u.ll» loconIoTMukc kmetsko trm. <M» 38 Uln za celo let«. - U možem«!« 60 IHn. - l'o»v „ l/li«Jn m»k» »red« ol> 6 zjutraj. - Spt«i ur rtoplsl u| >e p»ii|U|o Dredalitni -Ooiao^«!.*". urabiia* mejcuz iterllka 1 Din. - V inneratnem delu inki drolm» TrsUea tli n|e pronUr 10 Uln. " reklaamUe I« ImeinU f* l'|>rarnlttm „lluirnl]ul»" v l,jnH|»nl, KoplUrjtt« »llwi Her. d._
Defamfa. naj govore I
Zločinski obrekovalci še ne odnehajo.
Zločinsko dejanje, ki ga je izvršilo »Jutro«, ponavlja zadnja številka »Domovine«. Z brezprimerno hudobijo očita poslancem naše stranke odgovornost za umor in prelivanje krvi. Prinaša tudi ono grdo sliko, ki jo je imelo »Jutro«, kjer slika dr. Korošca kot okrvavljenega morilca in spodaj kronanega Zveličarja. Jasen je grdi namen, ki ga imajo ti ljudje. S tem obrekovanjem hočejo zapeljati ljudi in jih odtrgati od dr. Korošca in naše stranke. Če bi sc jim to posrečilo, vedo, da bi se potem lahko igrali z našim ljudstvom in t?a goljufali ter izžemali po mili volji. Bili so časi, ko je liberalna gospoda odirala kmeta. Tiste čase si žele nazaj. Za to se toliko trudijo, zato tako zmerjajo In obrekujejo.
Veliki mojster vseh libcralcev francoski brezverec Volter jih je učil takole: Krepko obrekuj. nekaj bo že or(i!o. Po njegovem nauku torej obrekujejo in ližejo. Upajo, da se bo nekaj prijelo, če tudi jim ljudje od začetka nočejo verjeti. Kdor ne verjame, te se mu pove dvakrat ali trikrat, ta bo verjel, če se mu reče stokrat. Tako mislijo zločinci, ki pišejo v liberalno časopisje.
Kdo so tisti, ki obrekujejo?
Oglejmo si od bližje te ljudi, ki sumničijo, da je Korošec kriv umorov.
Vlada, v kateri je bil dr. Korošec notranji minister, je hotela delati. Nešteto zakonov je bilo pripravljenih, da bi jih sprejela narodna skupščina. Spomnimo le na zakon o kmetijskih zbornicah, na iz-promembo zakona o poljedelskih kreditih, na zakon o razdolževanju kmetov itd. Toda liberalna gospoda z radičevci vred ni marala dela. Ti ljudje so živeli in hočejo živeti v politiki samo od vpitja in kričanja. Že pred vojno »o zunaj vedno samo vpili: živijo slovenski narod, doma pa so govorili po nemško. Vsakomur, kdor »h e hotel poslušati, so pripovedovali, kako jubijo slovenski narod, vse njih delo pa je Mlo odiranje revnih siojsv. Kdor malo po-
zna zgodovino zadnjih 20 let, ta ve, kako so se bali vsake zadruge, hranilnice in posojilnice, vsakega kmetijskega društva in vsake delavske organizacije. Kar je bilo za ljudstvo dobrega, to so sovražili. Prav taka je s temi ljudmi danes. Vpiti znajo, kadar pa je treba prijeti za delo, jih ni nikjer. Toda ti delomrzneži v narodni skupščini tudi drugim niso pustili delati. Z divjaškim kričanjem in zmerjanjem so t narodni skupščini zavrli vsako delo. Noben zakon, ki bi bil v korist ljudstva, ni mogel priti pred skupščino. Raje bi videli tudi vojno z Italijo, kakor pa da bt skupščina delala. Ti vojni hujskači so potem, ko je Črnogorec Račič streljal, hoteli vso državo spraviti v nered in v nemir. Poskusili so z nekakšno revolucijo v Zagrebu. Ker je orožništvo to preprečilo z odločnim nastopom, hujskajo sedaj naprej s svojim krvoločnim pisanjem.
Poznamo pa te ljudi iz preteklih let. Leta 1920. so pri volitvah mnoge zapeljali, da so glasovali za centra'izem. Na-sled ,e leto leta 1921. so sami glasovali pod vodstvom Puclja in Žerjava za sedanjo ustavo. Nismo še pozabili te gospode, kako je na podlagi te ustave nalagala davke, kako je odirala n. pr. z osebno dohodnino našega kmeta. Ne pozabimo, koliko milijonov slovenskega denarja so uničili razni demokratje s tatvino in goljufijo, ko so propadli denarni zavodi kot n, pr. Sla-venska banka. Nikoli ne bodo pozabili sedaj živeči ljudje, kako se je vse treslo pred orjunaškimi bandami, ki so hodile okrog oborožene in ogrožale vsakega poštenega človeka. Te bande so šle v Trbovlje, tam streljale na ljudi in jih naravnost zverinsko ln premišljeno morile.
Ti goljufi, ti okrvavljeni trboveljski junaki, ti zapeljivci ljudstva in uničevalci slovenskega gospodarstva, ti so danes tisti, ki očitajo dr. Korošcu umor, ki ga je izvršil Črnogorec Puniša Račič.
Ali more razumen in pošten človek dati kaj na besedo takih zločinskih ljudi, ki hodijo okrog le zaradi tega, ker so imeli moč v rokah, da so ušli zakonu in dolgoletni kazni v temnih ječah. Toda ti
propali ljudje računajo, da se ljudje dajo še vedno sleparitL Z obrekovanjem hočejo priti znova do veljave. Na krvi hočejo splavati na površje.
Kdo je kriv krvi?
V narodni skupščini je ustrelil Račič dva hrvatska poslanca in tri obstrelil. Vsak umor obsojamo in obsodili smo tudi Račičev umor. Prvt, ki Je ta ume.' obsodil, je bil ravno dr. Korošec. Četudi je bil Račič poslanec, ga je dr. Korošec dai prijeti in zapreti.
Tako obsodi pošten Človek hudobno dejanje, naj ga izvrši, kdor ga hoče. Naši liberalci pa so proslavljali in še danes proslavljajo morilce, kot je n. pr. Princip, ki je umoril pred 14 leti avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo. Temu morilcu, kf je dal povod za strašno svetovno vojno, postavljajo liberalci spomenike in ga slave po knjigah. Mi
?a obsojamo vsakega morilca brez izjeme, ak je razloček med nami in svobodo-miselci, ki nočejo poznati, kaj so božje zapovedi.
Jasno je torej, da je kriv umora v narodni skupščini Račič. Ne smemo pa pozabiti, da so radičevci in demokratje tr.ko divje psovali in zmerjali v skupščini, da so tudi oni krivi, da je Račič podivjal in izvršil uboj.
Ne smemo dalje pozabiti, da danes ne bi bilo prepira med Srbi in Hrvati in da se torej ne bi zmerjali v narodni skupščini, če ne bi Pucelj in Žerjav glasovala za ustavo, ki hoče za vso zakonodajo cele države eno samo skupščino.
Poudariti moramo tudi to, da ni nobeden naših poslancev v narodni skupščini nikogar zmerjal in nikomur grozil. Nobeden naših poslancev ni nosil revolverja v naredno skupščino, kot ga je n. pr. Radičev in Pribičevičev veliki zaveznik dr. Drljevič. Ta je bil eden prvih, ki je v narodni skupščini razkazoval morilno orožje, i Toda zlobnost »naprednjakov« trdi, j da je kriv Korošec, ki ni imel pri vsej | stvari ničesar zraven. Kako naj bo dr. A,
Korošec kriv, če Račič ne pozna v svoji jezi meje in se izpozabil V narodni skupščini nima notranji minister pravice, da bi komu izmed poslancev rzel orožje. Zamašiti ni mogel ust Radiča, ko je divje zmerjal in ni mogel zadržati roke Račiču, ko je streljal.
V narodni skupščini ima vso pravico le predsednik, toda tudi ta ni mogel ustaviti ne Radiča ne Račiča. Noben naših liberalcev pa ne reče, da je kriv umora predsednik skupščine, vsak vpije o tem, da je kriv umora dr. Korošec, ki nima v skupščini kot minister nobene druge pravice kot vsak poslanec. Zlobnost obreko-valcev je več kot očividna.
Korošcu očitajo dalje, da so bile potem v Zagrebu demonstracije in da so bili pri teh demonstracijah ubiti trije mladi ljudje. Demonstracije so napravili, kot smo že zgoraj rekli, tisti, ki so hoteli nemir in nered. Orožniki in policija so poklicani, da red in mir vzdrže za vsako ceno. Ali naj bi pustili, da nekaj nahujskariih ljudi napravi revolucijo? Ker so ti nahujskani ljudje zastavili zagrebške ulice in streljali na orožnike, so ti morali z orožjem odgovoriti, da so napravili red. Kdo je torej kriv prelite krvi na zagrebških ulicah? Tisti, ki so nahujskali množico, da dela nered. Sedaj pa hočejo to krivdo naši,liberalci pripisati dr. Korošcu. Kako nevarno je bilo v tistih dneh, kaže najbolj velikanska škoda, ki jo ima rt. pr. Daima-cija zaradi teh nemirov. V Dalmaciji je bilo tedaj pri morju na tisoče Nemcev in drugih tujcev. Vsi ti so bežali, ker so slišali, da bo v Zagrebu revolucija. Več milijonov ima Dalmacija škode od tega grdega hujskanja radičevskih in demokratskih listov. Korošec' pa je napravil red in mir in tujci danes spet prihajajo v lepo Dalmacijo.	»':
»Domovina« hinavsko sprašuje, ali se ljubezen do bližnjega oznanja s kroglami in bajoneti. Mi pa mislimo, da je izkazal dr. Korošec s svojim odločnim nastopom veliko ljubezen do ljudstva, ker je preprečil, da ni prišlo v naši državi do pokoljev, na kar so huiskali ravno liberalni časopisi Ker se jim je to hujskanje izjalovilo, je jasno, da se na Korošca jeze.
divjanega ubijalca bil odgovoren tamkajšnji župan?
Iz vsega navedenega je razvidno, kako zlobno je obrekovanje, ki ga širijo sedaj po deželi naši nasprotniki zlasti s svojim časopisjem. Osme božje zapovedi, ki pre-
jakl takrat umirali v mrazu in malarii! čeprav »mo krvaveli ln umirali za državn' upravo, smo bili vendar vsi Slovenci diž vi nevaren element. Tako so nas 3 žerjavovski špijoni ln ovaduhi. Ker smo bili protidržaven
bičal
element
poveduje krasti bližnjemu čast, ti zločinci nismo smeli ne govoriti ne pisati. Zato st
' ---* VI!!L 1------!---- plenili naš tisk: Slovenca, Stražo, Sloveti
skega gospodarja. Posebno pri srcu jim i« bil Domoljub, ki ga niso samo plenili, am-pak kratkomalo prepovedali tiskati. Tudi govoriti nismo smeli, saj so nam razganjali shode in zbore.
Naše najboljše župane so žerjavovci odstavljaH, ljubljanski občinski svet pa celo trikrat razgnali. Krščanske učitelje so poslali v kamenje in gozdove; uradnike ki so bili z ljudstvom, pa so pregnali v puščave in malarijo. Vse to so delali, da bi narod poginil in da bi ovaduhi sami ostali.
Že so mislili, da so slovensko ljudstvo popolnoma pritisnili k tlom in šli so na novi posel, V Slovenski in Jadranski banki so začeli uveljavljati nova lastninska načela in so naš narod olajšali za stotine milijonov, ker so mislili, da je vse njihovo. — Gotove orjunaše so v Trbovlje streljat poslali in po ljubljanskih ulicah so se rav-barje in žandarje šh'. —
Zadnje dni se je grda žerjavoska muha pritisnila na kožo Radiča, da bi živela še neka? dni od Radiče/e krvi, —
To so žerjavovci in to je njih umazana zgodovina. Ali taki ljudje res še smejo stopiti pred pošteno slovensko ljudstvo?
ne poznajo več. Njih obrekovanje pa ne ustavi niti pred božjimi rečmi. Da bi ljudi lažje prevarali, se poslužujejo celo slike našega s trnjem kronanega Zveli-čarja. Da bi prikrili svojo krivičnost, zlorabljajo najsvetejše stvari naše sv. vere. Strašno je sumničiti koga umora, zločinsko je vsako obrekovanje, toda nafpod-Iejše je samega Boga klicati za pričo svoje hudobije.
Kaj naj storimo?
To se mora maščevati, zakaj vsaki hudobiji sledi kazen. Če nočemo biti sami deležni kazni, moramo pretrgati vsako zvezo z zločinci. Pretrgati moramo vsako zvezo s tistimi, ki zločin hvalijo in odobravajo, »Domovina« in »Jutro« sramotita s tem pisanjem ves naš rod. Kdor ima kakršnekoli zveze s temi listi, je sokrivec. V isti vrsti stoji danes tudi »Kmctski list«, »Slovenski narod« in »Ponedeljek«, ki to gnusno pisanje podpirajo.
Niso pa dovolj besede, treba je dejanj, Niso dovolj protesti in resolucije, dejansko je treba poskrbeti, da nihče ne podpira zločinske družbe in nikogar, ki se je zločinski družbi zapisal.
