{31,av- sio, Boris Šaftier z Mute pa je v članski kiîrkurend s tradicionalnim lokt>m zasedel 11. mesto. Za evropski pokal 3D lokostrelskih tekmovanj jc §tclo 5 dvodnevnih tekmovanj vpetih državah: Slovaška, Nemčijii. Avstri- ja, Slovenija in Oeška. lïnak. Po sci>tevku (očk iz posameznih tekem so najboljši strelci v svojih stilih in kategorijah p<^slali nosilci naslova evropskega pokalnega prvaka. NajbotjU meà čianl z lokom compound {z ieve): ćnjgi Tamas Mùàs/éd (Madžarska), zmagova/ec Kar// Oradiinik in fret// Salvko Turšič (oba Slovenija) »Prijelo« mu je kar 28 kilogramov rib Mozirska ribiška drui^ina je vso-boto na svojem ribniku pred Mozirskim gajem 9. po vrsti izvedla tekmovanje v spomin na Milana Kojca starejšega. Svoje znanje in spretnasti jc merilo 35 ribičev i/ stcv ilnih družin, ki skupaj ulovili 115 kilogramov rib, le pa so seveda vrnili ribniku. Prijetnega in zanimivega tekmovanja sicer hladno vreme ni preveč zmotilo; priznanja in nagrade je ribičem v imenu mozirskega župana Ivana Suho-veršnika izročil ol)čin-ski svetnik Peter îlab-jan, vse pa je pozdravil tudi predsednik Zve/.e ribiških družin Celje Karli Polutnik. Ribe so v kalni vodi dobro prijemale, za pravi pcxlvig pa je poskrbel Rcno Ilosiič iz Šempetra, kije skoraj neprekinjeno polnil sv<.'>jo m re/ti. jeziček na tehtnicipase je na koncu ustavil pri 2S kilogramih in 350 gramih. S 7,K kg se je za njim uvrstil Milja Blatnik, prav tako RD Šempeter, tretji je bil Boris Do-Iničar s 6,95 kg, četrti Srečko Lah {obil RD Celje) s 5,8 kg, na peto mesiopascjes.5.2 kg uvrstil Robi Jcdlovčnik iz Šoštanja. Za nedeljo napovedan sklepni del državnega prvenstva v mu-harjenju so zaradi slabil razmer prestavili na to nedeljo. ■ J P Prijetno tekmovanje za ribiče in obiskovalce logol). Šmartno: Apsner. Strumbclj ((^auscvič), Lukovič (Blaž cvič), Veter, Omladič, Lukenda, Trav-ner, Kolene. Ekmečič, Pranjič, Josič (A, Pt)dgor^ck)-3. SNL-v/h1 premiere Spoiler, amer, lilm Nočna panorama kanali 2T 4« 82 SLOVENIJA 1 07.00 Abecedarija. odd. za otroke 07.30 Risanka 07.40 Pod klobukom 06.10 Težiščelogija. 1/8 06.35 Guliverjeva potovanja, ris. ftim 0950 Potovka. portret N. Iv^aurer 10.40 Polnočni klub 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport vreme 13.25 Napol droga, 1/16 13.55 Tempetip. avstralski film 15.30 0 2ivalihinljudeh 15,55 ^cvenski utrinki 16,30 Poničila, šport vreme 16.45 Na vrtu 17.10 Ozare 17,15 Zakladi sveta, 13/21 17.50 Atpe, Donava, Jadran 18.20 Grimmove pravljice. 4/13 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Kako bomo volili 20.00 Hotel poki ruga zvezdna 20.40 Čez planke; Malezija 21.45 Prvi in drugi 22,10 Poročila, šport vreme 22.40 UjBlnik,17/l7 23.35 Film 01.05 Alpe, [)onava. Jadran 01.35 Dnevnik, vreme, šport 02.15 Na vrtu 02.40 Zakladi sveta, 13/21 03.10 Verouk, llaL drama 04.50 Ftvf in dnjgi 05.10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09,05 Glasbeno jutro 09.20 Mostovi 0950 Infokanal a 11.00 Tv prodaj 11.30 Infokanal 12.30 Tvprodaja 16.20 SP v gorskem kolesarstvu • spust, posnetek 16.55 Romeo in Julija, lilm 16.10 Skozi čas 18,20 Muza. amer, film 20,00 Sodobna arhitektura In starodavne mehl^ fre^, dokum. oddaja 20,55 Beli zobje, 3/4 21,50 Tretji čudež, amer, film 23.50 Sobotna noč 01.50 Infokanal y _ 07.30 08.00 08.25 08.50 09.00 09.10 0935 09.45 10.05 11.30 12,00 13.05 14.50 16.00 17.10 17.15 19.00 20,00 21.55 00,10 01.10 Tv prodaja Harold In vijolična voščenka, ris. serija Pravljice bratov Gnmm Moi pnjate^ Roki. ris. serija Katka in Orbi, ris.serija Rudijevo moštvo, ris. serija Bučke. ris. senja V 80 dneh okoli sveta, hs. film Dogodivščine Jackleja Chana. ris. serija Jekleni Max. ris.serija Šolska košarkarska liga Gidget amer, film Vmltev samoroga, dokum. oddaja Zaliv zvert. dokum. oddaja 24 ur • vreme Mowglijeva prva avantura, amer, film 24 ur Načrtovalka porok, amer, tlim Osem milimetrov, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativno' razvedrilna oddaia i 09.00 10.00 Vabimo k ogledu 10,05 VoliWe2004 ! 09.40 11.20 Naj spot dneva j 09.45 14.00 Vkieostranl, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu j 10,05 18.00 Volitve 2004 1 10 50 16.30 Predstavitev kandidatov 1 14.00 ZLSD za volitve v DZ ! 17.55 19.00 Regionalne novice i 18.00 19,05 Miš maš, otroška oddaja. 3. TV mreža i 18.40 1945 Iz olimpiiskih i?ogov : 18.55 19.50 Naj spot dneva ! 19,25 19.55 Vabimo k ogledu 1 19,55 20.00 Paraolimpijske igre v i 20.00 Atenah, reportaža i 20.25 20,50 Regionalne novice I 20.30 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Volitve 2004 1 22.00 22.00 Naj spot dneva i 22.05 22.05 Iz oddaie Dobro jutro ! 22.15 22.55 Vabimo k ogledu i 22.45 23,00 Vidoostrani, obvestila 1 22,50 © kAMil 27 46 82 ponovitev ponovitev 1. oddaje Atenah SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.30 O živalih in ljudeh 09.55 fiedeljska maša 11,00 Poročila 11.10 Airika,9/13 11.35 Obzoriaduha 12.10 Ljudje rnzemlja 13.00 Poročna, šport vreme 13.10 Vsakdanjik in praznik 14.15 Tistega lepega popoldneva 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Tistega lepega popoldneva 18.30 Žrebanje k}ta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19,25 Zrcalo ledna 20.00 Volitve 2004 23,05 Poročila, šport, vreme 23.35 Notice za Afriško orestejc. ital. Iflm 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik zamejske tv 01.50 Tistega lepega popoldneva 05.40 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Infokanal 12,00 Tv prodaja 12.30 Državno srečanje folklornih skupin v Beltincih, 2. del 13,00 Poletje v školiki, film-1 15.00 SP v kolesa^tvu. cestna vožnja elite, prenos 17,00 Magazin lige prvakov v nogometu 17.45 Sprehod skozi filmsko glasbo s simfoniki in 8ig bandom RTV 18.50 Skozičas 19.00 Posel je posel • ultraservis 19.25 Posel je posel • pogreb 20.00 Savdska Arabija, dok. odd. 20.50 Učitelji, 5/6 21.40 Maria Callas. portrétní film 23,10 Souttipark.4/15 23.35 Infokanal 07.30 08,00 08.25 08.50 09.00 09.10 09.35 10.00 11.00 11,30 12.00 13,05 13.55 14.50 16,25 18.10 18.15 18,55 22,00 23.00 00.55 01.55 posnetek 1. dela festivala TV prodaja Harold in vilojična voščenka, ris. serija Pravljice bratov Grimm Moi prijateli Roki, ris. serija Katka in Orbf, ris seriia Rudijevo moštvo, ris. PalčKa, ris. serija Bučke. ris. serija Dogodivščine Jackseja Chana, ris. serija Jekleni Max, ris. serija Šolska košartorska liga Mesteceza vedno, nan. Sanjski moški Rokenrol, amer, film Rdeči orel, ang. film, 1/2 24 ur - vreme Ainsleyjeva kuhanja-vse o žaru. dokum. oddaja 24 ur/volItve 2004 Športna scena Samsid mladeniči, film 24 ur. ponovitev fiočna panorama kârtftll 27 48 09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10.30 1303. VTV magazin 10,50 Kultura, Info, oddaja 10.55 Športni torek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Paraolimpijske igre v Atenah, report 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Graška gora poje in igra-posnetek 1. dela festivala 13,40 Iz sredine oddaje Dobro jutro 14,30 Videostran i, obvestila 17,55 Vabimokogledu 18.00 1304. VTV magazin 18,25 Kultura, Informativna oddaja 18.30 I2 petkove oddaje Dobro jutro, informativna-razvedrilna oddaja 19.20 Pop Com. glasbena oddaja 20.35 Vrenski poletni večeri 2004:15 tet ans. Robija Zupana-posnetekl.dela koncerta 22.15 Vabimokogledu 22.20 Videostran i, obvestila SLOVENIJA 1 06,45 Zrealotedna 07.00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe 09.25 Guilmišek, 4/10 09,45 Oddaja za otroke 10.05 Kratki dokum. lilm 10.20 Vrnitevsrebrnesence 10,50 UB40.konceft 11.50 Srečna mladina, dokumentarec 12.25 Prviindrugi 13,00 Poročila, šport, vreme 13,15 Obzoriaduha 13,45 ^iekai minut za domačo glasbo 14.10 Ljudje In zemlja 15.00 Vsakdanjik In praznik 15.55 Dober dan. Koroška 16,30 Poročila, šport vreme 18.50 Radovedni Taček 17.00 HSa eksperimentov. 