Aktualno Podravje • Tožba Doklove zaradi razrešitve z delovnega mesta direktorice zavrnjena O Stran 5 V Kronika Slovenija • Najemnine prostorov za migrante 59.000 evrov mesečno O Stran 24 Ptuj, torek, 3. novembra 2015 letnik LXVIII • št. 85 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 10473 www.radio-pl-uj.si Podravje • Tri leta po katastrofalnih poplavah Slovenija tozi avstrijski Verbund ?' Tožbo zoper avstrijsko podjetje Verbund je državno pravobranilstvo minuli teden vložilo na mariborsko okrožno sodišče. V omenjeni tožbi pa gre zgolj za zahtevek Slovenije za povrnitev škode na državni infrastrukturi. Če bodo do povrnitve škode želeli tudi državljani, podjetja ali lokalne skupnosti, bodo morali tožbe sprožiti.sami..Več na straneh 6 in 7. Podjetništvo Ptuj • Ne politika ne kapital nimata mandata za nekulturne posege O Stran 9 Politika Ptuj • Župan Senčar: »Ne kadrujem zase, ne kadrujem po vezah« O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • Zlatan »zlati« gol dosegel v 91. minuti O Stran 11 O plačah medobčinskih redarjev Vse se da, če se hoče -vprašanje je, za koga ... 1 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! S kupončkom priznamo 20 % popust na barvanje v frizerskem salonu Frizi Frizer, Dejan Krajnc, s. p. Štajerski TEDNIK Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki izrežite In ga z osebnim dokumentom predložite V v frizerskem salonu Frizi Frizer, Dejan Krajnc, s. p., Draženska cesta 11, Ptuj, da boste lahko J koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 041 281 464 ali frizer@frizi.si. Nepremičninski trg Haloška zemlja teZko najde kupca lastniki jo celo 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 3. novembra 2015 Sp. Podravje • O plačah na medobčinskem redarstvu Vse se da, če se hoče - vprašanje je, za koga Septembra smo poročali o pobudi medobčinskega redarstva SOU Sp. Podravje za dvig plač medobčinskim redarjem. Takrat smo ugotovili, da so pripravljavci predloga (na kolegiju ga je predstavil vodja redarstva Robert Brkič) županskemu omizju predložili neverodo-stojne, nepopolne in zavajajoče podatke o plačah devetih zaposlenih redarjev na SOU Sp. Podravje. Tokrat razkrivamo, da je bil septembra poleg predstavitve popolnoma neverodostojnega gradiva županom zamolčan še en pomemben podatek. Vseskozi se je namreč operiralo s predlogom za devet redarjev, pri tem pa ni bilo povedano, da je na organu Medobčinsko re-darstvo dejansko zaposlenih 11 sodelavcev: vodja, prekrškovni organ ter devet redarjev. Brkič je v svojem gradivu prikazal simulacijo rasti stroškov v primeru, če bi redarjem dvignili izhodiščni plačni razred in pa tudi sicer pričakovani dvig stroškov njihovih plač po predvideni sprostitvi napredovanj v javnem sektorju. A podatki so bili prikazani samo za devet redarjev, ne pa tudi za dva višje plačana v okviru medobčinskega redarstva (ki bosta po sprostitvi napredovanj prav tako umeščena v višji plačni razred, a Brkič teh stroškov ni omenjal). Dvema zaposlenima |Vn . ■ I v višji razred in plača brez predstavitve na kolegiju Drži tudi, da je delodajalec (SOU Sp. Podravje) vodji redarstva in prekrškovnemu organu uredil novo sistemizacijo in s tem višjo plačo, ne da bi se o tem kjerkoli javno govorilo oz. to predstavljalo na kolegiju županov. Kot je bilo to denimo zdaj v primeru nove sistemizacije za občinske redarje. Brkiču so sistemizacijo, pri čemer je napredoval iz 33. v 41. plačni razred, uredili leta 2010, za uslužbenca na prekrškovnem organu so sistemizacijo spremenili letos aprila in ga iz 28. umestili v 33. plačni razred. O tem na kolegiju županov niso govorili, ampak je predlog enostavno zaokrožil po občinah, te so ga potrdile in sistemizacija je stopila v veljavo. Vsa