Kako je bilo pod Pribičevieem ?
Ne pišemo teh stvari, da bi opravičevali dr. Korošca. Pošten človek že dobro ve, kako je. Pišemo to zaradi tega, da vsak jasno vidi va teh zgledih, kakšni so demokratje in radičevci.
Sicer pa tudi ne smemo pozabiti, da so se zgodili v naši državi nešteti umori, ko je bil notranji minister glavni voditelj radičevcev in samostojnih demokratov rribičevič. Takrat so umorili celo prejšnjega notranjega ministra Draškoviča. Toda noben naš list ni zapisal, da je Pribi-čevič zaradi tega morilec. In vendar so bdi takrat umori, ko je moral Pribičevič skrbeti za red in mir, na dnevnem redu.
Na Gorenjskem so bili zadnjič ustreljeni trije mladi fantje. Ves okraj je po-miloval prizadete starše. Župan ima v do-ticnem kraju skrbeti za red ln mir. Toda ali je prišlo komu na misel, da bi za po-
11 zgodovine žerfavovske stranke.
Povej mi, s kom občuješ in povedal ti bom, kdo si, pravi stari naš pregovor. Ker se žerjavovci zadnje dni zopet proglašajo za prijatelje ljudstva, poglejmo nekoliko v zgodovino te nesrečne stranke.
Takoj ko se je žerjavovska stranka rodila, je pokazala, kaj zna: propadel je nje Agromerkur in z njim čedne vsote ljudskega denarja.
Ko smo dobili novo državo, so žerjavovske hijene se znale vsiliti k vodstvu države in so polnih osem let grizle slovensko meso. Kako pa?
Žerjavovci so zrušili slovensko narodno vlado v Ljubljani in njeno oblast nesli v Belgrad prodajat za enega svojega velikega župana. Poleg tega so žerjavovci izdali slovensko samostojno gospodarstvo, finance in industrijo zato, da so lahko izrabljali nacionalizacije (nemška posestva) za svojo strankarsko blagajno.
Tako je bilo vse prodano, in ker žerjavovci niso mogli več trgovati, so šli v službo. In sicer najgrši pose! špijonstva in ovadtištva so prevzeli. Zatajili so svoj slovenski narod in kdor je še trdil, da je Slovenec, se je izpostavil nevarnosti, da ga pretepejo, zapro ali ga celo ubijejo.
Ko so žerjavovci imeli moč, je boben pel za davke, rubežni za davke, konkurzi za davke, pretepi radi davkov, uboštvo radi davkov. Čeprav smo takrat največ davkov plačevali, čeprav so slovenski vo-
1 10. julij je pri odločujočih činiteljih minul v razmišljevanju, kakšno vlado naj dobimo, da bo na vse kraje prav. Radičevci in žerjavovci zahtevajo nevtralno vlado, to je tako, v kateri bi ne bilo izvoljenih zastopnikov ljudstva, ampak uradniki. Tako izbrana vlada naj bi po mnenju opozicije razpustila skupščino in razpisala nove volitve. Načelo val naj bi vladi general. Ogromna večina poslancev, nedavno izvoljenih zastopnikov ljudstva, se radi ljubega miru sioer ne protivi gotovim osebnim spremembam v sedanji vladi, zahteva pa, da vlada katerakoli bi bila, dela s parlamentom, ker so na dnevnem redu za pro-speh države tako važne stvari, da jih nI mogoče odlagati. V tem smislu so se vršila razna posvetovanja 11. julija.
12. julija je naš modri vladar poveril sestavo nevtralne-delovne vlade enemu naj odličnejših jugoslovanskih mož, generalu Hadžlču, ki je 13. julija poklical na razgovor voditelje strank ln klubov. — Ta dan se je Javil v notranjem ministrstvu pri načelniku oddelka za javno varnost neki Momčilo Ivanov (točnega imena še ne vedo) fn oddal več strelov na načelnika, nato pa pognal kroglo še sebi v glavo. Gosp. Lazič ni ranjen smrfnonevarno, dočim bo napadalec najbrže umrl. Policija je dognala, da Ji© atentator fz Bolgarifej da je živel zadnji čas v Jugoslaviji in da je imel zveze tudi z gotovimi bolgarskimi in ruskimi Izseljenci v Zagreba. — Upamo, da bomo
sije na nočnem nebu In tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
iSchkh
serpentin 5
Mih

Somišljenikom!
Dobili smo ogromno število protestov proti krivični pisavi nasprotnega časopisja. Poslali so jih občinski odbori, politične in druge organizacije. To je dokaz, kako misli slovensko ljudstvo o demokratih in ra-dičevcih ter o njih ogabnem boju proti dr. Korošcu. Sedaj pa je treba dejanj in spet dejanj, da pomni lažinapredni tisk in njegovi podpiratelji, kdaj so sramotili naš narod in njegovega voditelja.
d Velik tabor slovenskega naroda v Žalcu je uspel nad vse pričakovanje dobro. Udeležilo se ga je okrog 10.000 ljudi. Ljudstvo je izjavilo svojo vdanost veri, kralju, narodu in državi in ostro obsodilo podlo gonjo liberalnega časopisja proti SLS in njenemu voditelju dr. Korošcu. Obširneje o tem važnem ljudskem shodu bomo poročali prihodnjič.
d Posvetitev pomožnega škofa lavan-tinskega dr. Ivana Tomažiča se bo izvršila 1, avgusta ob 8 zjutraj v mariborski stol-nici.
d Biserno sv. mašo bo obhajal 22. jul. g. Edvard Janžek, bivši dolgoletni župnik v Sv. Marjeti pri Toplicah.
d Podeljeni sta župniji: Trstenik dr. Janku Arnejcu, župniku v Škofji Loki; Stati log pri Kočevju Alojziju Perzu, župniku v Borovcu. — Za župnika pri Devici Mariji v Puščavi je imenovan g. Ignacij Nadrah.
d Službe za cestarje. Ljubljanski obl. odbor razpisuje tri mesta oblastnih cestarjev v cestnem okraju brežiškem. Prošnje je vlagati pri oblastnem odboru najkasneje do 30. julija t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni v Samoupravi ter v razpisu pri okr. odboru brežiškem in županstvih tamoš-njega okoliša.
d Iz Argentine se je vrnil g. župnik A. Mrkun s Homca, ki je pastiroval od decembra meseca pr, leta dalje med tamkajšnjimi izseljenci.
d 45©letnico obstoja praznuje 5. avgusta starodavno mesto Višnja gora.
d Dekliško vzgojevališče Marijin dom v Kočevju sprejema deklice v meščansko šolo ter jim nudi pouk in krščansko vzgojo. Poleg šolske izobrazbe dobivajo gojenke tudi zasebno izobrazbo, bodisi v glasbi, jezikih, strojepisju in ženskih ročnih delih.
jI l»|IIW||.mJWLHB^W——liHII flM 'I II ^ I lili* ili ilNifl
lahko kmalu in za gotovo doznali, odkod in zakaj napad.
14.	julija je poklical general Hadžič strokovnjake iz raznih krajev države, o katerih se misli, da bi bili kot nepristranske osebe dobri za nevtralno vlado. Vendar je general Hadžič časnikarjem izjavil, da bo treba še nekaj dni potrpeti. V Bel-grad je namreč pozvan naš poslanik v Londonu g. Gjurič, s katerim se hoče general Hadžič na vsak način i svetovati o sestavi vlade.'
15.	in 16. julij nista prinesla v razpletu vladne krize nič posebnega.
V zavodu, ki ima zelo ugodne zdravstvene razmere, vodijo pouk in vzgojo usmiljene sestre, Mesečnina je razmeroma nizka, — Sprejemajo se tudi gojenke za osnovno šolo.
d Javna borza dela v Ljubljani, Delo
je na razpolago: moškim: 1 kurjaču, 19 rudarjem, 3 kleparjem, 2 kovačem, 4 kotlarjem, 5 kovinostrugarjem, 2 stavbbin-skim ključavničarjem, 1 kamnoseku, 3 str, risarjem, 3 mizarjem, 2 kolarjem, 1 leso-strugarju, 1 Žagarju za polnojarmenik, 2 strojnikom, 2 kožarjem, 2 usnjarjem za kov-čeke in aktovke, 3 čevljarjem, 1 mlinarju, 2 hlapcem, 1 vodoinštalaterju, 10 pleskarjem, črkoslikarjem, 14 mlinarjem, 15 tesarjem, 20 zidarjem, 1 mlademu kuharju, 15 dninarjem, 18 vajencem; ženskam: 1 špolerici, 3 pletilkam nogavic, 1 kmečki (.'ikli, 2 služkinjam, 1 frizerki, 1 bolničarki, 2 prodajalkam slaščic, 2 delavkam kovinske stroke, 1 kontoristinji.
d Nekateri uradniki davkarije, okrajnega glavarstva in sodišča v Črnomlju so pri zadnjih občinskih volitvah na žive in mrtve brusili pete za žerjavovske izdajalce slovenskega naroda. Mi si bomo to zapomnili in svoje delo v bodoče po željah gotovega liberalnega uradništva, ki očividno odklanja v svojih stanovskih vprašanjih pomoč SLS, — tudi uravnali.
d »Učiteljski tovariš« protestira, ker je ministrstvo imenovalo v komisijo za stalno nameščenje učiteljstva v ljubljanski in mariborski oblasti tudi po dva zastopnika šolskih občin, ki ju določi obl. odbor. Doslej so bili v tej komisiji: veliki župan oziroma prosvetni inšpektor, obl. šolski nadzornik, en učitelj osnovne šole in en učitelj meščanske šole. Tudi poslej bodo torej imeli v tej korporaciji učiteljski veščaki večino, zato nam je, ne glede na to, da vsakokratni prosvetni minister ni vezan na sklepe te komisije, protest »Učiteljskega tovariša« neumljiv. Razlagamo si ga edino lahko tako, da hoče uči-teljstvo od ljudstva vsemogočih denarnih žrtev, a odklanja vsako tudi najmanjše sodelovanje pri nastavljanju učnih oseb. To postopanje obžalujemo toliko bolj, ker učiteljstvo v novejšem času izjavlja in se tudi trudi, da bi prišlo pri svojem izobraževalnem delu z maso naroda čimbolj v stik. Primerjanje učiteljskega stanu s poštarji, železničarji in drugimi državnimi uradniki ni srečno. Tudi gg. učitelji nam bodo priznali, da je vzgoja šolske mladine čisto nekaj drugega kot služba pri pošti in železnici in da je zato nad vse upravičena zahteva staršev, da imajo pri vzgoji svojih otrok, ki je v veliki, veliki meri odvisna tudi od učiteljeve osebnosti, vsaj nekaj besede.
d Papeški nuncij pri Radicu. V nedeljo, 8. julija, se je kot znano vračal Radič z drugimi ranjenci v Zagreb. Slučajno je potoval z istim vlakom papeški nuncij na belgrajskem dvoru g. Pellegrinetti, ki se je vozil k Plitviškim jezerom, kjer namerava v družbi zagrebškega nadškofa pre-
živeti poletje. Obiskal j« pri tej priliki Stjepana Radiča v salonskem vozu in je ostal pri njem v pogovoru pol ur«. G. Radič je izjavil svojo zvestobo papežu is
g. Pellegrinetti je g. Radiču podelil blagoslov. — Ko je bil g. Radič minister pro-svete, je govoril — povodom praznovanja sv. Blaia v Dubrovniku — vs« drugače, — Kakor smo veseli Radičeve izjave, pa moramo ostro obsoditi pobožni »Kmetski list«, ki je te dni ozmerjal mehikanske duhov nike-mučenike z »žegnanlmi pijavkami in kobilicami« in ki sestanek pape-škega nuncija z g. Radičem zavija in izrablja po svoje.
d Izvršilno naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti priobčuje »Slovenec« z dne 13. julija 1928 štev. 157. Opozarjamo na to številko podeželske trgovce in obrtnike,
d V Kočevju je bil izvoljen za župana g. Ivan Lončar, pristaš SLS.
d Volitve županov v obmejnih občinah, SLS je vseh obmejnih občinah, kjer so se pred 14 dnevi vršile občinske volitve, dobila svoje župane. V občini Trate pri Cmureku je izvoljen za župana g. Anton Mally, v občini Velka pri Mariji Snežni g. Anton Ploj, v občini Rožengrund pri Sv. Ani Jakob Petek, v občini Dražin vrh Jakob Kukovec in v občini Sladki vrh Ivan Gojnik. Vsi novoizvoljeni župani so odločni pristaši SLS! Tudi v občini Sladki vrh, kjer so po poročilih žerjavovskih listov vladali Nemci, je izv^jen za župana pristaš SLS. — V občini Slatinski dol pri Svečini, kjer se bodo vršile občinske volitve 29, t, m., je vložena samo lista SLS, d Izločitev Kastva iz ljubljanske oblasti. V smislu sklepa narodne skupščine sta 6. julija prešla okraj in občina Kastav iz področja ljubljanske oblasti. Izločitev iz
ljubljanske oblasti in prevzem v priraor-sko-krajiško oblast se je izvršil v prisotnosti velikega župana ljubljanske oblasti dr. Frana Vodopivca ter velikega župana primorsko-krajiške oblasti Juraja Kučiča v Kastvu, S tem je ljubljanska oblastna skupščina izgubila enega svojega člana, zastopnika kastavskega okraja g. Širolo, ki pridejo pred oblastne skupščine.