2/8 17.30 Žr^jenje sesalcev 18.20 Žrebanje3x3 18,30 Žrebanje Astra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kako smo volili 20.55 Izavi 21,25 Podoba podobe 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Colette. 2/2 00.50 Hotel poldnjga zvezdica 01.20 Dnevnik zamejske tv 02.15 Žisijenje sesalcev, 6/10 03.05 Izzivi 03.35 Podoba podobe 04,00 Tretji čudel amer, film SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09.35 Slovenski utrinki 10,00 Otroški infokanal 11,00 Tvprodaja 11.30 Zabavni Inlokanal 13.55 Tvprodaja 14,25 Tistega lepega popoklneva 18.15 Skozičas 18.25 kvaren poskus, čbfilm 20.00 Končnica 21.00 Studiocfty 21.55 Pojedina, 2/3 22,25 Vkleospotnice 23,00 Brane Rončel Izza odra 00.35 Infokanal 07,55 08.45 09.40 10,30 ll.OO 11.50 12,40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18,00 19,00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 00.45 Ricki Lake Rubi, nad. Klon, nad. Tv prodaja M0|d Sofija, nad, Vrtnafleva hči, nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči. nad. M0|d Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur-vreme Rubl. nad. 24 ur Naša mala klinika, nan. Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan. XXI premiere Zakon in red. nan, 24 ur, ponovitev r^na panorama 27 82 09.00 Dobro jutro, infonnatlvno • razvedrilna oddaja 10,00 Vabimokogledu 10.05 1304. VTV magazin 10.30 Kultura 10.!^ r^ spot dneva 10.40 Polkn'n3JI, glasbena oddaja 14.00 Videcstranl, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 18,00 Shakira-MTV Unplugged. posnetek koncerta 18,50 Regionalne no we 18,55 Naj spot dneva 19.00 Vkleostranl, obvestila 19,55 Vabimokogledu 20.00 Kako smo volili? infomiativna oddaja 20.30 Regionalne novice 20.35 Zdravljlca, dok film 21.00 Avtošok,6. oddaja-Rally Velenje in VU rally 21.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja 22.20 Vabimokogledu 22.25 Mai spot dneva 22.30 Vkleostran i, obvestila SLOVENIJA 1 06,20 Kultura 06,30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 0920 Želvji otok. 10/26 09.45 HIšd eksperimentov. 2/8 10,05 Sprehodi v naravo 10,25 Življenje sesateev, 6/10 11.15 Čez planke: Malezija 12.20 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 So) mar, dokum. oddaja 14.00 Podoba podobe 14.25 Izavi 15.00 Kako smo volili 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Cmoki pri sveti Ani, 15/26 17.05 Knjiga mene brtga 17,25 Odpeti pesniki 17.45 Matura. 1/2 18,15 Duhovni utrip 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Poglei. tamsidoma, dokum, oddaja 21.00 Pod žarometom 22.00 Odmevi, šport vreme 22,50 Skrivnosti vojne, 10/13 23,40 Ju I ijina resnica, finska drama 02,00 Dnevnik, vreme, šport 02,55 Dnevnik zamejske tv 03.15 Matura, 1/2 03.45 Duhovni utrip 04.05 Poglej, tam si doma, dokum. oddaia 04,55 Pod žarometom 05.45 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 09.05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dober dan Koroška 10,05 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavnilnfokanal 16,10 Tvprodaja 16.50 Pojedina, 2/3 1720 Studfecity 18.20 VIdeospoínice 19.00 Skozičas 19.10 Bellzobje,3/4 20,00 Frasler, 24/24 20,25 Fidel, 1/2 22.15 Izgon iz raja, češki film 00,15 Videospotnice 00.50 Infokanal 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13,40 14.10 15.00 15.55 16.55 1755 18.00 19.00 20,00 21.00 22,40 22.45 23.40 00.40 Rk:ki Lake Rubi, nad. Kk^n, nad, Tv prodaja Mo)a Sofija, nad. Vrtnar^va hči Sedma nebesa Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva fiči, nad. Moja Sofija, nad, Kion, nad. 24 ur • vreme Rubi, nad. 24 ur Preverjeno Zamenjava ob rojstvu, film XXL premiere Zakon in red, amer, nani. 24 ur. ponovitev Nočna panorama kMtitíl 27 48 SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09,05 Telebajski 09.30 Risanka 09,40 Marcelino kruh In vino 10.00 ZlatkoZakladko 10,20 Odpeli pesniki 10.30 Knjiga menebriga 10.55 Matura, 1/2 11,25 Duhovni utrip 11.45 Sveto In svet 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Na vrtu 13.40 Zakladisveta 14.10 Poglej,tamsidoma, dokum. oddaja 15,05 Pod žarometom 15,55 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16,50 Pod klobukom 1730 Volkovi, čarovnice tn velikani, 28/39 17.45 Volja najde pot dok. film 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Pupendo, češki nim 22,00 Odmevi, kultura, šport. vreme 22.55 Ljubezni, tv igra OO.OO Dnevnik, šport 00.55 Dnevnik zamejske tv 01.15 Volja najde pot 02.05 Pretektost, češki film 03.40 Ljubezni, tv igra 04.40 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 09.05 Ratiorma 09,35 Mostovi 10,05 0tn:}ški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 16.15 Tvprodaia 16,50 Kako so snemali seriio hišdLz40, let prejšnega stoletja, 1/4 18.15 Videospotnice 18,50 Skozičas 19,00 Končnica 20,00 Mladinski orkester evropske unije 21.40 Ob 70-letnici sklad. Lojzeta Lebiča 22.20 Rajski vrtovi Fdžija 22.45 Videospotnice: Top 23.20 Infokanal J 07,55 08.45 09.40 10,30 11.00 11.50 12.45 13.40 14,10 15.00 15.55 16,55 17.55 18.00 19.00 20,00 21.40 22,35 22,40 23.35 00.35 RKld Lake Rubí, nad. Kton, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Vrtnarieva hči, nad. Preverjeno Tv prodaja Rlcid Lake. pog. oddaja Vrtnarieva hči. nad. Moja Sofija, nad, Kton, nad. 24 ur. vreme Rubi, nad. 24 ur Spomini mojega srca. amer, film Monk, nan, XXL premiere Zakon in red amer, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kmnmW 27 48 82 « i 09.00 Dobro juho. informativno- 09.00 Kako smo volili? razvedrilna oddaja informativna oddaja 1 10.00 Vabimo k ogledu 09,30 Vabimokogledu i 10,05 1305. VTV magazin 09.35 Avto šok, 6. oddaja - Rally i 10,25 Kultura, info, oddaja. Velenje in YU rally 5 10,35 Športni torek, ponovitev 10,05 Naj spol dneva i 11.00 Športni gost, ponovitev 14,00 Videostrani. obvestila [ 1140 Naj spol dneva 17.55 Vabimo k ogledu i 14.00 Videostrani, obvestila 18.00 Angleščina po mavrični [ 17,55 Vabimo k ogledu bllžnici 1 18.00 0tn:^ka oddaja 1820 TV inštnjkcija: matematika 1 18,40 Regionalne novice 18,40 Naj spot dneva j 18.45 Naj spot dneva 18.45 Vkleostrani, obvestila [ 18.50 Videostrani, obvestila 19,55 Vabimo k ogledu i 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1305. VTV magazin 1 20.00 Pop Com, kontaktna 20,25 Kultura, infomiativna glasbena odda^ oddaja i 21.15 Regionalne novice 20.30 Športni torek, športia 1 21.20 Naj spot dneva informativna oddaja i 21,25 VabiTDo k ogledu 20.50 Športni gost, kontaktna i 21,30 Odprta tema. kontal^na oddaja oddaja, 3. TV mreža 21.30 Turizem in mi, 3, IV mreža 1 22.30 Iz oddaje Dobro jutro. 22.00 Kmetijski razgledi. 