d Izenačenje oblastnih davščin. Na pobudo ljubljanskega oblastnega odbora se je vršila 11. julija v Zagrebu skupščina zastopnikov ljubljanske, mariborske, zagrebške, osješke in primorsko-krajiške oblasti, katere predmet je bil razgovor o izenačenju oblastnih davščin, o enotnem načinu pobiranja davščin in o pobijanju tihotapstva. Sprejeli so se primerni sklepi, ki pridejo pred oblastne skupščine.
d Fribijemo, da se ne pozabi. Žerja-vovska »Domovina« z dne 12. julija 1928 št. 28 piše proti novi, tako potrebni cerkvi Kristusa kralja v Hrastniku. Tudi to žalostno dejstvo naj slovenske katoličane spodbuja, da s tem večjo vnemo in požrtvovalnostjo prispevajo za novo hišo božjo. Prizadevajmo si pa tudi, da ne bo nobene hiše brez katoliškega časopisa in kupujmo vse svoje potrebšč -- na deželi in v mestu le pri ljudeh, ki našega katoliškega pokreta ne ovirajo. To bo najboljši in najučinkovitejši odgovor na žerjavov-stvo brezbožje, ki v Sloveniji še vedno životari le vsled naše popustljivosti in nezavednosti.
d Sodba o sežiganju mrličev. Tak 'e naslov važnega članka v nedeljski številki »Slovenca« z dne 15. julija 1928. Čitajte, da boste vedeli, kaj zahteva v tem ozšru katoliška cerkev.
d Prodaja tobaka Češkoslovaški. Finančno ministrstvo in upravni odbor tobačne režije sta z jugoslovansko monopol-sko upravo podpisala konvencijo, po kateri bo Češkoslovaška šest let dobivala od jugoslovanskega monopola na leto po tri in pol milijona kilogramov tobaka. Pogodba se sme odpovedati eno leto pred potekom.
d Izvoz konjskih kož, V zadnjem času se je pojavilo na domačem trgu večje povpraševanje po konjskih kožah. To povpraševanje prihaja iz inozemstva, predvsem iz Češkoslovaške, kamor so v zadnjem času izvažajo velike množine konjskih kož. Cene so 190 do 200 dinarjev za kožo v dolžini 220 cm.
d Pozor rudarji- godbeniki. Društvo Sv. Barbare v Brunsumu na Holandskem preskrbi osmim rudarjem delo. Pogoji so sledeči; 1. Biti morajo vešči godbe na pihala in ne smejo biti starejši kot 36 let. Priglasiti se je treba do 15. avgusta na društvo Sv. Barbare, Gregorius-Plein No. 42, Brunsum, Limburg, Holland.
d Ali^ so imeli »Koroščevi žandarji« lovske puške. »Domovina« poroča, da je prišel k zdravniku v Trbovljah rudniški delavec Ignacij V. ter prosil zdravniške pomoči, češ, da je bil iz lovske puške ob-streljen. Priznal je, da se je udeležil zn.i-nih demonstracij v Zagrebu.
d Zrakoplovna črta Belgrad—Zagreb bo podaljšana do Maribora. Ker bodo v Mariboru pristajali tudi aeroplani, ki vo-4
zijo med Dunajem in Rimom, bi bila na ta način naša država zvezana z zunanjim svetom tudi potom zrakoplovnih mednarodnih prometnih črt.
d Pogrebne stroške za pokojnima poslancema P. Radičem in dr. Basaričkom v znesku 54.490 Din je plačala zagrebška mestna občina.
d Kam je pripeljal Pucelj slovenske samostojneže. Le poslušajte podeželani, kaj pravi »Kmetski list«. Med drugim piše takole: »V Sloveniji ni več samostojnih kmetov. — Slovenska kmečka stranka je s Hrvaško kmetsko stranko (z radičevci) tako tesno zvezana, da ju ni več mogoče ločiti.« — Kaj se torej to pravi? To se pravi; zato, da bo g. Pucelj v vsakem slučaju še lahko poslanec, bi morali slovenski kmetje zgubiti svojo gospodarsko in politično samostojnost in zlesti v pucljevski torbi pod radičevsko državo. Tega seveda SLS ne bo nikdar dopustila, zato pa pošteni ljudje, kolikor vas je še pri pokvarjeni slovenski gospodi, pravočasno proč od tistih, ki hočejo da bo slovensko ljudstvo in zlasti slovenski kmet suženj radičevskih vlastodržcevl
d Črevljarski mojstri so te dni na zborovanju v Belgradu zahtevali, da naša država omeji uvoz čevljev iz tujih držav in zniža carine na uvoz surovega materiala, ker bo sicer naša črevljarska obrt polagoma propadla.
d Cene perutnini v Belgradu, Mlade kokoši 15—16 Din, piščanci 18 do 20 Din za kg, 100 jajc stane 75—95 Din.
d Nova pšenica. Pretekli teden je neka tvrdka v Somboru odpravila pr/o pošiljatev novega žita iz Vojvodine. Odposlala je štiri vagone pšenice na Češkoslovaško.
d Redek pojav na morju. Okrog Velikega Lošinja v Dalmaciji je nedavno dvignil zračni vrtinec 100 m visok in 20 m debel steber vode. Bilo je strašno šumenje in bučanje. Ker ni bilo v bližini ne čolna ne parnika, posebne nesreče ni bilo.
d Nove cigare bo dala v promet monopolna uprava meseca septembra. Imenovale se bodo »Flor de Havana« in »Perla la Cuba«. Prve bodo prodajali po 8, druge po 7 Din kos. Teh pa mi berači ne bomo kadili, če ne bodo en meter dolge.
d Mehikanskega Callesa hoče posnemati »Kmetski list«. Te dni je zagrozil, — »Kmetski list« namreč«, — kaj bo, ko dobi samostojna pokvarjena gospoda moč v roke. Zapisal je; »Močan pohod naših kmečkih čet bo zrušil vse tiste, ki nas ovirajo in prvi bo zaplesal slovenski kle-rikalizem (pravilno katolištvo), kateregi se bo nagnalo v farovže in kloštre,« Da misli glasilo slovenskih radičevcev resno, vidimo tudi iz zadnje številke »Kmetskega lista«, v katerem že hoče g. — Ij (Pucelj?) ukazovati duhovnikom, kdaj in za kom morajo brati črne sv, maše. Ta gospod — lj bržčas meni, da se črna maša plača, pa je vse dobro. Ni tako, posebno tedaj ne, kadar hočejo zaščitniki mehikanskih brezvercev izrabljati celo božjo službo v svoje grde politične in protiverske cilje.
d Trgovino so okradli. V trgovino Leona Rateja pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah so pred dnevi vlomili neznani ta-
tovi in odnesli veliko množino manufak. turnega blaga, oblačil, živil in 1300 Din gotovine. Ratej trpi 20.350 Din škode. Vl0. milri so vdrli v trgovino ponoči skozi okno.
d Požar, V Smolenji vasi pri Novem mestu je pogorel kozolec Antona Seni. čarja, napolnjen z ržjo in pšenico. Škode okrog 9000 Din, posestnik je bil zavaro. van le za — 400 Din.
d Padla je z lestve in si razbila glavo, V Osijeku so zjutraj našli na vrtu Ane Rišicki mrtvo 64letno Ano Zittel, ki je stanovala v sosedni hiši. Policijska komi-sija je ugotovila, da je Zittelova zjutraj preskočila ograjo vrta in trgala z drevesa marelice. Pri tem je padla z lestve na tla in si razbila glavo. Pri njej so našli vre. čico s 30 marelicami,
d Streljati je hotel ptico, a je smrtao zadel sebe. V vasi Petrovcu pri Vinkov, cih se je pripetila pretekli teden smrtna nesreča, katere žrtev je bil 511etni gozdar Kovačevič. Bil je nameščen na posestvu grofa Elza. Naprosil je kočijaža, naj mu z vozom prepelje žito domov. Po poti grede se je vsedel na voz, ko pa je videl v gozdu neko ptico, je prosil kočijaža, naj hitreje požene, kar je ta tudi napravil. Kovačevič je napel petelina pri puški, ko pa se je voz pognal dalje, se je puška sprožila in strel je zadel Kovačeviča v ključnico. Ostal je še pri zavesti ter si je doma sam izpral rano, nakar so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je ponoči umrl.
d Od bika zabodena do smrti. Pastir Ivan Dušanič iz vasi Mrdoviča pri Vin-kovcih je te dni prignal svojo čedo domov. Čakala ga je doma žena Marija, ki je odprla čedi vrata v hlev. Tu se je bik zakadil v ženo in jo smrtno ranil. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je zjutraj že umrla.
d Delavca povozil vlak. V bližini Osjeka je te dni našel neki železničar ob progi strahovito razmrcvarjeno truplo neznanega moškega. Policija je ugotovila, da je to 26letni delavec Franjo Volarič, ki je bil uslužben pri nekem špediterju v Osi-
NajboGjše, najprifetnejše, najzanesljivejše
sredstvo za čiščenje ŽELODCA in CREV za OTROKE in ODRASLE je:
PRAŠEK	Uer čsti brea
I50LECIN - je prijetnega okusa ter obenem o-svežnje in desin-,, ficira ZELO OKO in CREVA in s lem preprečuj« težja obolenja.
Ako redno jemljete po vsakem obedu na Spici noža v pol fašo /A vodo nraSek MAGNA, Vam po-"lljo prebavo in n^nr.^nio trdovratno
spcSuJe prebavo .n preprečuje o ZAPIiTJE.
ODSTRANJUJE
preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh i/, ust. pohanie, vzdigovanje, gorefieo.
ZDRAVI
katar ŽELODCA, katar CREV, bolezni JETER, krče v želodca, hemeroide, tvore v želodcu.
Dobite ga v vseli lekarnah: 1 zavoj s točnim navodi'om i I'!" "'i naroČite na naslov: LABORATORIJ »ALGA«, bUSAK, Tvornlčkn utira ftt. ti lo priložite pismu 10 Dn" v znamkah za 2 zavoja.
Verujte, če se Vam pov6f
da Je vsaka gospodinja napravila najboljo Izkušnjo, če je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame
Schichtovo Terpentin milo
jeku. Prejšnji večer je pil v neki osiješki gostilni in je pozno zvečer krenil ob progi domov. Volarič je šel najbrže tik ob tračnicah, tako, da ga je vlak zadel od zadaj, vrgel na tir in povozil. Pri padcu je Vola-riču počila lobanja in so mu izstopili možgani,
d »Ko sem bila mlada, bi bili prišli!«
Te dni so napravili belgrajski časnikarji izlet v vas Vrbice pri Arandjelovcu, ker so slišali, da tam živi najstarejša zakonska dvojica v naši državi in so hoteli na licu mesta ugotoviti, če je to res. In res so našli tam obdano od številnih vnukov in pravnukov zakonsko dvojico Dimitrija in Zivano Filipovič. Dimitrij je 110 let star, Živana pa 107 let. Oba še pomnita zgodovinske osebe, kakor Miloša Obrenoviča, kneza Mihajla in starega očeta sedanjega kralja, kneza Aleksandra Karagjorgjeviča. Mož je povedal, da žganja ni nikoli pil, pač pa vino, vendar pa je še to opustil zadnjih trideset let. Bil je takoj pripravljen, ko so ga hoteli časnikarji fotografirati, toda žena se je branila: »Oh, zdaj pridete! Pred devetdesetimi leti bi prišli, ko sem bila še mlada in lepa...« Končno sc je tudi ona dala fotografirati.
d Iščejo se nasledniki nekega Martina Zgonca, rodom Slovenca, ki je utonil dne 1. julija 1921 v reki Ohio blizu mestf« Wheeling W, Va. Poživljajo se vsi eni, kateri vedo za kakšne podatke od pokojnika ali od njegovih sorodnikov, naj te sporočijo izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kameniška ul. 15.
d Predsednik Društva sv. Barbare,
g. Anton Marn, v Essen Borbecku v Nemčiji, nam je poslal daljši opis praznova-
nja 30letnice tega društva, ki se je ršila dne 28. junija. V tem dopisu se med drugim imenoma prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali pri lepo uspeli slavnosti.
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Energinom«, železnatim kina-vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih in otrocih zadoščajo tri velike steklenice. Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij »A 1 g a«, Sušak.
d Vojna škoda (ratna šteta), srbski rde bi križ in druge srečke. Vsi, ki imajo te papirje, dobe brezplačno važna pojasnila. Znamko za odgovor! Javite se na naslov: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
d Prezgodnje staranje žen je često posledica prevelikih naporov pri pranju. Vsled tega je milijone žen z veseljem seglo po pripomočku, ki je z iznajdbo zajamčeno neškodljivega samodelujočega pralnega sredstva »Persil« znatno zmanjšal delo na dan pranja.
d Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, slabem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po sta-ropreizkušeni »Franz-Josef« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da. je »F r a n z J o s e f« voda posebno iz-borno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Šmarna gora ie dobila nove zvonove.