3. TV informativno • razvedrilna mreža oddaja 22.30 Vabimo k ogledu i 23,20 Vabimokogledu 22.35 Naj spot dneva I 23,25 Naj spot dneva 22.40 Vkleostrani, obvestila i 23.30 Videostrani, obvestila 30. septembra 2004 '"'HlAS PRAZNIČNE ČESTITKE 23 POSLOVNI SISTEM ^ FORi FASHION Preiemova CMta la 3320 Veler^e Slovenija Mv^uffi TiCTOTJirfii FY Okro^iícd C'c je lo prvi izrečen ukrep, šest me-seccv po odvzemu. Če gre za drugi, mora vmes miniti leto.« Sledilo je novo vprašanje: imaš pravico pihanje odložiti, in če. za koliko Časa? »Pravico imaš do 15-minutncga odloga.« In zakaj naj bi bil ta odlog pomemben, kaj bi lahko z njim pridobil, so bili obiskovalci radiwed-ni Se naprej. Menda pri kom, kije malo prej kadil, to »zaleže«. To so bili že odgwori tistih, ki so sc zbrali okoli in ki so o kakšni praktični izkušnji vedeli več kol policista. Ta dva sta se komentarjem le nasmihala. Potem jc prišel .Šc en »kandidat«, kise je potrudil in nalašč za to priložnost - pihanje - pred tem popil dva deci rdečega. Rezultat? 0,08 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Ob strojnic/ s števitnim preventivnim gradivom je največ zanimanja vzbujal alkotest. Lep »okrasek« v naravnem Lastniki osebnih avtomobilov si za večni počitek svojih jeklenih koiničkov izbirajo najrazličnejše kraje, da so le Čim dlje od njihovih oči. To je v Šaleški dolini po.sial že vsakodnevni pojav. Je v Velenju še kakšno parkirišče, na katerem ni zapuščenega vozila, katerega lastnika se na hitro ne da ugotoviti? Vprašanje seveda je, zakaj je v prometnem dovoljenju toliko podatkov, na osnovi katerih bi lastnika lahko odkrili. Vsi ti podatki so vneseni tudi v računalnik, kajne!? Zadnji »lep« primer je ožgan avtomobil na zelenici poleg parkirnega prostora Restavracije .Iczero (nasliki). Najprej sose avta, kije bil Šc čisto normalen, lotili nočni krokarji v človeški podobi in z njega pobrali vse. kar lahko pride prav. Škoda, da niso odnesli še šasije in bi tako zelenica še naprej navduševala številne obiskovalce priljubljenega lokala. To pa.^ ni bilo vse. Nekdo, ki se ima očitno za heroja, jc v avlo podtaknil še ogenj. Sc sreča, da v bližini ni bilo parkiranega še kakšnega avtomobila. ■ B. Mugerte Najden moški je bil z območja Maribora Prejšnji teden smo portíčali o najdbi moškega trupla v kraški jami Mornove zijalke v Belih Vodah, ki je območje Policijske postaje Velenje. S Policijske uprave C:elje pa so v pelek sporočili, da so ugotovili identiteto pokojnega. Cire za71-ielncga moške-gii, doma iz okolice Maribora. Drugih podatkov policija zaradi interesa preiskave ni posredovala, ker Še ni bil znan v/rok smrti. PolicLsli pa še vedno zbirajo informacije, ki bi pomagale razjcisniti okoliščine njegove smrti, zalo prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o njegovem gibanju v lem me.secu, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo na telefonsko številko 113 ali na anonimno iclefoasko številko policije OHO 12 00. Med prehitevaniem čelno v tovornjak Nesreča na i>lavni cesti y\i ja vas-Velenje terjala življenje studence, 22. septembra - Promet na celjskem je znova terjal krvav ecsini davek. V prometni nesreči, ki seje pripetila v sredo ob 5.45 na glavni cesti Arja vas-Velenje, je umrl 31-ietni voznik osebnega avtomobila s Paškega Kozjaka. Vozil je iz smeri Ajja vasi proti Velenju. Zunaj naselja Studence je pred levim nepreglednim ovinkom začel prehitevali kombinirano vozilo. V Času prehitevanja mu je nasproti pravilno pripeljal 3]-letni voznik tovornega avtomobila s priklopnikom. Prišlo je do čelnega trčenja. Voznik osebnega avtomobila je umrl na kraju nesreče, njegova 31-letna sopotnica pa se je v nesreči hudo telesno poškodovala. Sopotnica umrla v bolnišnici Žalec« 23, septembra - V četrtek ob 22.05 se je v križišču izvoza z avtoceste in regionalne ceste, izven naselja Trnava, zgodila huda promclna nesreča. /aradi poškodb, ki jih je utrpela v njej, je v bolni.šnici umrla fi6-letna sopotnica v osebnem avtomobilu, 28-lctna voznica oscbnegti avtomobila pasejevnjej hudo poškodovala. Voznica osebnega avtomobila, ki je vozila po izvozu z av-tocesic v smeri križišča z regionalno cesto, je pričela zavijati za smer Šentruperl v Času, ko jc iz smeri Šcnirupcrla proti Parižljam pripeljala .VJ-letna voznica kombiniranega vozila in silovito trčila v levi bočni del osebnega avtomobila. Hudo poškodovan kolesar Velenje, 26. septembra - V nedeljo ob 19. uri seje v prometni nesreči na regionalni ce.^li Ve le nje-Pol zela hudo poškodoval 25-lctni kolesar. S kolesom je pripeljal iz velenjske smeri. Ko je vozil po blagem klancu navzdol v bližini odcepa za Zgornje Laze. je iz njegove leve strani na vozišče pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila seal ibiza in zavil proti Polzeli. Kolesarje kljub zaviranju trčil v zadnji del vozila, padel po vozi.šču in se hudo poškodoval, /aradi razjasnitev okoliščin policisti pozivajo neznanega voznika, da se jim javi ali pokliče po telefonu številka 11.1 Tatvina motornih žag Žutťc. 24. septembra - Nezna-necjevkraju S lopni k, občina Vransko, iz nezaldenjene kleti gíxspcídarskega poslopja odtujil dve motorni žagi. Lastnika je z dejanjem o.^kodoval za 100.000 tolarjev. Vlom v kontejner Šoštanj, 24. septembra - neznanec je v noči na petek na Koroški cesii vlomil v gradbeni kontejner. Iz njega jc odnesel večjo količino raznega orodja. Skoda, ki jc pri lem nastala, znaša kar 2.000.000 tolarjev. Požar na susilnici Žalec, 26. septernbra — V nedeljo malo po 21. uri je izbruhnil požar na sušilnici hmelja v Drešinji vasi. /aradi hitrega posrediwanja gasilcev se ogenj ni razširil na gospodarsko poslopje, kljub temu pa je povzročil za okoh l.OOO.OOO tolarjev škode. Vzrok za nastali požar kriminalisti in policisti še preiskujejo. OBJAVE ABONMAJI 2004/2005 L GLASBENI ABONMA CARMIN X SL()V1:í\ICA. IVIiirílHir Dirigent Karmina Silcc Prtîgram: Slovenska zlxirovska stvaritev (Lojze Lebić: Suita štirje letni časi. Bela Krajina in Rc/ija), Ta program je bil nagrajen z glavno nagrado letošnjega na-tet^aja družbe za ohranjanje naravne in kuUurne dediščine. Velika dvorana glasbene šole F. K. Koi:elj.skega, 22. november 2004, ob J9.30. BUDAPEST MUSIC WOKIil) Elitno skupino Budimpešlan-skega glasbenega sveta, ustanovljeno lela 1097, sestavljajo prvaki in najuglednejši solisti budimpeštanske opere» bale lni plesalci ter ženski komorni orkester. Dirigent: Sandor Berki. Program: najpopularnejša ope-relna glasba sveta (F Lehar, E. Kalman, J- Strauss). Dom kuhure Velenje, 16. de-ccmbra 2004, ob 19.30. MVKIKORSKA Dirigeni: Stefano Pellegrino Amatlo Sodelujejo: Bojan Maroševič, orkester Mariborske filharmonije Velika dvorana glasbene i^ole F. K. Koî^eljskega. januar 2004, ob 19,30. TOTI mu B \I\D MARIBOR, \rliki orkcslcr. Sestavlja ga 18 priznanih glasbenikov pod vodstvom mag. Edvarda Holnlhaneija. Program: slovenski evergreeni in popevke, klasična big ban-dovska glasba skladateljev, kot so Bťisie, Ellington, Porter, Berlin, Gershwin. Milerv priredbah Jožeia PrivSka, Lojzeta Kranjčana in osialih. Dom kulture Velenje, I'ebruar 2005. TDKRAI OLK Zasedba: Bojan Cvetrežnik, violina. mandolina; BoŽijan GombaČ, klarinet, vokal, bo-darn, keltske pišCali, melodika; Danijel Čeme, kitara; JoSko Sečnik, gost na basu; Janez DovC, gasi na harmoniki. Ibrra Folk je na zaključni