Na sopraznik Marijinega obiskovanj« dne 2. t. m. so bili prepeljani novovliti šmarnogorski zvonovi iz zvonarne v Št. Vidu nad Ljubljano na svoje novo mesto na Šmarno goro. Že ob treh zjutraj so slovesno pritrkovali šentviški zvonovi k velikemu prazniku. Po sv. maši v dekanijski cerkvi so se že pred 5. uro pričela zbirati številna gasilna društva iz Št. Vida in okolice ter domači in okoliški župljani z vprežno živino in kmalu po 5. uri se je začel pomikati slavnostni sprevod lepo okrašenih zvonov izpred tovarne proti Tacnu.
Na čelu sprevoda je korakala gasilska godba iz Vodic, ki je med potjo in na Šmarni gori zaigrala več prav lepih komadov in zelo povzdignila slovesnost. Nato je sedem parov konj šentviških gospodarjev peljalo veliki zvon Kristusa Kralja. Drugi, Marijin zvon, so peljali vodiški župljani, tretjega in četrtega pa smleški in šmartenski. Vmes pa so se vozila na svojih vozeh, pa tudi peš korakala gasilna društva. Sprevod je v št Vidu in v drugih vaseh obkrožal gost spal i r občinstva. V Tacnu je tokraj mosta pozdravil zvonove prvi slavolok, takoj onstran pa drugi. Tu so jih pozdravili tudi prvi streli iz možnarjev. Od tu je sprevod krenil skozi Pirniče in Vikrče proti Zavrhu. Povsod, v vsaki vasi po več slavolokov — skupno smo jih našteli nad deset — ki so pozdravljali zvonove in jim izražali željo, naj jih nikdar več kruta vojna ne pobere in prelije v topove.
Ob sedmih pa so pričeli voziti zvonove v hrib: najprej najmanjšega, za njim dru-
(P
gega. Kljub hudi strmini je potekla vožnja teh dveh zvonov brez posebnih težav in v dobri uri prii ^ela na vrh in takoj v zvonik. Mnogo več truda je zahteval tretji zvon, ki ga je prvotno vleklo šest parov konj. Toda radi ostrih ovinkov ni moglo vleči vseh šest parov hkrati; zato so jih pet izpregli, voz pa so z vrvmi pomagali vleči gasilci. Šlo je brez nezgod in ob 10 je bil zvon na svojem mestu.
Največ težav pa je seveda povzročal zadnji, veliki zvon, saj je težji kot vsi ostali trije. (Težo zvona z vozom vred so cenili na 5000 kg.) Na pomoč so mu morala priti vsa gasilska društva in veliko število mož iz okolice, ki so večjidel sami, brez vprege z vrvmi vlekli voz z velikim zvonom. Tudi ženske so pridno pomagale. Voz je vleklo po hribu navzgor nad 300 mož. Na vrh je prispel še pred enajsto uro, nakar so strokovnjaki iz zvonarne takoj pričeli s pripravami za dvig v zvonik, tako da je bil tudi ta zvon že predpoldne v zvoniku.
Velikemu trudu številnih gasilcev, ki so požrtvovalno sodelovali pri prevozu, kakor tudi drugim okoličanom gre največja zahvala, da so zvonovi brez vsake nezgode in pa razmeroma v tako kratkem času dospeli na vrh.
Redka slovesnost in pa krasen dan sta privabila na Šmarno goro stotine občinstva, ki je deloma spremljalo zvonove pri vožnji, še v večji meri pa na vrhu nestrpno pričakovalo prihoda zvonov. Z veliko nestrpnostjo pa je opazovalo tudi dviganje zvonov v zvonik. Upravičeno se je vse oddahnilo, ko se je dvignil zadnji zvon v široko zvonikovo lino; zakaj zvonovi so v zvoniku in zopet bodo glasili slavo Marijino iz šmar-nogorskih lin.
Sedaj se na Šmarni gori dokončavajo še potrebna dela v zvoniku in pri kapelici in v nekaj dneh bo vse pripravljeno za veliki Marijin dan 15. avgusta, ko bodo presvetli gosp. knezoškof slovesno v zvoniku posvetili nove zvonove v čast šmarnogorski Kraljici in veselje slovenskega katoliškega ljudstva, ki bo ta dan iz vseh delov Slovenije prihitelo poveličat redko mari-jansko slavlje.
PREKLICI Podpisana prcklicujem, kar sem obdolžila Valentina Malavašiia, poštarja iz St. Jo-šta, da je odpečatil moje pismo in isto dal v drugo kuverto ter sam napisal moj naslov. Valentinu Malavašiču se lepo zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.	Bernarda Slovša, Butanjeva 27,
Negujte vaš najlepši kras,
Vaše lase! Toda s popolno zanesljivim ln preizkušenim sredstvom za lase s pomado Ane Cllag. Čllag-pomada se rabi že nad 50 let po eelem svetu pri milijonih ljudi z najboljšim vspehom, pomagala bo tudi Vam. Veliki lonček 60 Din, dvojni lonček 90 Din. K temu je potreben specialni šam-pon za 20 umivanj glave 25 Din. Poštnina posebej. Naslavljajte svoje naročilo točno: .AURORA' odd.7, Novi sad, Železnička 47
Pozor zastopniki srečk na obroke! Popolnoma novi najboljši pogoji!
Pišite v lastnem interesu pod šifro »Beskonkurenč-
na zarada 367-1« na Interreklam d. d., Zagreb,
„	Marovska 28.
Al
Katoliška cerkev.
s Na Škotskem molijo za Mehiko. Škotski škofje so poslali vsem svojim župnijam poslanico, s katero pozivajo vernike, da opravljajo molitvene ure proti preganjanju v Mehiki. Pri vseh sv. mašah do konca leta 1928. naj se moli v ta namen. Vernikom polagajo škofje na srce, da se spominjajo strašnega preganjanja vere in Cerkve v Mehiki v molitvah in pri prejemanju svetega zakramenta vse dotlej, da postane Cerkev svobodna.
s Razno. 20. julija je minulo 25 let, odkar je na veke zatisnil oči veliki papež Leon XIII. — Spise znanega italijanskega pisatelja Gabrijela D' Annunzija je sveta stolica obsodila kot proti verske in ne-nravne, ki jih katoličan ne sme naročati in citati.
iiaSHa.
s Finančni položaj Italije. Neki ugleden finančnik v Parizu je izjavil, da je italijanski finančni minister odstopil zaradi težke financielne krize, v katero je zašla dežela. Proračun za leto 1927/28 je izkazal izgube ene in pol milijarde lir. Državni dohodki v Italiji so vsak mesec za sto milijonov lir nižji. Italija se razentega nahaja v takem položaju in ima take obveznosti, da ji je le težko dobiti nova posojila v inozemstvu. in je celo vprašanje, je-li bi jih sploh dcbila.
s Razno. V Vrhpolju pri Vipavi je pogorel hlev Jožefu Rasporu. To je letos že drugi požar v tej vasi. — Trg Vipava dobi vodovod. Vodo bodo zajeli nad Vrhpoljein. — V hiši gozdarja Velikonje v Lokvah je eksplodirala večja množina dinamita. Cela vas se je stresla in razbilo se je okrog 700 šip. — Cvetlični dan, ki je bil organiziran v korist društva za pobijanje jetike, je dal na Goriškem nad 44 tisoč lir. — V Črnem vrhu nad Idrijo je bil odstavljen prejšnji občinski načelnik domačin Pože-nel in zamenjan z Italijanom. Novo župni-šče, dvonadstorpna stavba, bo kmalu pod streho. Letoviščarji so začeli prihajati, vendar v Črnem vrhu primanjkuje dobre pitne vode, ker zemlja tu propušča vso padavino. — V Sv. Križu pri Tomaju je uničil požar hišo Andreja Mržeta ter senik in skedenj posestnika Franca Starca. — V Vipavski dolini vsak dan željno pričakujejo dežja, pa ga ni. Vedno večja je suša. Fižol je za letos že uničen. Kmalu bo ravno tako s krompirjem. Koruza se zavija. Trta dela sicer še dobro in kaže izdatno letino, vendar bi ji malo dežja koristilo. — V Trnovem pri Ilirski Bistrici so priredile dekleta Marijine družbe igri »Roža med trnjem« in »Škaf zelja«.
Amerika.
s Razno. V Clevelandu so umrli: Marija Stare, doma iz Osolnika, fara Semič na Dolenjskem; Pavlina Lever iz vasi Bregar-je, fara Hrušica. — V Cleveland je došla v
drugi polovici junija 74Ietna g. Marija Rm iz Loškega potoka, ki hoče preživeti ostal! dni življenja v Ameriki v krogu svojih hčera, zetov in vnukov. — V Chikagu na meravajo zgraditi veliko telovadnico (S|.,' d ion) za razne igre. Sedežev bo za 45.000 gledavcev. — Nad 12.000 vernikov se ie udeležilo v Clevelandu vsakoletne proco. sije sv. Rešnjega Telesa. — Na katoliškem kolegiju sv. Vincencija v Latrobe, Pa., bo. do letošnjo jesen uvedli posebni pouk y zrakoplovstvu.
Drobne novtee.
Državno zavarovalnico proti nezgeti bodo ustanovili na Češkoslovaškem.
V	zadnjih šestih mesecih je bilo v Nemčiji 4416 konkurzov. (Lani v istem ča-su 2899.)
V	Turčiji bodo uvedli nedeljski po;j.
tek.
Pri požaru (ovarne za blago v Glasgo.
vu na Angleškem je zgorelo 26 delavk.
150 cerkvenih in narodnih prazniki,? praznujejo letno v Romuniji.
22 ti?cč dručtev je na ounaju. Torej pride že na 90 prebivalcev eno društvo.
Zlata v vrednosti 257 milijonov dolarjev je prejela Francija iz Amerike od septembra 1927 dalje.
Kancler Seipel je izjavil, naj se tirolski Nemci s svojimi pritožbami obračaj« v — Rim.
Na gumbe tujega izvora so vpeljali m Angleškem 33',(- odstotno carino. Prizadeti se čutijo zlasti Čehi.
45110 katolikov je dalo v Mehiki tekom enega leta življenje za svobodo vere ij Cerkve.
Kitajski komunisti so samo v mestu Fušum zaprli 6000 katoličanov.
Kinogledališča v Ameriki obišče povprečno na teden 250 milijonov oseb.
V	43 urah 40 minutah te pripelje vlak iz Belgrada v London.
Med fašisti je vpisanih ta čas v Italiji 2 milijona 200 tisoč mož, žena in otrok.
Za odpravo smrtne kazni se potegujejo v Nemčiji. Jc bilo namreč usmrčenih že več nedolžnih.
Letos je minulo 40 let odkar je posta) Vilhelm nemški cesar.
5 milijonov dolarjev je daroval neimenovani vseučilišču v Charottesville v Ame« riki.	0
Nad 29.000 stoletnih starčkov je v Rusiji; med temi 12.340 moškega in 17.158 ženskega spola.
Strela je udarila v znanega mehiškega letalca Carranca, ko se je dvignil v zrak, Je mrtev.
Smodnik se je vnel v smodnišnici Hos-loch v Nemčiji. Trije mrtvi, 20 ranjenih.
Aniundsena, ki je šel Nobilu na pomoč, še niso našli.
Varnostne priprave proti komunističnemu »rdečemu dnevu« na Češkem, so veljale to državo nad 3 milijone Din.
Parnik s 300 potniki se je potopil v Tihem oceanu.
Pogajanja med Češkoslovaško i" slavijo so zopet preložili, ker se pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo še niso mogla zaključiti.
General Nobile bo degradiran.
V/Mam mladim gcspem f	je dcbrc!
Mi smo se še morale mučiti s perilom, ker še ni bilo Persil-a! Sicer se tudi danes še niso vse od nas starih popolnoma priučile Persilu in vendar je tako prepričevalno, če se enkrat brez predsodka in pravilno ■ poskusi.	■ ./
S Persil-otn prati pomeni polovico
manj dela, perilo pa ne more bitj
lepše!
perites Persil-om! I
Franc Jaklič:
Zadnji frenotki Toneta krivanoga.
(Odlomek iz povesti »Škocjanski gospod«.)
Bilo je že v drugem tednu, kar je bil gospod župnik šel iz fare in v župnišču je bilo vse pripravljeno za selitev, šolnik je imel veliko dela in skrbi, da je vse uredil. Sotrudnikov mu tedaj ni bilo treba iskati, prišli so kar sami; vsi bi bili radi pomagali.
Tedaj je pa pripokalo skozi Medvedico in mimo Glažarja. Bili so gorenjski vozniki z močnimi konji v komatih, okrašenih s kožuhovino in svetlimi talerčki. Tudi vozove so imeli večje kakor Škocjanci.
Kdor je videl voznike ali je slišal pokanje in glasno pogovarjanje iz voza do voza, je vedel, kdo so in kam so namenjeni. In kdor je le utegnil, je šel pogledat na Staro Apno, kjer se bo nakladalo blago in šlo za gospodom, ki je šel, kdovekam. Morda se bodo izdali vozniki, ako jih bo kdo vprašal. Morda bo treba kaj privzdigniti in poprijeti, ko se bo vzdigovalo na vozove. Videlo se bo vse pohištvo, ki so ga imeli gospcd v sobah, kjer je bilo še lepše kakor v cerkvi.
Vse to je mikalo ljudi in še predno so začeli nakladati, je mrgolelo ljudi okrog župnišča. Največ je bilo seveda otrok, pa tudi moških ni manjkalo, zlasti pa žensk ne. Iz bližnjih vasi so bile najbrž prišle vse.
Možje so bili bolj redkobesedni. Poznalo se jim je, da jim obremenjena vest ne pusti razmahniti se v besedo.
Ženske so pa imele kmalu vse srce na jeziku. Razgovori, ki so nastali med tlvema, so bili kmalu splošni in ni bilo nobene skrivnosti več. Spoznali so, da so vse enih misli; zato so vpile enodušno, vsevprek:
»Ste videli? Gospoda so nam požrli!«
»Tak gospod, pa so šli z jezo od nas.«
»Z grdo so šli! Sami smo jih pregnali.«
»0 bo že kazen prišla! 0, saj smo jo zaslužili!«
»Gospoda nismo ubogali!«
In tako je šlo brez konca in kraja v veliko zadoščenje šolnikovo, ki je tam nadzoroval, kako se pohištvo prenaša in naklada.
Kadarkoli je pa vpitje prenehalo, da je upal spraviti svoj glas do veljake, je pa šolnik zavpil:
»Sramota za ves škocjan. Gospod je moral pobegniti, da ni od gladu umrl. Sramota! Enega zaznamovanca so hodili poslušat, ki jim je lagal, fajmoštrove besede so pa zavrgli in mu kazali hrbet, kadar jih je vabil.«
»Res je! Res je!« so zagnale ženske še bolj razvnete.»Lahko nas je sram, ki imamo take dedce.«
Medtem pa je prihajal po pešpoti čez nadarbinski svet Tone Krivanoga. Dokler je bil Albrecht v škocjanu, ni likdar stopil na nadarbinsko po dnevi, zakaj ni se hotel pokazati in srečati z župnikom. Zdaj pa Albrechta ni bilo več in zato je šel brez
skrbi. Pognala ga je bila radovednost. Videti je hotel odpravljanje župnikovih reči, videti voznike in vozove in škocjanske ljudi, ki so bili tam. Vse to je hotel videti in vživati slast, ki napolnjuje zmagovavca po doseženem uspehu.
Zavedal se je, da bi bil Albrecht še v Škocjanu, ako bi njega ne bilo. Pa četudi je župnik svaril in opominjal farane, je vendar on sukal škocjance tako, da jih je zasukal popolnoma od župnika.
»Glažar! Zdaj vidiš, kaj sem jaz in kaj premorem. Jaz sem tisti, ki je odprl oči Škocjaneem in jim možgane opral«.
Tako se je bahal Tone Krivanoga, ko se je pri Glažarju nalival z najcenejšim, da bi dostojno proslavil zmago in bi si okrepil život, ki je že klecal, ako ni bil zakurjen.
Ko je bil že toliko podprt, da ni čutil slabosti in se je bila beseda razmahnila, je pa šel.
Ker je bilo pred župniščem vse zaposlene z delom, so ga opazili šele, ko je prišel prav zraven in se Je razlegnil njegov hudobni zasmeh:
»Pospravljate, hahahal Zoharja smo
pregnali, zdaj se mora pa še luknja pomesti, hahaha!«
Vsi so strmeli, ker ga niso pričakovali. Med ženskami so se slišali glasovi nevolje.
Ko ga je šolnik spoznal, je pa zavrelo po njem, da je sunil na vsa prsa:
»Zaznamovanecl Rogači«	|
Zabolele so ga vse batine, ki jih je bil prestregel usodnega večera pri Glažarju, vsa bridkost, ki jo je doživel njegov prijatelj mu je stopila živo pred oči in zavedel se je lastne bridkosti, ki ga je zadela. »Hahaha!«
Roganie zaznamovanega ga je še bol| razburilo m je iskal prave besede, ki bi kaj izdala. Komaj jo je našel.
»Ta je pregnal našega gospoda I Ta!« Vrišč med ženskami je poetal večji, da je Krivanoga komaj prodrl:
»Jaz sem ga, ja! Enega sem že, ti pa tudi cape poveži. Hahaha!«
Surova odkritosrčnost je vse osupnila. Šolniku se je pa zdelo, da mu je prodrloi jeklo v prsa. Njegova žena, ki je grožnjo razumela, je jeknlla od strahu in zajokala.
(Dalje priiy
ITDO DOMOVINAH
MM.
V nedeljo dne 1. julija se je vršila v Šolskih prostorih razstava pismenih, risarskih ter deških in ženskih ročnih del državne osnovne šole. Razstavi so bila priključena tudi dela tuk. obrtniških vajencev, ki so jih izgotovili za pomočniško skušnjo, ki se je vršila isti dan in risarski ter pismeni izdelki obrtno-nadaljevalne šole. Razstavljeni so bili dalje tudi izdelki tukajšnje čipkarske šole. Razstava je bila skrbno urejena, je nudila res lepo iu pestro sliko vzorno izdelanih praktičnih predmetov ter so nekateri učenci in učenke pokazali svojo izredno nadarjenost. Razstavo je posetilo nad 1000 oseb in se obiskovalci niso mogli načuditi lepi izvedbi in dovršenosti posameznih izdelkov. Prireditev je bila v vsakem „oziru zelo lepa, za kar gre predvsem hvala šolskemu upravitelju g. Hri-bernilui ter častno priznanje delavnim učiteljem in učiteljicam. Želimo samo, da se taka razstava vsako leto priredi in tako poglablja zvezo med šolo in domom.
DOLENJSKI POTNIK.
Novomeški občinski odbor je iinel dne C. julija sejo. Med drugim se je obravnavalo tudi o potrditvi nakupa hiše št. 130 in 131 na Florjanovem trgu, bivša orodjarna in pečnice, ki ju je zdražila ga. Pickova za stavbeno zadrugo »Prosvetni dom«. Naši občinski odborniki so se odločno potegnili za to, da se prizna za lastnika obeh hiš stavbna zadruga Prosvetni domc, ki ima namen dati zavetišče našim katoliškim organizacijam. Liberalni občinski odborniki so se temu protivili. Predvsem je ugovarjal temu trgovec Edmund Kastelic iz Kan-dije. Temu se je pridružil tudi nadučitelj Matko, trgovec Jože Pavčič in lesni trgovec Anton Petrič, ki je bil izvoljen na listi novomeških »radikalov«:. Pri glasovanju so novomeški liberalci preglasovali liaših sedem občinskih odbornikov, tako da bo kot lastnica teh dveh hiš prepisana ga. Pickova. Novomeški »radikalic in žerjavovci so pokazali, koliko jim je za prosveto našega ljudstva. Nimajo pravice,
da bi se širokoustili, kako skrbni so zn povzdigo ljudske prosvete. Naše kmečko ljudstvo, ki že davno pozna novomeške liberalne občinske može, jih je ob tej priliki lahko še bolj dobro spoznalo. Pri tej seji je tudi obč. svetovalec, lesni trgovec Petrič napadel klub SLS z belgrajskimi dogodki. Proti temu je klub odločno protestiral. »Radikale Petrič je bržkone pozabil, da Puniša Račič ni bil Izvoljen na listi SLS ln je tako vsekal samega sebo po zobeh. Tudi iz tega slučaja vidimo, kako liberalni in samostojni nasprotniki trosijo neprestano laži o belgrajskih dogodkih, ko vale za nje krivdo na SLS Take laži zlasti razširjajo po prečenski fari gotovi priganjači Zerjavove in Pucljeve stranke. Naši možje, fantje in ženstvo naj takim hujskačem pokažejo vrata in loii takoj naznanijo našim zaupnikom. Hujskačem je treba zavezati jezik, da si bodo enkrat za vselej premislili nesramno lagati in bujskati. Kakor sem že tolikokrat povdarjal, povdarjam tudi danes: držimo se zlasti gesla »Svoji k svojim« in ne podpirajmo nasprotnih huj-skačev, ki se redijo od naših žuljev, v zahvalo blatijo zaslužne in delavne voditelje naše stranke. Predvsem pa neumorno razširjajmo naše časopisje in napovejmo neizprosen boj žerjavovski in puc-ljevski divjaški pisariji.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU.
Tukajšna krajevna organizacija SLS sklicuje za nedeljo, dne 22. julija takoj po prvi sv. maši v društveni sobi izredni občni zbor z edinim dnevnim redom: proglasitev kandidatov za občinske odbornike. Somišljeniki priditel
ZAGORJE-KONTREDEŽ.
Volivci SLS v nedeljo 22. julija pojdite pa gotovo vsi voliti! Vsak zaveden somišljenik naj iz svoje okolice spravi še »mahljivce na volišče. Volišče se odpre ob 8 zjutraj in zapre ob 5 pop. Volite vsi že dopoldne; kogar namreč že dopoldne
ne bo voliti, bomo poslali po njega. Skrinjica SLA io v Zagorju tretja, v Kotredežu tudi tretj* k? kor nekdaj zoper Turke, b tako odločnostjo i. treba iti danes v boj zoper žerjavovce iu njih priveske.
ST. VID PRI LJUBLJANI.
Dne 5. avgusta proslavi naše gasilno društvo štiridesetletnico. Ob 5 zjutraj bo budnioa, ob 7 sprejem bratskih društev na kolodvoru, ob 8 koncert na prostem, ob 9 zbirališče gasilskih društev pred gasilnim domom v St. Vidu in odhod k sv maši, ki bo ob pol 10, nato sprevod po vasi in slavnostno zborovanje. Ob 3 jx>i>oldne velika gasilska vaja Savske gasilske župe in nalo ljudska veselica z najrazličnejšim sporedom pred in v Ljudskem domu v Št. Vidu. — Posetite-našo pri-red i lev tudi zato, da po svojih močeh pripomorete gasilnemu društvu do motorne brizgalne.
BUTANJEVA PRI ŠT. JOŠTU.
Vsem častilcem sv. Ane se naznanja, da se cerkveno žegnanje v Butanjevi letos ne vrti v nedeljo po sv. Ani, ampak teden kasneje, to je 5. avgusta. Žegnanje je preloženo radi otvoritve orl. in društv. doma, ki se vrši dne 29. julija v Št. Joštu.
ŠT. JOšT NAD VRHNIKO.
Dne 29. julija t. 1. se vrfi v Št. Joštu otvoritev orlovskega in društvenega doma. Ob 9 zjutraj pozdrav bratskih odsekov in gostov pred žup-no cerkvijo. Ob pol 10 blagoslov Doma, ob 10 sv. maša v župni cerkvi. Po sv. maši tabor. Popoldne ob pol 3 pete litanije v župni cerkvi, po litanijah telovadni nastop. Nato prosta zabava, srečolov itd. Pri celi prireditvi sodeluje godbeno društvo iz Vrhnike. Prihitite ta dan v obilnem številu v Št. Jošt.
JEVNICA.
Ob priliki otvoritve novega železniškega postajališča v Jevnici 5. avgusta bo pripeljal in obstal prvi vlak iz Ljubljane ob pol 3 popoldne. Ta vlak bo znatno ojačen ter okrašen z venci in zastavicami. Poleg predstavnikov železniške direkcije in drugih oblasti, se obeta zelo številna udeležba občinstva.
Slavko Savinšek:
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
/Zakaj?«
>1, ker te orožniki iščejo.« »Saj so me preje tudi, pa ni nikoli šla.« »Ali zdaj je kaj druzega 1« >Kako to?« »Sam veš!« »Kaj naj vem?« »Kako je bilo s financarjem?« »S katerim financarjem? Z Ivanom?« »Ne! Z onim drugim, ki je bil ž njim!« »Ki ga je Tilen ubil?« »Ti si ga!« vrže Janez v Matevža. Jaz? Kdo to pravi?«
»Financar Ivan trdi, da je tebe videl, ko si ga!« »Jaz? Tako pravi? Bog mi je priča, da ga nisem!« »A oni trdi, da si ga ti'!« »Še snoči mi je dejal Tilen, ko se je poslovil, da ga peče vest, ker je prehudo udaril.«
»Saj smo vsi mislili, da bo tako. Ali financar trdi svoje,« pristavijo mati.
»Da bi tebe uničil in Cilko dobil,« se posveti Janezu.
»Jezus, tedaj je Cilka šla v Golico! Slišal sem »jen glas! Ravno pod plazom! O, ni uila domišljija, resnica je bila! Janez brž luč in tecival« »Kam?«
/ Matevi nakratko pove, ne pove, izbruhne iz
»ebe, kar se mu je dogodilo na poti in kako je slišal, §
da ga je poklicala Cilka, pa ni mogel verjeti v resničnost glasu.
»O Cilka je bila, Cilka k plane Janez in steče po leščerbo.
»Marija, ti se nas usmili! Mrtva je Cilka, mrtva! Plaz jo je zasul, ubil jo je!« ihtijo mati.
»Janez, lopate, kje so?« kriči Matevž in steče ven za hlapcem. Ta že prihiti s prižgano leščerbo, izruje iz vozarnice dve lopati in oba se spustita v tek po kolovozu mimo Lipovška in ob Jesenici navzgor mimo Blekarja in zavijeta za Šinkovcem v breg. Spotoma se Janez domisli Šinkovčevega Matije, skoči nazaj, udari na okno kamre in ga pokliče.
Matija prihiti na vrata:
»Kaj pa je?«
»Pojdi pomagat, Matija, Cilko je v Golici plaz zasul 1«
»Ježeš!« se oglasi za Matijo Liza in brž steče po-klicat še Janeza. Matija se napravi, ž njim brat Janez in vsi trije teko z lopatami v breg za Matevžem, ki ga dohite že ob plazu. Zgnetena snežena masa leži kakor počivajoča zver in pokriva vso gornjo dolino Jesenice ter sega daleč gori v strm.