podelitvi BBC-jevih nagrad pognala množico v norost s svojimi vrtoglavimi riimi in nabitim igranjem. Nastopili so z dovolj energije, da so listi večer postali vladarji odra (Londonnel). Dom kulture Velenje, marec 2lH)5. vi;si;rA vixnA, baici Baletna skupina Croatia, Zagreb Vesela vdova je balet v treh slikah po istoimenski opereti Franz Leharjavkoreografiji hrvaške balerine Sonje Kasti. vSo-deluje 23 solisiiïv in ansambel Baleta Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, zbrani v baletni skupini Ooalia. Dom kulture Velenje, april 2m5. na(;rai)i\i k()i\(;krt: GORDANA HLEB,sopran, SIMONA SOLCE, klavir, (ilasbena Jola F K. Kožcijskega Velenje, Torek, 9. novembra, ob 19.30. II. BEII GlEDALIŠKI ABONMA GltKiali^čť Ptuj Hm Mrth: ^IIMIJ.OV OTOK Komedija Režiser: Dražen Ferenc in a. Igrajo: Rastko KroSl, Jure Iva-nuáič, Davor Herga, Primož Ekarl. Igra TimaFirihase odvija med Štirimi poslovneži, nasedlimi na otoku. Tod& ne otoku sredi oceana, na kalerem bi jih ogrožala lakota, žeja in izgubljenost. Otok je na navadnem jezeru. Na njem ni prav nič nevarnega. Vsa nevarnost leži v njih samih, v njihovih mislih, spominih, navadah in strahovih pred, j a. naravo Î Besedilo sloni na odtujenosti modernega človeka od narave. Mcsini človek, navajen preživetja med avtobusi, sema-Torji, fast food(^m, kinojn in su-permarketi,sev naravi popolnoma zlomi. Štirje. „brodolomci" začnejo preprosto delati paniko okoli ničesar, okoli svojih bojazni in strahu pred naravo in nezmožnasijo umika. Tako ujeli v naravo počasi izgubljajo maske in se začnejo zaleka-tiv zajedljiv humor, religiozno vznesenost, obžalovanje in ne boste verjeli, eden ceio poizkusa obdržati Irezno glavo! Kar se izcimi v zgodbi Štirih poslovnih kolegov, koliko smeha, koliko posmeha in koliko resnice in kaj naredijoz eksotično ptico, ki se neprenehoma oglasa, je svojevrsten priročnik za to, kar naj ne bi postali! November 2004 Slaveasko mladinsko L|uhlja na Eugene Inonesco: l)Č[\A URA Komedija absurda Režija: Vilo Tauťer. Igrajo: Ivan Godnič, Janja Majzelj, Maruša Geymayer-ObJak. Leta 1961, deseilctje po krsini izvedbi Ináirukcije Eugena lo-ncscaje Roland Barthes v svojem bravuroznem eseju Fran-co.sko avantgardno gledališče med drugim zapisal: »Destrukcija jezika v svoji sproxilvi oznanja, da se je ne da zaustaviti.« Nekaj Slavkov pozneje je svoje razmišljanje sklenil v veliko bolj spravljivem tonu: »Upamo lahko, da je novi gledalii^ki jezik zmožen sprožili nova razmišljanja in da osvobodilcv gledališkega jezika spremlja refleksija o našem resničnem sveiu, in ne zgolj o izpraznjenem svetu.« S tem je označil dotedanjo pot gledališča absurda, December 2U04 Drama Ljubljana Conor Mc l^herson: ji;/ Humoreska Režiser: Mile Korun. Igrajo: Ivo Ban, Branko Sturbej, Igor Samobor, AleS valič, Sa^a Pavček. Mladi irski dramatik, scenarist In režiser Conor Mc Pherson (1971) je irenutno med najbolj popularnimi in gledanimi avtorji v sicer zelo živahnem in ustvarjalnem britanskem gledališču, Podeželski puh nekje Bogu za hrbtom, .štirje domačini in pred kratkim priseljena novinka ob večerni pijači neobvezno kle-pelajo. Kol je v navadi ob takSnih priložnostih, se iz «ilji-vega dialoga začnejo luSčiii zgodbice. Zgodbice o duhovih in najrazličnej.ših nadnaravnih pojavih, kj so jih skusili vasčani, ,so bolj smešne kot srhljive, dokler... S svojim dobrodušnim humorjem in prepričljivim pisanjem se je Jez najdlje v zgodovini obdržal na repertoarju Royal Couri Theatra in doživel izjemen uspeh pri pubhki. Ljubljanska Drama ga ponavlja že od aprila 2001 ... Januar 2005 Mestno gledališče Ijuhljsinsko Ingmar Bergman: PRJZORl I/ /AKO^SKliCA ŽIVIJi;i\JA Drama Režiser: Mile Korun. Igrata: Bernarda Oman in Boris Ostan. (iledaliŠki Prizori iz zakoaske-ga življenja so e.scj o svetu, življenju, ljubezni, smrti in samoti. ki sku.šajo vsakdanje zakonske ležave obeh junakov igre posplošili v razmislek o medčloveškem odnosu, o relaciji med človekom in svetom, pri čemer človekv resnici nastopa kol Slehernik. Boris Ostan in Bernarda Oman sta se sposobna ustrezno odzvati v izjemnih okoliščinah, ki jih zahleva Berg-manovo besedilo. Februar 2005 Slovensko ljudsko j^ledališče Celje Lukas Biirfliss: SKKSIIALIVR IVIÍVRO/IÍ ^AŠUI STARŠEV drama Režija: Matjaž Latin Igrajo: Manca Ogorevc, Anica Kumer, Aljoša Koltak, Renalo Jenček Igra i^vicarskega dramatika in novelista Lukćisa Barl'ussa na način filmske pripwedi razkriva zgodbo duševno zaostale Dore, ki se po nekaj letih ta-bletne omame zbudi in začne hlastali po življenju. Eliptično dogajanje na šeslih različnih prizoriščih zajame celoten spekter sveta, kjer poteka Dorina socializacija: družino, službo na zelenjavni stojnici, zdravniško ordinacijo in njen intimni ljubezenski svet. Marec 2005 Slovensko ljudsko gledališče Maribor .Anton Tomaž Linhart TA VliSllIJ l)AI\ \IJ MATIČKK SE imi Komedija Režija: Matjaž Lalin. [grajo: Peter Trnovšek, Sonja Blaž, Vojko Belšak, Pia ZemljiČ, Ta- dej ToŠ, MiU")š Batelino, Peter Boštjančič, Nenad Tokalič, Mojca Simonič, Zvone Funda, Vlado Novak. Komedija se dogaja v sprašče-nem grajskem okolju, kjer se spletajo in razpletajo ljubezenske igrice. Osem osebje zaple-lenih v .štiri ljubezenske zgodbe, Nepredvidljivi preobrati ustvarjajo inteligentno komedijsko dinamikix na primer Matiček odkrije v svoji vsiljevani nevesti mater, v baronovem pomočniku Žižku pa očeta, baron je prepričan, da dvori Nežki, pa dvori svoji ženi Latinov Matiček ima kar nekaj zanimivih momentov in nastavkov, nekaj moderniziranih absurdnih vložkov (Tonček zapoje Rozali pravi plestenjakovski šlager), nekaj zabavnih gegov, precej dobre montaže dialo.ške-ga govora v publiko. April 2{K)5 NA(iRADNA PREDSl AVA Gledališče Pod kozolcem Šmartno ob l^ki Nicola Man/ari: MRTM m PLAČlIJliJO DAVKOV Režija: J<">že Krajne. Ij^ajo Jože Robida, Mija Žerjav, Pavla Letenje, Adi Iloťer, Lucija Fužir, Lija Modrijan, Franci Fužir, Zvonka PerišiČ, Feri Rudnik in drugi. Gledališče pod kozolcem je do dolgem času spet zbralo kar enajst pripadnikov le druščine, ki je soustvarjala najbolj plodo-vito obdobje Gledališča pod kozolcem. Pridružila se jim je še desetina ustvarjalcev rosno mlade generacije, za katero je brez zadržka treba reči, daje naslednica, ki marsikaj obeta. Tako se je rodila predstava, ki se na svojevrsten način ponorčuje iz ko-ristoljubja prav posebnega kalibra. Govori o državljanu, ki so ga malične oblasti namenoma razgla.sile za mrtvega, da bi... III.ZEUNI GLEDALIŠKI ABONMA Špas teater Mengeš Ray cooney: ITiNIVY MONEY Režija; Vinko Moederndorler Igrajo: Janez HoČevar-Rillc, Boninsegna, Matjaž Tri bušo n, Mojca Fatur, Slavko Cerjak, Uroš Smolej, Boris Kerč, Primož Pelkovšek-Pelko. Kaj bi storili, če bi našli 735.000 funiov, misleč, da vas la.stnik ne bo našel? To se zgodi običajnemu družinskemu računovodji Hervju Perkinsu, ki bi jo rad popihal v Barcelono, vendar njegova žena ni za to. Raje bi ostala doma, saj je planirala praznovanje Henry-jevega rojstnega dne s prijateljema Vicom in Betty. Presenetita jih policijska inšpektorja, ki se pojavita na vralih. Prvi začne izsiljevali Menryja, medlem, ko je drugi prispel, da obvesti Jean o nesreči, ki se je pripetila njenemu možu, da ne omenjamo, da kovček išče tudi malija... November 2004 Spas teater Mengeš Andrej Rozman Roza; OBUTI MACEK Režija: VitoTaufer. Glasba: Igor Leonardi. Koreografija: Mojca Horvat. Igrajo: Matjaž Javšnik, Mojca Funkl, Aloiša Kovačič, MaruSa Geymayer Oblak, Uroš Smolej, Danijel Malalan. Obuti maček je mija-uzikel o mlinarjevem ,sinu Maticu, kizadedičino dobi mačka v žaklju. Ko spozna prelepo kraljično Marjetico, se lakoj zaljubi vanjo. Zeli .se poročili z njo, a mu kralj in kraljična tega ne dovolila, kersia Marjetico oddala grofu Brdavšku. Na koncu se Matic priljubi kralju in kraljici, premaga zlobnega grofa Brditvška in pmtane kralj. Obuti maček v priredbi Andreja Rozmana Roze se je zaradi besednih duhovitostih in domislic, plesa in petja priljubil lako mlajšim kot starejšim gledalcem in bo čudovito dopolnil decembrski praznični .spored. December 2004 Gledališču Satirikoo Ljui)Uana RADiO a\ (lA snow Nastopajo; Sašo Hribar, Marjan Šareč, Jure Mastnak, Jure (lodler in drugi Vsak pciek dopoldne, ne glede na letni čas in vremenske razmere, Radio Slovenija na svojih valovih v živo predvaja Radio Ga Ga. Oddaja je postala že nepogrešljiv del življenja mnogih Slovencev, ki doma, v službi ali v avtu, napeto spremljajo domiselni humor briljantne ekipe »gagajevcev« s SaŠom Hribarjem na čelu. Kdo so ljudje, ki s svojim, kot bi se reklo strokovno - »politično nekorektnim humorjem« vzlrajno zmanjšujejo razliko med tem, kar mislimo, da smo, in med tem, kar dejansko smo, in ki na svoj edinstven način razgaljajo togost, hinavščino, topoglavost in druge »bisere« sodobne družbe? Odgovor na to vprašanje se Sedákem ponuja prvič v zgodovini - ob ogledu humorislične predstave Radio Ga (ja show, v kateri bodo nastopili Sašo Í îribar z originalno zasedbo Radia Cîa Ga ter posebni gostje: Arnold Schwai7enegger, Mr. Bean, predsednik G. Bush, dr. Johanes, Tuđman, dr. Bučko, g. ('olniČ ter drugi predstavniki domače in tuje politike, estrade in športa. Januar 2005 Violeta Tomič produkcija Miro Gavran: IIOIEL KAI{|LOI\ Režija: Tijana Zinajié. Koreografija: Mojca Horvat. Kostumi: Zoran Garevski. Glasba: Compe. V hotleu Babilon se zgodi incident, ko češka turi.sika strelja na receptorja. Voditeljica TV oddaje najavi izpove prič. vsaka pove .svojo zgodbo in .svoj pogled na dogodek. Tako slišimo izpovedi receptorja, Čehinje, dolenjske podjetnice, ameriške z domke, avstrijskega turista, bosanske Čistilke, ruske artistke ... in celo izjave različnih časopisov, ki v nesrečni ljubezenski zgodbi vidijo mednarodno z a rolo. Obeta sc nam zabavna predstava. saj gre za eno igralko, enajst vlog in sto enajst smešnih situacij. Februar 2005 Teater 55 Branko Djuríč, Marko Pokom: si,ovi:i\(:i v viisouii Režija: Branko Durič-Duro Igrajo: Gojmir Lešnjak-Gojc, Aljoša Trnovšek, Alenka Te-tičkovič, Karin Komljanec Piše se leto 3026. Hoveštvo je bilo prisiljeno, zaradi globalnega segrevanja, zapustili planet. Na južnem in severnem tečaju se je vzp(ustavila mediteranska klima. Povsod drugod pa je postalo neznosno vroče. Pomanjkanje vode je prisililo slovenske kmete, da pobijejo še zadnje črede kamel na Pokljuki. NATO, ki seje obdržal kot edina svetovna velesila, je zalo poslal predstavnike vseh držav članic na oddaljene planete, da bi tam ohranili človeško vrsto. Tudi Slovenija, ki je v zadnjem trenutku poslala članica NA-'lA, je dobila svojo vesoljsko ladjo in nalogo, da naseli majhen planet v tîzvezdju Alla cen-lavri. Gledalci bodo priča zgodovinskemu pohodu rakeloplana SLOVENIA y. eliino posadko - najlepša Slovenka, najpametnejša Slovenka, v.sestranski šarmantni pilot in da ne bi bilo zamere, SIcTvenec, ki je bil izbran na loteriji. Ali jim bo uspelo priti na tisoč svetlobnih let oddaljen planei? Jim bo uspelo ohraniti naš narcxl? Kajti njihova življenja so kratka, potovanje dolgo, zalo morajo, pod nadzorom računalnika, med drugim poskrbeti tudi za reprodukcijo ... Marec 2005 Moj teater Ljubljana Milan Grgič: IJIIRO DOMA. KDOR (;\ IMA Režija: Marjan Bevk. Igrajo: Roman Končar, Maja KonČar /Ana Facchini, Alida Bevk, Rafael Vončina Ko se 18-lcina visoko noseča Lidija po poroki s svojim možem Markom odseli k svojemu novopečenomu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem in mlado ženo), si njena starfa Ela in Jure. kljub zapleteni družinski situaciji, malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta. Taslovo stanovanje je res zelo veliko, odno.si (zlasli y. mlado gospodarico) pa nevzdržni. In kaj jima preostane drugega, kol da sc vrneta v objem ljubečih in razumeva-jočih staršev, pa čeprav v skromno dvosobno stanovanje ... Dojenček je na poti, Lidijin Študij "odložen za nedoločen čas". Marko ima sicer diplomo, nima pa službe ... in starševska (zlasti očetovska) ljubezen in potrpljenje imata tudi svoje meje ... April 2005 IV. ZUTI ABOHMA Cankiirjeve^a doma v LJubljani ORKESTER 30. septembra 2004 OBJAVE 27 Ki;SII)MI\TIM I/ IIWÍÍA Dirigent: Jaap van Zwcdcn Solist: David Friihwirlh, violi» nil 'Ibrek, 12. oktobra, oh 20.00 ^l\l)/\KSKI ^AKOD^I ()Khi;STi;K Dirigent: Zsoit 1 lamar Solist: Gabor BolUoc/ki, iro-bcnla Ponedeljek, 8. novembra, ob 2l).()0 LONDONSKI OKkllSTKK Dirigent: Paavo Berglund Solist: Chrisuan Tetzialï, violina Nedelja, 20. februarja 2005, ob 2ÍX0I) IIIJIAKMOMCNI OKki;STi;K Dirigent: Andrew Li U on Solistka: Mîirjana LipovSek, mezosopran Torek, 8. marca, ob 20.0n smiioNičM ()KkF>STllK I/ liTAIIA DIRIGENT: Kdili Lockhart Solistka: Viviane I lagner, violina Ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 ORkDSTIlR (iIl)Si;PR\ VI;KI)I.IA I/ !VIILAI\A Dirigent: Riecardo Chaillv Torek, 17. maja, ob 20.00 v. PIKIN ABONMA Míní tťaUr LJul>ljana TKIJi; PKAŠIČkI Lutke Re/ija: Pavel Pi)lak Igrajo: Tja^a l^Aileznik, Gaiper Jarni in Miha Arh Znana pravljica o ireh prašičkih, njihovem prepiru o materialu za hi.ške in prepiri z volkom je igriva, polna pesmic in humorja. Míní teater Ljubljana A. Rozman Kozo JAI\KO II\ Ml JkA Musical Rc/^ija: Roben Waltl Igrajo: Barbara Kukovee (Iva Krajne), Olga Kacjan, Jurij Souček, AljoSa TernovSek Pravljica o bratcu in sestrici, ki se izgubita v temnem gozda in se znajdeta pred hiSico iz mede-njakov hudobne čarovnice, je zagotovo ena najbolj znanih pravljic, ki jo poznajo oiroci vsega sveta. Pesnik in pisatelj Andrej Rozman Ro/a je zgodbo dodatno popopral in napisal pravljico čisto po svoje. Verjemite: veliko zabave! Dccembcr 2004 Lutkovno uledaiiŠče LJul)ljana A. Milne - Matjaž Potraje: Mi;i)M';i)i;k im Režija: Maijai? Pograjc Medvedka Puja in njegove prijatelje Pujska, Tigra poznajo vsi otroci. Januar 2005 (ítedaííšče h desnega /epka Boštjan Storman: VOKUC COPKMCr. iVIIŒ Reíija: Boštjan Štorman Igra: Lucija C'irović »Mica, Mica, najboljša eoprni-ca. Taksne svet šc ne pa/.nn, to burka bovehka.« Februar 2005 Lutkovno gledališče LJiihlJana Lila Pra p Z\KAJ ? Režija: Barbara Bulaiovi<í in Barbara Stupica Ali veste, da bi ostali brez zgodb in pripovedk, če nekateri posebno radovedni otroci ne bi kar naprej spraševali svojih mam in očelov: »Zakaj?