Matevž stoji nepremično in posluša. Od nekod ihti zamolklo ječanje. Vsi gredo za glasom. Prav v desnem kotu gori ob gmajni in robu nekje pod snegom ihti ječanje. Brž so vsi štirje z lopatami blizu in prično hlastno odmetavati sneg.
»Previdno!« svari Matija, »da ne ranimo z lopato!«
Zdaj se v snegu nekaj zatemni. Matevž plane prvi in prime. Moška roka je. Hitro vsi trije spuste lopate in zgrabijo z rokami. Financar je. Janez posveti z leščerbo.
»Jezus, Jezus,« zdihuje podsuti, »pomagajte!«
83
Razno.
Dve iznajdbi. Nedavno je tovarna vrgla na evropski trg žepni dežnik. Gre namreč za majhen mehanizem, ki ga lahko vtaknemo v žep. V par minutah imamo nastavljen dežnik. — Druga duhovita iznajdba je palica, iz čije sedsv-nih delov napravimo malo mizico. To je navadna, ne predeoela palica, ki se da prav lejx> nositi u» sprehodu.
Žvečilni gumi. Po vsem svetu žvečijo dandanes ameriški "umi, dočim so si pred vojno s tem žvečenjem samo v Ameriki krajšali čas. Od leta 1914 96 je pa uvoz te slaščice v Evropo od leta do leta zviševal. In tako se je od 200 tisoč dolarjev dvignil na več nego 1,500.000 dolarjev letno.
Pravi junaki. Hej, »a' borcev! Za kaj? Za človeštvo? Ce športnik »zabije« v nedeljo popoldne l-ak »gol« so že v ponedeljek vsi časopisi polni njegovih fotografij. Ce je kobila zmagala pri danskem »derbyu« (te*-mi), že nosijo dame ovratnice s sliko te kobile, i«; ke sorte so junaški ideali današnje dobe. - Kdo se
NOVO MESTO.
Največja orlovska prireditev bo v Novem mestu dne B. avgusta t. 1. ob slovesni blagoslovitvi orlovskih praporov novomeškega in šmihelskega odseka. Opozarjamo na ta dan vse dolenjske in belokranjske odseke in krožke s prošnjo, da se v čimvečjem številu udeležijo prireditve. Polovična vožnja na vseh progah Dolenjske je dovoljena, prireditev bo celodnevna. Natančnejši spored še
obiavimo.
1	MORAVČE.
Dolgo smo že moravški Orli in Orlice gojili vročo željo, da bi korakali pod svojim praporom ter smo zbirali v to svrho denar. Sedaj nam je ta želja izpolnjena, prapor je dogotovljen, ponosno bomo odslej korakali za njim. V Sloveniji je to urvi prapor, ki je narejen po novem načrtu. V nedeljo 22. t. m. bo blagoslovljen. Vršila se bo celodnevna prireditev: dopoldne bo blagoslovitev, popoldne pa telovadba z veliko ljudsko veselico. Sodelovalo bo več sosednjih odsekov. Svirala bo logaška godba. Pridite prijatelji orlovstva od blizu in daleč! Na svidenjel Bog živi!
KONJICE.
Podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo v Konjicah priredi na svojem lastnem posestvu v Konjicah dne 29., 30. in 31. julija 1928 za vse za-nimance tukajšnjega okraja praktičen sadjarski tečaj o cepljenju sadnega drevja na suho in zeleno (okulacijo na' speče oko), vzgajanju drevesnice, o oskrbovanju odraslega sadnega drevja v letnem času, in o zatiranju drevesnih škodljivcev, kakor tudi tozadevna teoretična predavanja. Ker je to prvi tozadevni tečaj po vojni, se nadejamo obilne udeležbe.
MULJAVA.
Dvoje znamenitosti imamo na Muljavi: staro zgodovinsko podružno cerkev Marijinega vnebovzetja s še bolj znamenitim velikim altarjem, in rojstni dom pisatelja Josipa Jurčiča. Altar, ki se ravnokar popravlja, ima zadaj na deski napis: i Ta altar sta Jakob Moenhardt in tovariš Anton Pzherndnič iz Višnje gore leta 1674. slikala, kipe je pa naredil Plumenberg iz Ljubljane istega leta.«: Torej je sedaj altar star 254 let. Malo je cerkvic, ki bi imele tako zgodovinski altar, kakor je na Muljavi. Zanimiv je pogled na razdrti altar. Nad tisoč
koscev je razloženih po vsej cerkvi Samo angelov smo našteli okrog 130. Pa tudi cerkev sama je zgodovinsko zanimiva. Saj je ravno naš rojak, pisatelj Jurčič jo ovekovečil z zgodbico »Turki na Muljavi«. Še sedaj so sledovi Turkov: ožgano tramovje v zvoniku. — Delo pri popravi altarja vodi mojster g. Kenda iz Celja in bo trajalo do tri mesece. Nekai krasnega bo, kadar bo gotovo. Polkrog, tik pod obokom je že izdelan. Seveda bo pa to stalo mnogo "**uarja. —. Za popravo in ohranitev Jurčičevega uoma bo tudi že v teku predpriprave. Material bo po možnosti pripravil Jurčičev nečak Franc s pomočjo vaščanov; manjka pa denarnih sredstev. K tem pa bodo prispevali gotovo zavedni Slovenci, ki znajo ceniti kulturno in narodno delo ljudskega pisatelja Jurčiča.
RETECE.
Glavno delo svobodomiselnega časopisja je to, da krade čast. Zlasti na duhovnike se spravi kadar more. »Slovenski Narod« je te dni napadel brez vsakega vzroka in povoda župnika Meršola iz Re-teč na Gorenjskem. Tam je neka starka, ki je malo čudaška in nima strehe. Župan te občine ni naš somišljenik, ampak je nasproten. Toda liberalni list se ne spravi nad župana, ampak nad župnika. Vrhutega niti domačinka ni. Z debelimi črkami piše: Kje je domači župnik, da dokaže z dejanjem ljubezen do bližnjega? Petem pravi dobesedno: ? Toda gospod pozna očividno Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega samo na jeziku. Tu bi bilo župnikovo delovanje umestno, toda njegovo srce ne pozna krščanskega usmiljenja.« Potem pa spravlja vse to v zvezo z dr. Korošcem. — Ni treba še poudarjati, da je vse to samo zlobno obrekovanje, toda tisoči bero in nekaj ostane. Tisti kraji, ki g. Meršola poznajo bodo znali ceniti vrednost pisave liberalnih listov, toda koliko jih je, ki verujejo na svojo škodo in nesreča Iz tega zgleda pa je tudi razvidno, kako grda so vsa obrekovanja proti naši stranki.
RIBNICA.
Ribniški Orel priredi v nedeljo 22. t. m. v Bre-žah popoldansko v.' ekovno prireditev. Ob 2 popoldne so skupne litanije rtri Sv. Križu, po lita-nijah ob 8 pa nastopi ribniški orlovski odsek na prijaznem Šimanovem vrtu v Brežah. Po nastopu je prosta zabava prav tam.
odstranite brez bolečin iu nevarnosti 34
B U R G I T
Crez 20 let po zdraviniklma prepo-rpčano in v porabi. Burgit-kopelJ za noge odstrani potoniti in žganje nog. B U R G 1 T G. M. B. U., PHfflLASSING. Ganaralnl zastopnik: IVAN SVETEC, Novo-masto, Slovenija
OSILNICA OB KULPI.
Pri nas so 29. julija občinske volitve. Gre za to, da tudi naša občina gre z drugim narodom ne pa sama zase. Koliko smo radi tega oškodovani v zadnjih letih, ker so vodili našo občino ljudje, ki so proti slovenski ljudski stranki, katera danes vodi našo deželo. Kako smo bili oškodovani po takem nesmiselnem gospodarstvu. Sedaj je treba izpre-meniti. Vsi na velišče! Vsi na delo, da tudi v Osil« niči nastopi boljša doba. Vsi volimo z SLS.
PREŽGANJE PRI LITIJI.
V nedeljo, dne 15. julija smo imeli po lita-nijah v Društvenem domu predavanje o treznosti. Govoril je odposlanec »Svete Vojskec g. Miroslav Siegl, domači g. župnik J. Stupica in župan g. Joa. Gale. Čudom smo se čudili, ko smo slišali kolika težkih milijonov krvavo prisluženega denarja gre vsake; leto po grlu. Zdaj vemo cdkod toliko revščine, razrvanosti in moralne propalosti. Udeležb« je bila še precej številna kliub temu, da je mnoge bolj mikal gostilna in muzika. Imeli smo namreč farno žegnanje. Pri tej priliki se je ustanovila družba »Treznost«. — Veliko neprllik in strahu nam povzroča nesrečni Anton Ilovar, ki je pobegnil iz umobolnice, kamor ga je spravilo žganje. Zakaj se mcža ne odvede nazaj tja, kamor spada? — Na smrtno obletnico pokojnega g. župnika Martina Jarc-a, dne 28. junija, je bil blagoslovljen na pokopališču spomenik, ki so mu ga postavili hvaježni larani. — Dežja nam manjka. Nastopila je občutna suša, nekaj studencev je že usahnilo. Na god Kar-melske M. B. smo imeli prošnjo procesijo za dež
pa spomni tistih pravih junakov, ki gredo v smrt iz ljubezni do bližnjega? Zmisiimo sc le, da oskrbuje katoliška Cerkev v Indiji 10 zavodov za gobave, v Afriki 32, v Oceaniji 6, v Kini 5, v Sudo-Kini 3. v Ameriki 8, na Japonskem 3 itd. Vsako leto se žrtvuje za nesiečrte gobavce na stotine katoliških redovnikov in redovnic! Zdaj sodite, kje so pravi junaki!
Slak ie zelo nadležen plevel, koder se močno razširi. Ne z oranjem, ne s pletvijo ga ni moč ukrotiti. Najbolje se obnese lole sredstvo: Kjer se je slak močno razpasel, tam pouj večno deteljo. Pusti jo rasti 3 ali 4 leta, potem preorji in sej pšenico. Tako bo njiva rešena sitnega plevela.
Ce se otroci igrajo rablje V Sehonaiche pri Berlinu so nedavno dečki za šalo vprizorili sodno razpravo, pri čemer je igral obtoženca 14 letni sin učitelja Thomasa. Razsodba se je glasila na smrt na ve-šalih in se je imela takoj izvršiti. — Obsojenec je moral stopiti na desko, ki je bila položena čez neki feber. Deček, ki je igral rablja, je pritrdil bruno na vrv, napravil na drugem koncu zanjlco in jo vrgel obsojencu na vrat. Le-ta
»Stanko je, Ivanov tovariš,« izdavi Janez.
Vsi se sklonijo nadenj. Obraz ima ves odrgnjen, da ga skoro ni spoznati.
»Boli, boli,« zdihuje ranjeni.
»Kje?« vpraša Matija.
»Nogi, nogi in roka,« stoka financar.
Z muko ga izvlečejo izpod snega. Ranjeni škriplje z zobmi od bolečine. Zlomljeni ima nogi in roko. Polože ga na suknjiče, ki so jih slekli vsi štirje, in ga pokrijejo.
»Ivan!« zdajci zašepeta Stanko. V tem se mu stemni pred očmi in omahne v nezavest.
Janez in Matevž se spogledata. V obeh je ena in ista misel: Najhujši sovražniki Ali naj ga rešu-
^°?Zmaga človek v obeh. In misel na Cilko in Tončka Tudi ta dva morata biti pod snegom.
Kopljejo dalje v bližini in kmalu zadenejo ob nekaj trdega. Puška je, ki jo izvlečejo izpod snega. Hlastno rijejo dalje v sneg, da jim curkoma lije pot po obrazu.' Res kmalu zadenejo ob drugega stražnika.
Ce ne bi vedeli po Stankovem klicu, da je Ivan, ga ne bi mogli spoznati. Obraz je ves ena sama rana, na glavi ni las, plaz je posnel nesrečnežu vso kozo. Tudi ves gornji život je odrgnjen do krvi, obleka v cunjah visi od ponesrečenca. Nezavesten je, kakor mrtev. Matija se skloni knjemu in posluša.
»Še diha malo. Hitro po vodo!«
Janez, Matijev brat, skoči k Jesenici in s klobukom zajame vode. Narahlo moči Matija smrtno poškodovanemu obraz, ranjeni stoče pn tem m se vzbuja k zavesti. Toda brž se mu zopet poslabsa, m
spet leži nezavesten.	,	, .___
»Janez, steči knam in k Blekarju, naj prineso dvojne gare, da prenesemo ta dva v vas. Liza naj gre
»6« lik* mata, Hitro do vodo!«
k podružnici v Trebeljevo. — Nekaj izrednega za trebeljevsko občino, ki je znana po najboljših češnjah in kostanju je to, da letos nimamo ni$ češenj, kostanj pa je baš v najlepšem cvetju. Ua bi vsaj ta bogato obrodil!
VELIKE LAŠČE.