« Marec 2005 Lutkovno }{leor Peter Svetina: O MRO/MI. ki SI l\i IIOTIil. STRIČI NOHTOV Re«^ija: Diego de Brea /godba govori o mrožku, ki ni dovolil, da bi mu aitrigli nohte. Zaradi tega jc imel pre-cejSnje teřave. V šoli je predrl vse žoge, v tovarni ribjih konzerv ne dobi službe, ker bi preluknjal konzerve, v banki ga na^enejo, ker bi 7 nohli prediral bankovce. Žalosten se odpravi v širni svet iskal srečo. April 2005 NAGRADNA PREDSTAVA LG Velenje: KA/BOJMSkI /IV/AV Nova predstava domačega lutkovnega gledališča bo tudi le-iijs pričela sezono. Zgodbica o živalih, ki se uprejo hudobnemu lastniku in ga zapustijo, je polna zanimivih dogodivščin. 23. oktober ob 10.00 VI. CENE VSTOPNIC Koncerti bodo praviloma ob torkih. Predstave v Zelenem abonmaju so možne iudi ob nedeljah. Pikin abonma je primeren za otroke nad 4 lela starosti in bo ob sobotah. Tudi spremljevalci morajo imeti izkaznico. Zaželeno je, da odrasli gledajo predstavo skupaj z otroki! Abonmajska izkaznica s popusti za upokojence in mladino st> posebej označene in niso prenosljive izven teh kategorij. VIII. VPISOVANJE Vpisovanje v Glasbeni in Zeleni abonma bo na novo in ho trajalo od 11. do 22. oktobra 2005. Stari sedeži Zvclcnega abonmaja so razveljavljeni, ker bo odslej samo en Z-eleni abonma. Prednost imajo d(5sedanji abonenti Belega ali Zelenega abonmaja, če se vpišejo med 11. in 18. oktobrom, po tem datumu se lahko do 21. oktobra vpl^jo novi abonenti. Za stare abonente Belega in Piki nega abonmaja bo prcdiuîst-no vpisovanje od IL 22. oktobra 2004, vsak dan od 8.00 do 14.00, v četrtek do 17.00, v soboto do 12.00. Vpisovanje za nove abonente leh abonmajev bo od 18. do 22. oktobra 2004. Vpisovanje v Zlati abonma je bilo zaključeno junija 2004. Odhodi avtobusov v Ljubljano bodo ob 17.00 iz Slovenj Gradca in ob 17.30 iz Velenja. Vse ostale informacije dobite v Knjižnici Velenje, Enota prireditve, Titov trg 4,3320 Velenje. Telefon 8982572 (Andreja); (G 8982571 (Marjan); Faks: 03/8982 585 O-rnail: andreja.zelcnik@gu-est.arnes.si, marjan.marin-sek 1 est. a rnes. si Knjižnica Velenje, enota prireditve, si pridržuje pravico do spremembe cene abonmajev OZ- programa do zaključka vpisovanja oziroma storniranja vpisanega abonmaja, čc ne bo dovolj vpisanih. Glasbeni abonma 12.000 SIT Upokojenci in mladina 10.000 SiT Beli gledališki abonma 12.000 SiT Upokojenci in mladina 10.000 SiT Zeleni gledališki abonma 18.000 SiT Upokojenci in mladina 15.000 Siï Zlati abonma Prva l je velenjski Kulturni center Ivana Na-potaika skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cioidan. Z leti je ta prireditev prerasla v največji otroSki festival v Sloveniji: - v nedeljo, 7. oktobra 1962 je bila ob 15. uri, pred več kot 2t)()() gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča: predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je přeřezal otvoritveni trak in predal kotalkališčc v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan - Rttdar; - 7. oktobra 1972 je v Pesju začela obratovati nova naprava velenjskega premogovnika za izvoz premoga iz jame; - 7. t>kt4»brii 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu Dom za ostarele občane; - 7. oktobra 9H3 so v Velenju odprli podhod pod Kidričevo cesto med Namo in pašto. Pripravfja: Damijan MjajiČ Kdaj - kje - kaj Škratova slikarnica vabi Velenje - Muzej Velenje - Cialerija v mesccu oktobru vpisuje v Škratovo slikarnico • likovne delavnice, namenjene otrokom od 7 do 13 let. Prijave sprejemajo na tel: 897 68 41 med 8. in 13. uro do petka 15. oktobra 2004. Število mest je omejeno. '>Skratova slikarnica« bo enkrat mesečno, v soboto od 9.30 do 11,00 ure v prostorih (ialerije, na J itovcm trgu 5, Colitťk. 30. scplember Qd 9.Q0 ure naorei TRC Jezero in različna prizorišča v Ve I ^ ju 15. PilUR festival-Informacije: 03/898 18 60 Pcick, I. oklobcr 21.30 Mladinski cenler Velenje Tecfinovećer Mcdciju. oklobcL Od 9.QQurenaorBi TRC Jezero in različna prizorišča v Velenju 15. Pikin festival 1Q.OO-16.QO Ljudska univerza Velenje Brezplačno testiranje znanja Iz tujih jezikov • Testiranja bodo potekala do 31. oktobra. 19.30 Mladinski cenler Velenje 15. Pikirt festival • Sarajevski većer Sobol a, 2. oklobcr_ 9>00 Telovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma kadeti, a.SKUlkrog- KK Velenje : KK Kelaja IQ.QQ Dom kuîlure Vel^je Pika miga * državna revija otroških plesnih skupin 1Q>QO-17.0Q TRC Jezero in različna prizorišča v Velenju 15. Pikin festival • Pikin dan; Pikine ustvarjalne delavnice, zabavne igre. številni glasbeni in plesni gostje, ulično gledališče, Plkln sejem in številna druga presenečenja. 11.00 Velenjsko jezero 15. Pikitt festival'Renata za Zlato Piko ; regata bo potekala v razredu Optimist. 15.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 2. SNL -NK Rudar :NK Aluminij 17.00 TRC Jezero Velenje 15. Pikin festival-Slavnostni zaključek j estival a In koncert skupine 8.B J. 17.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna lekma 1. B DRL • ženske-ŽRK Velenje: ŽRK Sevnica 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma - Liga Telekom • RK Gorenje iflK Termo Škofja Loka 10.00 Telovadnica Šolskega centra Košarkarska tekma -Mladinci, 2. SKLJ.krog-KK Velenje : KK Nazarje ILOO Velenjsko jezero Regata za prehodni pokal Mestne občine Velenje -Regati bosta potekali v razredih Optimist in Evropa. 16.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma Pono(lcl|ck. 4. oktober Depo Muzeja Velenje na Starem jašku Svetovanje na konservatorskem In restavratorskem področju Torek. 5. oklobcr 15.30 Bele Vode In Sveti Križ Ekskurzija v Bele Vode in na Sveli Križ 17.00 Mestna galerija Šoštanj Torkova peta • ustvarjalnica za otroke in starše 18.30 Mladinski center Vefenje Filmski večer Sreda. (>. oklobcr 1IJÎQ vila Mojca Sredina peta -ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic • Zrcatce (G. Vitez), Jazbec in ovčka (S. Makarovič) 17.00 Mladinski center Velenje Ernlne ustvarjalne delavnice Čelrlek. 7. oktober 18.00 Gostišče Upa v Šaieku Bridge za staro In mlado 19.00 Galerija Velenje [Titov trg 5) Odprtje razstave Klavdija Zornika • Intimlzem v prostoru Zâ dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-Infor-fnacijski in promocijski center Mestne občir« Velenje (03/8961860). Prosim, ne zavrzite me! Šol.ske počimice so se konialc. Mnogi otroci so jih preživljali na dci^cli pri starih starših ali sorodnikih. Pole pomoči pri kjiicčkih opravilih so sc igrali tudi v. mladimi muckami in psički. Maic kcpicc so sc jim zelo priljubile. Ko so otroci odhajali domovv meslo, poprosili sorodnike, ĆC lahko muciko ali kužka odnesejo s sabo. Ker je teh živali na podeželju veliko, so sorodniki z veseljem dali živalco otroku. Niso pa pomislili, da se bo otroki^ivali kmalu odrekel, ker le-ta ni igračka, ampak živo bitje. ki potrebujejo hrano in nego. Star!>i so ugotovili, da muca irga zavese, da je potrebno skrbeti za hrano in higieno, zato so sklenili muco vreči ven -a kam ? Spotoma po centru mesta sem videla mlado momieo s hčerko, kako sla iz cekarja vrgli mlado muco na mostu v centru. Hitrih nog sla slekli stran, daju ne bi le kdo mimoidt-^ih vprašal, z.a-kaj sta to storili. Muca je milo mijavkala in se zalekla v grmov- je ob reki Paki. Ljudje, ki opazijo muce v mestu pravijo, da so to poiepuike muce. Menim, da nimajo prav, ker so le muce imele nekoC dom, a ljudje so jih zavrgli. Tiste, ki prežive, se potem seveda tudi razmnožujejo. Nekaterim ljudem ni mar za živaJi, drugi jih celo preganjajo, mučijo, ker jih sovražijo. So pa ljudje, ki jim pomagajo, kajti vedo, da nihče, pa naj bo to muca ali pes, ne more živeti brez hrane. Vendar se ob le ljudi mnogi obregnejo, češ naravna selekcija mora biti. Menim, da to ni naravno, da nekdo vrŽe Žival na ceste, prej pa jo ima v stanovanju. Taka žival trpi lakoto, zboli in tako lahko pri-nai>a razne bolezni. Vsak naj le ima toliko zavesti in poguma, da odnese žival uspavali, da ne bo trpela. Ljudem, ki pomagajo zavrženim živřilim, naj ne mečejo polen pod noge. Ti ljudje nikogar ne ogrožajo, /.a pomoč živalim žrtvujejo veliko časa in denarja, ki ga ponavadi imajo malo. Ve- likokrat se iz teh ljudi drugi norčujejo, jih zmerjajo, mečejo posodice v smeti ali obmetavajo s kamenjem, skratka jih ponižujejo. Ali ne bi bilo bolje, da bi tudi laki ljudje pomagali k sožitju narave in ljudi in s svojim zgledom pomagali pri vzgoji naših otrok. Dn/itvo za pomoč živatim Ve-ienje OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka 4 PIKIN KINO (cena vstopnice 600 SIT): BK\T\ _ (avanturistični film) Režija: Jean - Jacques Anna- ud Vloge: Guy Pearce. Jean-Cla-ude Dreyfus Dolžina: 109 minut Četrtek, 30. 9.. ob 17.30 Petek. 1. 10., ob 17.30 V zapuščenem templju v divji džungli sta se rodila dva tigra. Eden je sramežljiv in nežen, drugi bojevit in pogumen. Nekega dne pa ju usoda loči. Pogumnejši Kumal konča v cirkusu, nežnejši Sangha pa v ujetništvu pri guvernerjevem sinu. A nekega dne mora Sangha zapustiti družino in konča pri krutem krotilcu, ki želi iz njega narediti tigra bojevnika. Tako se tigra spet srečata v cirkuški areni kot nasprotnika. Ker pa kri ni voda, se prepoznata in zbežita svobodi naproti. Toda... Premierno predvajanje v Sloveniji za Pikin festival v Piki-nem kinu. I \IIRi:i\IIIJT9/l I (vojni dokumentarec) Režija: Michael Moore Vloge: Michael Moore Dolžina: 122 minut Četrtek, 30.9., ob 20.00 Petek, 1.10., ob 20.00 Sobota, 2.10., ob 20.30 Nedelja, 3.10., ob 18.00 Ponedeljek, 4.10., ob 20.30 Torek, S. 10., ob 18.00 Sreda, 6.10., ob 20.00 S tem filmov nas Moore želi prepričati» da je 11 .september zanetil iskrico za velik požar v ZDA. kjer trenutno gori svoboda. Moore z doslej neobjavljenimi posnetki dokazuje, da predsednik Bush sprva sploh ni reagiral na napad, nato pa gaje spretno zlorabil sebi v prid. Film je direkten napad na vse napake predsednika Bus-ha in njegove administracije. Obiskal pa je tudi vojake v Ira* ku in svojce umrlega vojaka, ki so izgubili vero v predsednika in pravico, Moore tudi razišče povezave med družinama Bush in Bin Laden. Fahrenheit 9/11 je kontroverzen film in hkrati svarilo kako maj-meh korak je od demokracije do fundamentalizma. SliaMOKDSki: /i:ivsKi; (satira) Režija: Frank Oz Kino nagrajuje naročnike Našega casa Izžrebali smo; Martina Trdin. Koželjskega 3, Velenje; Lovro fajfar, Lipfe 2/a, Velenje In Franc Le^aK, Jenkova 19, Velenje. SeCOM Secom KfSkod.o.o. PE Velenje O. C. Pdka GSMs 041 796 510 vww.secom'krsko.si Proizvodnja in montaža: * PVC okna, vrata * roletoi ialuzlje * komarniki * polkna Evropska okna za evropsko ceno! STE BiLi POŠKODOVANI poravnav^ ^ ^ nezgodi? PE VELENJE. Efenkova61 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 080 1314 BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: Vloge: Nicole Kidman, Matthew Broderick Dolžina: 93 minut Sobota, 2. 10., ob 23.00 Torek, 5. 10., ob 20.30 Joanaživi kot v škatlici. Je najmlajša predsednica televizijske družbe, je srečno poročena in mati dveh otrok. Toda nekega dne gre vse po zlu, potrebna je sprememba. Zato se z možem preselita v idiiični predmestni raj Stepford. Toda tu je vse tako čudno. Idealne soproge brez prigovarjanja popolnoma strežejo svojim možem, vse so nenavadno lepe in spretne. Joanna ima oporo le v dveh novi prišlekih, pisateljici Bobbiin homoseksualcu Rogerju. Toda, ko se tudi ta dva popolnoma spremenita, je odločena, da mora stopiti v akcijo in stvari spremeniti ... iii:ijjt()v (akcijski triler) Režija: Guillermo der Toro Vloge: Ron Periman, John Hurt, Selma Blair, Rupert Evans Dolžina: 122 minut Petek. 1.10., ob 22.30- glasno predvajanje Sobota, 2 10., ob 18.00 Nedelja, 3. 10., ob 20.30 Ponedeljek, 4.10., ob 18.00 Spet stripovski junak na velikem platnu, Tokrat je to majhno rdečekožno bitje, ki je prestopilo na svet iz onostranstva In gaje profesor Broom prisvojil za svojega ter vzgojil v dobro človeštva. Hellboyjevsiužbi FBI-jeve-ga oddelka za paranormalne raziskave In obrambo, kjer ustavlja nenaravne pošasti. Toda njegov stvaritelj G rigo-rij Rasputin, ki naj bi ga zavezniki ubili, preden bi s svojim izumom pomagal nacistom do zmage v II. svetovni vojni, je s pomočjo svo- gorenje moj. tvoj. dom. Izjemno ugodna jesenska ponudba keramičnih ploščic Količina ploščic v akciji je omejena do razprodaje zalof! Proíkiiaína keramičnih plosCic (v tovsmi Gorcni? Kcransika) Gi)renie \ h 3327 Smarmcxïl) Paki 27 jih asistentov vstal od mrtvih in ponovno grozi svetu... S'I'IUM'ORDSki; k_• - (satira) Petek, 1.10., ob 19.00 Petek, 1.70., ob 21.00 Sobota, 2. 10., ob 18.30 Nedelja, 26. 9., ob 18.30 i\iiKi;^iim9/ii (vojni dokumentarec) Petek, 1.10., ob 23.00 iii;i.iji0\ (akcijski triler) Sobota, 2. 10., ob 22.45 (ÍXRrilíLI)_ C___ (družinska komedija) Sobota, 2. 10., ob 17.00 Otroška matineja Nedelja, 3. 10., ob 17.00 Otroška matineja Film je sinhroniziran v slovenščino ! ART KINO MREŽA: K\[\I)\IIAR (drama) Režija: Mohsen Makhmalbaf Vloge: Niloufar Pazira, Hassan Tantal Dolžina: 85 minut Sobota, 2. 10., ob 20.30 Nedelja, 3.10., ob 20.30 Politična drama, mešanica poetičnega in dokumentamega pristopa v prikazovanju zapletenega družbenega položaja v Afganistanu pod vladavino Talibanov. Filmski ktobro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kme tijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje.kaj 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila; 18.00 Povejte na glas 19.00 Na svidenje. SREDA, 6. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvldenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Pon^eila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,Ige,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.0019.00 Na svidenje. ^G^R/INr Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna različnih barvah, kosovno Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. • 18. ure, sob od 8. • 12, ure Pohistvo, kuhinje, Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 računalniške m pisalne E-mail: info@garant.si, spletna s^an; www.g8rdnt.si mize. Ugodno v OKTOBRU: O Znižanje regalov iz programa G.2000 Ugodna ponudba kuhinj PAMEU, spalnic KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OUKA z dostavo in montažo 30 % popust fij generacijo kosovnega pohlitva (pisalne mize, računalniške mize, omarice za čevlje, video klubskemize)! 30. septembra 2004 ""^CASÍ mali OGLASI DEŽURSTVA DELO ZA PRIJETNO terensko delo vas čaka stimulate ven zaslužek. PIK, s.p., Konovska o. 41, gsm; 041/923-954. Kulturno turistično društvo Gaberke se s tem sporočilom za vse morebitno utrpele muke javno opravičuje vsem sodelujočim živalim na priredit* vi Kravji mimohod In Konjski galop. NA JENKOVI cesti prodam 3-sobno stanovanje. 