Kdo jih ne pozna? Saj je tekla tukaj zibelka Primožu Trubarju, Francetu Levstiku in Josipu Stritarju, možem, ki so ponesli 6lavo slovenskega naroda daleč preko mej domovine. Kdo ne ve tega, tla je velikolaški okraj najlepši od Ljubljane in daleč preko Kočevja, da je pravi biser Dolenjske, okrašen z električno razsvetljavo in preskrbljen z dobro pitno vodo. Ne samo, da imamo železniško postajo, sodnijo, davčni in druge urade, izvrstnega zdravnika, imamo tudi krasno župno cerkev, ki kraljuje nad trgom in spričuje, da tu biva veren, miren kulturen rod, ki je vreden naslednik svojih slavnih prednikov.
Ni pa tako znano, da vlada nad Laščami in okolico krasen, zdrav planinski zrak, ki ni okužen s tovarniškim dimom, obkrožajo ga krasni smrekovi in bukovi gozdi; posledica vsega tega je, da ima naša župnija 40 ljudi starih nad SO let, ki se v večini preživljajo od dela svojih rok in vživajo veliko spoštovanje svojih mlajših župljanov, kateri so jim v znak hvaležnosti dne 24. junija priredili »Slavje starčkov*. Krstna nedelja je bila zelo pomembna za našo župnijo. Zjutraj so prvikrat pristopili k mizi Gospodovi naši najmlajši, ki so oči v življenje komaj odprli, da počaste svojega Stvarnika. K popoldanski službi božji pa so se zbrali naši najstarejši, 36 po številu, ob veliki udeležbi drugih faranov, vclikolaškega in lužarskega občinskega odbora z gg. županoma Iv. Hočevarjem in Fr. Andoljškom, da na večer svojega življenja počaste svoiega Odrešenika v presveti Evharistiji. — O. svetnik, župnik Ramovž, jim je v svojem cerkve-aem govoru lepo razložil 4. božio zapoved z ozi-rom na starost; po petih litanijah smo zapeli »Te Deum« za vse milosti, ki so jih prejeli v župni cerkvi, ker mnogo starčkov že dokaj let ni bilo v župni cerkvi, verjetno, da je marsikateri izmed njih po-slednjič molil pred tabernakeljnom.
Po službi božji pa smo naše starčke v skupni starosti 3053 let slikali, v družbi gg. svetnika Ramovša in obeh županov. Nato se je slavje nadalje-
valo v dvorani »Zadružnega doma«. Naša vrla pe»-niča, č. m. Elizabeta, nam je za to priliko spesnil« prelepo deklamacijo »Starčkom«, za kar se ii tem potom v imenu starčkov lepo zahvaljujemo. Na to jih je g. profesor Iv. Polzelnik v imenu mlajših faranov pozdravil, pevci in igralci pa so poskrbeli za zabavo in po sklepni točki s pogostitvijo starčkov v splošno zadovoljnost zaključili posnemanja vredno prireditev.
POLICE PRI NAKLEM.
Rodbina Golobova se ob priliki smrti sina, brata in nečaka ljubljenega Tonija najlepše zahva-Ijuje gg. duhovnikom za tolažbo in spremstvo pri pogrebu, zastopniku kranjskega orlovskega okrožja, kakor tudi g. šol. upravitelju za ganljiva govora, istotako orlovskim odsekom iz Naklega, Kranja, Predoseij in Smartna ter gasilskemu, sadjarskemu in prosvetnemu društvu in sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Prav srčna hvala tudi za krasne vence in šopke, kdo bo še vedel, katera je z gosposke hiše, katera pa z bajte ali kaj že...?
Sijajno, kaj! Ampak tako je pač!
Radovan Hrastov:
Ljubljanski sprehodi.
16. Nageljni, nageljni...!
»Dečvo« menim!
Takole je s to stvarjo, veste: tamle pred časom so dvignili reklamo, silno reklamo, pa so rekli: tole nošo vam damo, slovenska dekleta in žene, ve meščanke in ve podeželske — pa jo nosite! Sprejmite jo v imenu slovenstva in že zato, da podpirate smotre, ki jih poleg lepote same uvedba te noše, te pristne domače narodne noše, ona prav zares ima. Prav! 2e zato, da tujih ljudi podpirali ne bomo, da ne bomo šli venomer v korak s tisto modo, ki jo tam v Parizu hočejo in silijo v svet — že zato torej... Prav! Do sem je stvar gospodarska. Potlej je še narodna, sem dejal, se pravi, oni so dejali! — no, pa zato tembolj: nosite »dečvo«! Prav! Nazadnje je tudi lepa in je poceni, tale »dečva«, pa naj ne bo zavedne Slovenke, ki bi jo nositi ne hotela in ne mogla. Prav!
Toda —I?
Romam po svetu, po naših vaseh, po naših <K movih, pa vam povem: tam vidiš nageljnov res nt kaj, v Ljubljani sami jih ni kaj! Menim tako t ozirom na toliko in toliko število, ki je tu Da : tudi tam! Pa bi bik) silno lepo, ko bi kar vid,! vzcvetela Ljubljana in bi šla na ulico vsa pisana u nageljnih rdečih in modrih in višnjevih in zelenih in bi tako dala pobudo in korajžo in znak: naprei" Ko jih pogledaš in srečuješ poedine, saj je nanj čeden pogled, o pa kako! Kar vesel si, da bi jim slavo pel, slovenskim dekletom, ki v nji gredo na še posebej onim, ki so jo preskrbele. Bi! Pa zakai jih tedaj ni več?	1
Vprašate? Nič nikar! Zakaj — odgovor ni prav nič vesel in zadovoljiv, kolikor je tudi resni-čen. Z mojega gledanja se glasi: če se bodo podeželske tako nosile, nak, me gosposke pa ne! Potem
pa razlike več ne bol Če bomo namreč vse enake -* * *
Naj potlej še na eno razliko pokažem, ki jo je pri »dečvi« opaziti moč: Podeželske jo zvečine res nosijo tako, kot je zamišljena in narejena in je prav: dostojno, skromno, res pristno slovensko — v Ljuk ljani pa že kar ne tako. Tu se že najde katera, ki misli, da mora kvariti pristnost in dostojno obliko katerekoli stvari in tudi te; ki se sprehaja in kaže po ulici v odvratni podobi, ki ženskega dostojanstva vredna ni... in tako in tako.
Vse to je posebne vrste vnema in ima ta vnema še to lastnost, da se prijemlje tistega bolj, kdor je bolj in najbolj »izobražen« in »inteligenten«!
Pika.
Naši vmišarji.
Tekom desetletij je nastal pri nas po-popolnoma nov stan — viničarski. Pred vojno niso stopali v ospredje. Vzrok temu so bile politične razmere. Njihovi gospodarji, po večini Nemci, niso dovolili svobodnega gibanja. Celo v njihov jezik so posegli. Kdor ni bil doma v nemščini, ni mogel postati viničar. Pa tudi od slov en-
ljudi iskat in Lipovšku naj pove kdo, da postelje pripravijo. Lipovškov fant naj teče na Fužino po zdravnika k
Janez že teče, Matija si da opravka z ranjencema. Matevž in Janez rijeta dalje po snegu; Matevž ko divji zajema z lopato, prisluškuje, pa zopet hiti. V srcu mu grebe bolečina bolj ko lopata v sneg in divje joče v njem: Cilka, Cilka 1
Prav tako Janezu, že ima povsem mrtvi roki od neprestanega hlastnega odmetavanja. Pridruži se jima še Matija, ki si ne ve pri ranjenih dveh pomoči, in vsi trije nemo grebejo in odmetavajo, da jim lije pot curkoma in prisluhne.
»Tiho!« veli ostalima dvema.
Vsi trije poslušajo. Zdi se vsem, da visoko gori proti gmajni nekdo joče. Matevž vrže lopato od sebe in skoči par korakov više gori. Zopet posluša. Za njim pritečeta Janez in Matija.
/Je, glas je!« potrdi Matija in se zažene v breg.
»Ni Cilka!« dostavi Matevž, ki je že za njim.
>Morda je Tonček,« zajeclja Janez.
Vnovič poslušajo. Zdaj slišijo razločno slaboten jok od gmajne sem. Vsi trije obenem se zaženo v smer glasu. Matevž je prvi. Zajema v gladki breg, da mu sape primanjkuje in mu bije srce ko divje.
Dospo na rob gmajne in spet poslušajo. Zdaj je vse tiho. Ne ve ne eden ne drugi, kaj bi. Pa se zopet oglasi jok rahlo, tiho, da ga je komaj razločiti. Više gori na robu.
Hite v smeri joku, Matevž spet prvi. Postoii in posluša.
. >Cilkak se tiho oglasi izpod brine, par korakov nad Matevžem gori.
Matevž plane tja. Pod brino leži na tleh Tonček, šklepeta z zobmi in Joče. 1 8*
»Tonček!« ga strese Matevž za rameni. »Tonček, kje je Cilka?«
»Povej, Tonček, kje je Cilka!«
Matija in Janez prideta bliže. Janez posveti z lučjo fantu v obraz. Zardel in ves od solz otekel obraz se zasveti v luči, oči fantove bulijo, kakor brez uma vanjo. Jok znova posili fanta, mraz ga stresa, da mu zobje šklepetajo in ne more izdaviti besede iz sebe.
»Tonček, kje je Cilka?« strese Matevž vnovič fanta.
Hlapčič ga začudeno pogleda, preneha jokati in izdavi iz sebe:
»Gor je šla.«
>Kam?« hlastne Matevž.
»Po Vas!«
»V Golico?«
»Ja, tja na onile rob!« pokaže fant z roko.
Zdaj se posveti Matevžu. Cilka ga je bržkone ugledala, ga hotela s klicem posvariti, potem pa, ko je omahnil in je menila, da je zadet, ga je šla iskat. Bog ve, ali je ni plaz odnesel s seboj?
»Ali je ni plaz, Tonček,« se skloni Matevž k fantu.
»Ni. šla je gor, ko je bil plaz že mimo. Mene pa je samega pustila.«
»Matija, nesi fanta dol k onima dvema, daj mu vode in počakaj na naju dva. — Janez, pojdi z mano. Ali, še bolje, ti z lučjo po gmajni gori, jaz pa grem na rob in se vrnem po gmajni k tebi. Posveti večkrat proti robu. Ce dobiš Cilko, mahaj z lučjo, pazil bom! Dobro glej, išči, išči, morava jo najti!«
V vsako hišo Domoljuba!
84
se je v igri strašno grdo kremžil in zvijal, pri lera mu je nenadoma zmanjkalo tal ter ie zdrsnil iz čebra. Obvisel je v zraku in vrvica se je zadrgnila. Predno se je ostalim dečkom posrečilo odvezali vrv, je bil Thomas že mrtev.
Ustrelil ga je, ker mu je uogo odrezal. Jože! Kamenski. star 20 let, ki je marca meseca uslrelil dr. Geralda Kell/-ja v Jessupu v Ameriki je M spoznan krivim umora prvega reda. Zdravnika j« ustrelil, ker mu je po neki nesreči pri operaciji odrezal nogo.
Židie med seboj. Aron Izaku: »Koliko zahtevaj za to blago?« Izak: »En tisoč štiri sto dinarjev.« Aron (premišlja: 1300Din je dejal, mislil je 1200. Če ne bo spustil na 1100, mi bo dal vsaj za 1000, zlasti, če mu ponudim 900. Ker sem njegov stalni odjemalec, mi bo dal 100 Din popusta, kar bi zneslo 70U. Če bi se torej zmenila za 600, bi lahko mirne duše pristal na 500. Saj blago ni vredno več kot 400. se prav zadovoljen bo s JW. Nič več mu ne dam kot 200 Din), In reče glasno-»Tu imaš 100 dinarjev..•«
jke strani se ni ničesar storilo za vini-tarje. Tako so bili viničarji prepuščeni usodi. Zlezli so vase, postali malodušni, svojo zagrizenost so »emalokrat uteževali v pijači. Rastli, množili se, umirali so v sapuščenosti in bedi. Kajti zaslužili so tako malo, da jim je nedostajalo najpotrebnejše hrane in obleke. Njihova bivališča so obstajala in še obstojajo večjidel iz ene sobe, v kateri naj najde zatočišče vsa mnogobrojna družina, oče, mati in otroci obojega spola in vsake starosti. Kotišče nenravnosti. Življenje je šlo mimo njih. In vendar štejejo viničarji s svojimi družinami vred 40.000 duš.
Po vojni se je položaj izpremenil. Prevrat, nove razmere, vse to je vplivalo na viničarja, Viničar se je pričel zavedati svojega človeškega dostojanstva. Čutil je, da je zemlji, katero obdeluje on, katero so obdelovali njegovi predniki, vtisnjen pečat njegove osebnosti, da je plojena in negovana od njegovega dela. Pripoznava-jcč gospodarju, kar je njegovega, je zahteval tudi zase pošteno plačo in položaj za svoje pošetno delo.
Toda kako to doseči? V Evropi velja: Pomagaj si sam, drugi ne bodo. Torej organizacija. Viničar je začel iz svoje bera-čije graditi sebi viničarsko zvezo. Bog ga je blagoslovil. Pričel je rasti, se dvigati in danes je viničarska organizacija že velika in močna. Kmalu bo dosegla število 2000. Zadnji občni zbor v Ljutomeru je pokazal, da v tej organizaciji tudi vlada duh vzajemnosti.
V letu 1927. se je ustanovilo na novo 5 skupin. Nekatere skupine so naravnost vzorne. Tako ima skupina Hum neorganiziranih le še 7 tovarišev.