81 m^, možnost takojšnje vselitve. Telefon: 8970-170, Gsm: 041/900-098. NOVO dvosobno stanovanje, 84 m^ na Glaziji v Celju, prodamo Telefon: 713-2617. TRISOBNO obnovljeno stano* vanje naFoitovi v Velenju prodamo Gsm: 031/807-009. NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohorju • Bolfen« gu prodamo. Telefon; 713-2617. TRISOBNO stanovanje, 80 m^ v naselju Gorica - Velenje, prodamo.Telefon: 713-2617. NOVEJŠO hišo v Radmirju. na Izredni lokaciji ugodno prodam. Gsm :040/876-633. (MANJŠO hišo v okolici Velenja, na lepi lokaciji, prodam za 15.000.000,00 sit. Gsm: 041/299-919. NOVEJŠO nadstandardno hišo, 400 m^, 1100 m^ zemlje, na čudoviti lokaciji, pri Gaberkah, prodam. Gsm: 041/299-919. 3-SOBNO stanovanje, na odlični lokaciji, v Šalel 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. SRČEK, Jsam MIWU «stitHob $01113, Bistrice ob Soa VEDEŽEVANJE KART Preizkusite prirojene sposobnosti dolgoletnega vedeževalca. Ne bo vam žal. Dogovorite se za sestanek! oai / 591 - ses PosretfovainicaSrč^s.p., Milena Jazbec, Bistrica ob Sodi 13, 3256 Bistrica ot) Sodi ONESNAŽENOST ZRAKA yiBâmo^ZÙ. septembra 2004 (ío 26. septembra 2004 niso povprečne ćnevne koncenlradle $02, Izmrlene v avtomatskih postajah (AMP) na območja mestne občine Velenle, občine Šoštani in občine Šmartno ob Paki, nllclerpresegale mejne 24'Urne koncenlracije 12S mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE. URAD ZA OKOLJE fN PROSTOR Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zav3rovaniCanov & posebnimi polrehanii v obCinali Velenje, Šoslanj in Smarlno ob Paki so li konOno dočakali drugaćen dru^ dom. Na prilo^nosini slovesnasli so namrei pivdali svojemu namenu prizidek k Cen-iru /iiv/gojo, izobraževanje in usp(»ab-Ijćmje Velenje, v katerem so novi pros-l{)ri uprave regijskega varslveno-delovnega eenira Saš;i in njegove enoic Jc?ek Velenje. Naložba jc veljala 283 milijonov lolaijev, od lega je 52 odsiolkiw denarja zagotovilo ministrslvo za delo. družino in socialne zadeve, preoslalo občine Velenje (dobrih 110 milijonov SIT), Šoštanj (1^.1 milijona ) in î^mari-DO ob Biki (6,7 milijona tolarjev). Regijski center Sa^a pokriva poirebe íxlraslih invalidnili tweb na t>bmi>čju ireh upravnih en<">t (Velenje. Mozirje in Aa-lee) oziroma 15 občin, irenuîno pa nudi siorilve dnevnega varstva 1er usposabljanja 63 varovanccm. / dograditvijo in i/polnitvijo kadrovskih standardcTv pa bodo lahko v svo] program vključili tudi 90 varovancev. Prizidekjeononadslropen^vnjem pa st) poleg prostorov uprave regijskega VtX -ja na dobrih X97 kvadratnih metrih delavnice in drugi pomožni prostori, potrebni za izvajanje programov vtxienja, varstva in zapt^lilev pod posebnimi piv goji za 4Í) varovancev Ježka, in .sicer v pritličju Zii prizadete otroke, v nadstropju pa za odrasle osclx z p^viebnimi po-trebanii. Ti so se do sedaj vključevali v programe centra na treh lokacijah, ki niso ustrezale njihovim potrebam in mo:>.ncKtim, Novi prostori bodo zago- tavljali n^jo kakiwt>st, omogi>čili več de-javntisli v delavnicah pod posebnimi ptv goji in nenazadnje hov njihprostoraza več varovancev, kol jih je v dejavnost VDC'-ja vključenih danes (28). Varovanci VDC ' Ježek se bodo vselili vanje konec oktobra. V d. illrektorice regijskega varstveno delovnega centra l)ar;|a je na otvoritveni slovesnosti med drugim podčrtala, dast) na svoj novi dom Čakali 10 let. Dočakali sti ga in J:e pozabili na stiske, ki so jih doživljali v tem času. Zahvalila seje vsem, ki so jim v prizadevanjih za kakovfíRtnejše in bolj polno življenje varovancev prisluhnili in sc tako tenkočutno odzvali. Minister Zii dom, družino in stKialnc zadeve dn Vlado Diniovski je menil, diiso novi pr(îstori velenjskega Ježka korak najprej pn zagotavljanju varnosti obč-amwsposebnimi potrebami. V Sloveni- Otvorltveni trak novih prostorov so prerezali: od leve proV desni: dr. Vlado DImovskj, Srečko Meh in varovanec Ježka Poldi Jelenko. ji je dimes 38 VD(-jev na 126 lokacijah, v njihtwo dejavntwi pa jc vključenih 27(K) odraslih oseb z motnjami v razvoju. ZadíWíMjstvo je ob tem dogodku izrazil tudi župan Mestne občine Velenje Srtčko Meh. Med drugim je povedal, da bo lokalna skupnost tudi v prihodnje pazljivo spremljala potrebe ljudi s pcwebnimi pt")lrebaml. lako se žc pogo varjajo z C)l>Čino Mt>zirje o ureditvi bivalne enote. Ob koncu otvoritvene slovesnc^sti. ki so jo popestrili varcwanci VDC -jcv M^vir-ja. Aalca in Velenja ter pevki Natalija Veriv^ten in Mateja Jan, so se zahvalili nekaterim posameznikom za njihovo skrb za t^sebe s pasebnimi potrebami v tem okolju. Srečo ob pridobitvi novih prostorov Je z varovanci delUoveliko občanov in občank. Kulturni program so ob otvoritvi pripraviti varovanci vseh treh VĐC-/ev. Na stiki Natalija Verboten in varovanci mozirskega VDC'ja. Krožno križišče tudi uradno! w cs IY<4iovli(Mia Kidričeva / novim krožnim križisi^em od torka tudi uradno \ uporabi - Z obsežnimi in /atiuniiimi deli prieeli lelošnjeija januar ja - Večja preglednost in |)} omeina var nosi MItena Krstić ■ Ptaninc_ Velťnjť. 28. seplembrri - V torek so v Velenju slovesno predali v uporabo prenovljeno Kidričevo cesto s krožnim križL^em. Nova pridobitev, kisojo Vclenjčani in drugi težko čakali, bo povečala prêtočnost prometa na zelo obremenjeni regionalni ccsii Ve- lenje—Skale. novo krožiíKxí pa v primerjavis prejšnjim, ntvojskim, omogoča večjo preglednost in prometno varncsL branim - bilo j ih je veliko - sta spregovorila Srećko Meh, župan Me.stne občine Velenje, in Andrej Vlžin, pixlsckrctar na Direkciji RqiubUke SI(Wenije za coste.za-pela pa Podkrajska dekleta. Tis- tih, ki so rezali otvoritveni frak, paje bilo več. Izvajalci so ureditev bvajalivdvvh říizah. Prvo so pričeli januarja in sklenili avgusta. Obsegala je rekonstrukcijo križišča, v okviru katerega so bili urejeni pločniki, kolcï^rskc steze, avtobasni p5)sla-jali^či in javna razsvetljava, obnovljena paje bila tudi komu- ft - ^ Množica na otvoritvi prenovljene Kidričeve s krožnim križiščem. na! na iiilVastrukiura. / drugo fazo so iz\'ajalci pričeli julija, obsegala paje ureditev Kidričeve ceste do novozgrajenega križića, za tem so obe fazi ureditve hc jiovezali. Žc pred začetkom rekonstrukcije jc bilo treba prestaviti parkirišče tovornih vozii. ki gaje uporabljalo p(vJjeije PUR nato pa prestaviti in na novo zgradili javno parkirišče za íwebna vozila /a prestavitev parklri?^ za tovorna vozila je mestna občina prispe-vaLa5 milijonov tolarjev» gradnja javnega purkiriívča \webnih vozil paje znašala 31,3 milijonov to-laijev. Pog(xlbuia \Tcdni«l del prve laze je znašala 224,6 milijona tolarjev, od lega je bil delež direkcije za Trak so dodobra razrezali! ccste 63»5 milijonov tolaijcv, so-financerski delež Mestne ol>čine in Komunalnega podjetja Velenje pa 161,Imiliionaloliuiev. Na-kíŽlxi v drugo fazo je znai5ala 68,1 milijona lolai]cvinstajopipred-h^xJnem ^^razumu M^linancimla direkcija in mestna občina. Di-rekcijaje prispevala 472 milijona tolarjev» mesina ol>čina pa 20,9 milijona tolarjev. Projekt za obe lazi je izdelalo projektivno pt>d-jetje Projektiva Inženiring, d. d., iz Celja, gradl>cna dela v prvi lazi je izvajalo pt)djcije Vcgrad, d, d,, iz Velenja, v drugi fazi pa dioižba CMC (C:cvSte mostovi ('elje), d d. Strokovni nad/or nad gradnjo in svetovalne storitve je opravljal DD( ' svetovanje inženiring, d o. o., iz Ljubljane.