Računski zaključek izkazuje dohodkov 33.598 Din 55 par, izdatkov pa 32.491 Din 37 par. Podporni fond je prejel na dohodkih 23.774 Din 51 par, izdal pa je okrog 19.000 Din. Celokupni denarni promet je znašal 66.594 Din 95 par, za 100 odstotkov več kakor leta 1926.
Dobrodejni vpliv organizacije je velik. Članstvo se vadi discipline, opozarja se na potrebo izobrazbe, organizacija je otvo-rila odprt boj proti raznim razvadam med viničarji samimi. Organizacija je pokazala, da so ležali v viničarjih zakopani veliki naravni talenti in značaji. Tajnik Peter Rozman vzbuja kot oblast, poslanec splošno spoštovanje, med viničarji pa se udej-stvuje kot izredna agitatorska sila, ki ima izvor v njegovih izrednih duševnih sposobnostih.
Prihodnja oblastna skupščina mariborske oblasti bo sprejela nov vitiičarski red. Tudi to je uspeh organizacije, ki se je leta pripravljala, se borila, končno pa le prodrla. — Še enega svojstva ne moremo prezreti. Viničar se ne seli, ne zapušča svoje grude. Zaradi tega bo postajal vedno važnejši činitelj v javnosti. To se mora upoštevati. Viničarski red gotovo ne vsebuje pretiranih zahtev. Treba bo urediti sčasoma še polno drugih zadev, predvsem vprašanje socialnega zavarovanja.
Poravnajte naročnino!
Jogurt.
Na Bolgarskem ljudje razmeroma večjo starost dočakajo nego drugod po Evropi. Zdravniki pravijo, da zato, ker uživajo Bolgari jogurt.
Pred kakimi 20 leti, ko so bili kulturni stiki med Nemci in Bolgari živahni, so Nemci iz Bolgarije raznesli slavo jogurta po svetu in dandanes ga povsod pripravljajo, četudi ne tako splošno kakor v njegovi prvi domovini.
Kaj je jogurt? Mleko na poseben način okisano. Pesem o ribniški ohceti našteva 7 vrst mlečnih jedi: sladko mleko, topljeno mleko, kislo mleko, pinjeno mleko itd., o jogurtu pa ne govori.
Kakor se po drogerijah kupi sirišče za širjenje, kupi se lahko tudi kvas, ki na-pravlja jogurt. Bolgarski kmet seveda ne hodi tega v prodajalno kupovat, ampak vse sam naredi. Tudi pri nas bi bilo dobro to znati. Zdravniki zelo hvalijo jogurt, da je okusen, lahko prebaven ter zdravilen za šibke, na želodcu ali črevih bolne, tudi za jetične ljudi.
Kako se napravi? Sladko mleko zavri, potem ga pa hitro ohladi. Ko je hladno, deni vanj nekoliko svežega kislega mleka. To premešaj in pusti na hladnem kraju. Tekom 12 ur se to skvasi in jogurt je gotov. Za prihodnjo napravo se nekaj tega jogurta shrani kot kvas- Kvas se mora hraniti v čisti pokriti posodi na hladu.
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Buhova in hrastova	Mirna ki zna nekaj ,U"UH kuhati, se išče
tfnOa po"udil® z na-.■ ■■.■■■" ved bo cene družbi „Ilirija", Liubljaua, Vilharjeva cesta.	k družini brez otrok v industrijskem kraju -(ravnatelj rudnika). -Mesto je stalno. Reflek-tira se le na dobro moč z letnimi spričevali. Plača 4TJ0 Din. Ponudbe na upravo „Domo-ljuba" pod St. 6415.
Puntlam pripraven nov I rUHUlH )rf|aj)0|,i „	
14 sedeži. - Ravnotam lepega psa, volčje pasme. dober varuh, 2 leti star. Ugodni poboji- -Josip Dornig, posestnik, Tržič 197.	
	»»!«"» Janez^Fajfar, kolar, Železniki.
Kreditno društvo I	iranisbe hranilnice
v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9.
Ustanovljeno leta 1873. daje trgovcem in obrtnikom kredite po najkulantnejših pogojih,
Telelon it. 2420. Račun pri čekovnem uradu v Ljubljani St. 10.680.
On: »Povejte mi prosim, koliko pa ste stari?«
Ona (nekoliko boječe); »Osemnajst.«
On: »Krat koliko?«
*
»Da, če bi tile tigri znali govoriti,,.« Uslužbenec: »Potem bi rekih motit« se gospa, mi smo leopardi,«
Meh z® smeh.
Vožnja z vlakom je bila dolga. Končno so privozili do postaje, kjer je bila restavracija. Zelo žejen potnik stopi iz vagona ter pravi sprevodniku: »Ali imam čas, da grem na pivo, zelo sem žejen. Pa vendar ne bo vlak odvozil ter me pustil tu?«
Sprevodnik je nekoliko pomislil, nato pa rekel poln upanja: »Najbolj gotovo bo,
ako grem kar z vami.«
*
»Ko me je Tone vprašal za roko, se je vedel kot riba zunaj vode.« »I seveda se je, ko si ga pa ujela.«
Skopušen Škot je sedel v gostilni, v kateri je igrala godba, čez dalj časa prišel eden godcev s krožnikom v ro tudi do Škota. »Ne, moj dragi, ne dam nič, nisem poslušal.«
*
Bile so volitve in kandidata dva, republikanski in demokratski. Vedelo se je, da bo izid precej enak za obe strani. Zato je demokrat, ki je ravno oddal svoj glas, rekel napram tovarišu: »Jaz bi še enkrat šel volit, če bi vedel, da me komisija ne bi spoznala.« »Um i j se, pa te ne bodo poznali,« zakliče republikanec, ki je pogovor slišal.
*
»Pomisli Peter, v oni hrast, pod katerim sem ti pred 25 leti rekla, da te vzamem, je strela udarila.«
»Prav mu je.«
*
Nekega moža so pri sprejemanju T bolnišnici vprašal!: »Kaj ste?« Odgovor:
j Obrtnik.« »Samostojen?« »Ne, oženjem« *
Postopač: »Glavna stvar je, da ima človek zdrave noge. Potem gre lahko vsakemu delu s poti.«
'tmr
w
lispešno zdravljenje golše.
Med najvainejSImi odkrit)! le «dravtj«il. »oUe ln debelih vratov i jodovo zdravilno >0110. Sloviti dunajski utenjan rseuliliini profesor Dr. vit. Wagner pl. Jauregg In mnopt drugi zdravniki sklicujejo M n« tozadevne fz-kuSnje In poročajo o neštevllnih ozdravljenjih; r Švici so na pflmer z golšami obolel, ljudi celih krajev oproallli f« nadlog., Or. iu za povsem neškodljivo zelo uilnku-joJo zdravljenje • pitjem, ki prav poitbno i zborno vpliva tudi na sploini počutek. Naie zdravilne soli ao ie tisoče osvobodile goli. in debelega vratn. Zahtevajte naia po-roJIla o zdravljenju In vpora i, kalerl bo zelo rud pritrdil vsak zdravnik. Osnovali smo raznoiiljatnlc. v vseh uriavah In Vam polijemo
popolnoma satlonj
nal popi«, ki Vu bo zanimal. Dopisnica zadoSta ta la-
koj Vam ga dopo»l]«r. \
Avgust MSrzke, Berlin-Wilmers<torf
Br uchsa J er strnil e 5, Xbt.908
Vaše telo

zahtev* nego, d« ostane rdravo, Za pravo nego telesi se uspešno rabi že od dedovskih časov pravi Fellerjev milodišeči Llsailuid. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in svežosfi, oživ-ljuje živce, jači mišice in tetive ter deluje dobro
na vse ostale dele telesa. Masira n te in drgnenje z Elsaflaidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako leto vedno odporno in čvrsto za delo. Umivanje z Elsa-tluidom >ači trudne oči, deluje umirjeno n« živce ler ublažuje boli. V zunanji in notranji uporabi je najbolja zaščita proti nahodu, influ-enci, gripi in drugim nalezljivim boleznim in prehladu. Raztopljen ie izvrsten za izpiranje ust. gria in goltaaca. Elsatluid |e že 30 let tako priljubil« le /ato, ker je vsestransko uporabljiv, zunanje in notranje, kol naizaneslji-vejše domače sredstvo io kozmetikum. Močnejši ie kot francosko žganje.
Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših kvajih izrecno ,.Fellerjev" pravi Elfcafliiid v poizkusnih steklenicah pu 6' , dvojne po »•- ali ipecijalen po 26' 1'in. Drugače naroČite direktno po poŠti, potem Je ceneje, čim večjo količino naročite naenkrat, ker stane z omotom iu poštnino vred 9 poizkus, ali C. dvojnih ali 2 Speelialnl stekl. 63 Din 18 « < 12 » >4 «	«102 Din
M i « :iti	» 12	« 251) Din
Naslov označile ;a»no: Lekarnar
EUGSN V. FELIER
ST JI BI CA O ONi A	_
EISATRO 10, HRVATSKA Jj
l
I
Najpopotnalt1
ST0EWER
ihrainl stroH
n sirili«. Vroitf* la ecrl|«ri« t«r »
vrtk dva. Prede« osbaeil* •In). o*l«t»« •) <• izredaoft pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Sclenburg. KI. 6/1. Btnplli« pnk. IS lata« luih«.
9 V NIT B Al Boljši kmetski funt s primerno na-k	lAztfledne krščanske hiše, . kapitalom
«000	Išče Jfospodično v .vrho žcnUbe k.
K PO»«tvo z dobrim gospodarskim po-lopjem v boli ravni legi. Prednost od IS do MU Naslov v upravnižtvu »Domol|uba« pod št«v. Mil.
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde, aftre, špago m druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki Ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
Na Vrhniki
prodam enonadstropno hiio poleg sodišča, pripravno za trgovino ali obrt. Več sc Izve prt lastnici v glavni tobačni zalogi na Vrhniki štev. 25
Mnogim še ni znano,
da želodčno i* Creveaue bolezni, glavobol, neivoui. pomanjkanje spanja, slab tek, zlato žito, povzroča slal« prelava. katero najučiu koviteJSe odpravi znnui eilksir F1UOI.. Prepričajte se tudi VI da preizknSenn zdravilna speeialitela KIUOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. KIGOL tzdoluje iu rai-poSill« po poŠti proti povzetju r. navodili uporabe
lekarna dr. Semeliv, Dubrovnik 2.
Originalni r.abo.ič»k • a steklenicami lili Din. z b steklenicami 2«S Din. I steklenica 4(1 Din.
ii\
•s
x * %
I? is!
FlnKorl nilčl/a Uvske puške, brovuiuee. riuDcil PIISKC samokrese, pištole za stra-šenje psov. topife, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalnl ogenj. F. K. KAISE8, pnikar, Ljubljana, Seleaburgova ulica štev. 0.
Pri „ČeSniku
u
Ljubljana - Llngarjeva, Stritarjeva ul.
Najlepši In najboljši nakup blaga za ženske in moške obleke. Največja izbira svilnatih rut in šerp.
Oglejte si zalogo!
BalantiC: »Kaj pomeni, fe no„ , Korantar: »To pomeni, da hnsj,,, druščino.«
srbi?
Balantič: »In kaj pomeni, £e
glavi
Korantar: »To pa pomeni, da j0 imaš.«
*
Katehet: »Kdaj je živel Mojzes?« Ri molči. »Poglej v knjigo.« Ela: »Tu ,wi Mojzes 4000 pr. Kr.« Katehet: »No fi to, da nisi vedela, kdaj je Mojzes živel?" »Sem mislila, da je to njegova telefonski Številka.«
*
Sodnik: »Za zaušnico plača obtoženci sto dinarjev v ubožno blagajno.«
Tožnik: »Kam? V ubožno blagajnor Ali sem jaz dobil klofuto, ali ubožna bia. gajna?«
»Res, pravo čudo ta otrok. Da van povem, gospod župnik,« je hitela Trata, rica hvaliti svojega otroka. »Sest let jt star, pa pozna že karte, pije vino, balinaj že zna ler kolne kot kak odrasel človeki Župnik: »Ali pa zna tudi moliti?« »Molili? Kaj pa mislite, gospod žup. nik, saj je šele šest let star.«
Pri koncertu. Torkar: >N'c, to pa ne, U godba človeka ne ogreje.«
Torkar: »Ne, posebno tu zadaj ne, kjer venomer vrata odpirajo.«
najboljša in najeenejii pt
M. Masterl
tovarna tirne Strailšfe pri Kranju,
Do sedaj najeenejta tr.ilka v dr/ari! BkladlMe: MB1NBL A H K H O I. » Tovarna glasbil, gramofouov in harmonik. R kOROBR, M A. B I B O R «1-Violine od Din »'-, ročna harmonl k» od JJin » tamburica od Dia 98'—. gramofoni od Dlji ZsMmJta Mi nVM kalal*«. kafer«* »•" p»ii]e*ibw™
Zadružna gospodarska banka d. d.
Teleton it 2057, 2470 tn 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobank^
Kapital ln rezerve skupno na«! »In 16.ooo.ooo -, vloge nad »In 30o,ooo.ooo-
Izvrsuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% dri inrest posojila ter 2Vi®/. y°inC odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo »rečk Državne razredne loterije.