našteta dejstva Uvodnik Kdaj in kako se bo vse skupaj končalo? Čeprav prihaja čas, ko se vse vrti okoli veselja in vina, ko se končujejo dela na polju, ko se narava odene v tisočero barv in se pripravlja na zimsko spanje, je jasno, da bo letošnja evropska jesen zaradi begunske problematike precej drugačna. Pokazalo se je namreč, da je omenjena človeška kriza za že tako razdeljeno, pokradeno in osiromašeno Slovenijo zelo težka dodatna, gospodarska, politična in psihološka obremenitev. Sprva so nas sicer mirili, češ da gre za kratkotrajno dogajanje, ki da je posledica vojnih žarišč na jugu ter poudarjali, da je končni cilj beguncev razvitejši del Evrope, oziroma Nemčija. Sčasoma pa je postalo skrb vzbujajoče, saj so po balkanski poti čez našo državo drle nove nepregledne množice beguncev, na kar tudi Evropa očitno ni bila dovolj pripravljena. Ko je vse skupaj postalo že neobvladljivo, so razprave o begunski problematiki, malo pozno, pa vendarle, dosegle tudi evropski, nemški in naš parlament. A kaj, ko se je tudi v tem primeru pokazalo, kako umazane prste ima politika, saj se tudi med tistimi, ki bi morali predstavljati voljo svojega ljudstva, o tej pereči problematiki mnenja še vedno krešejo; nekateri še vedno niso, ali moda celo nočejo dojeti bistva te najobsežnejše evropske problematike po drugi svetovni vojni. Ob koncu tedna so se sicer pojavile informacije, da naj bi se begunska problematika počasi umirjala, a svetovni mediji poročajo, da se nam po balkanski poti približujejo nove skupine beguncev in migrantov. Čeprav ob tem zagotavljajo, da naj bi Nemčija do konca leta sprejela več kot 800.000prosilcev za azil, vse skupaj še vedno visi v zraku, saj je, kar se tiče azilne problematike, razdeljena tudi nemška politika. V meglo neznanega pa vse skupaj ovija še dejstvo, da se protesti proti beguncem pojavljajo že tudi v Nemčiji, kjer beležijo celo fizične napade nanje. Niti pomisliti ne smem, kaj bi se zgodilo, če bi Nemčija in Avstrija zaprli svoje meje, kar nekateri že zahtevajo. In to v času, ko so se temperature že začele spuščati pod ledi-šče. Vem le, da se bo ta nepojmljiv exodus človeških stisk in usod, ki se očitno ne bo še tako kmalu končal, krepko zarezal v evropsko zgodovino 21. stoletja, čeprav si nekateri pred tem še vedno zatiskajo oči. Ubogi otroci in vsi tisti, ki resnično bežijo samo za to, da si rešujejo življenja. Martin Ozmec kažejo na to, kako se s podatki o plačah manipulira, v javnosti se jih prikazuje napačno, sploh pa se poraja vprašanje, ali je ob vsem tem dejansko interes delodajalca, da bi redarjem povišal izhodiščne plačne razrede. Glede na to, da so delovno mesto višjega svetovalca na novo sistemizirali aprila letos, nas je zanimalo, zakaj vodilni v SOU Sp. Podravje takrat niso uredili nove sistemizacije še za občinske redarje. »Za vsako spremembo sistemizacije so obstajali objektivni razlogi. Delovno mesto podsekretarja - vodja medobčinskih redarjev se je sistemiziralo, ker se je vsebina dela spremenila: redarska služba se je formirala kot služba, za vse občine je bilo treba pripravljati vsako leto občinski program varnosti in podati oceno izvajanja občinskega programa varnosti, območje delovanja medobčinskega redarstva se je razširilo z dveh na 16 občin oz. kasneje na 19 občin, število zaposlenih medobčinskega redarstva se je povečalo na 11, uvedlo se je merjenje hitrosti vožnje z radarjem, v zvezi s katerim ima pooblastila samo vodja redarstva in podobno. Delovno mesto višji svetovalec - prekrškovni organ se je sistemiziralo, ker se je v zadnjih letih pričela pojavljati vedno večja potreba po nalogah večje zahtevnosti, ki ustrezajo delovnemu mestu »višji svetovalec«, v opisu nalog za delovno mesto »svetovalec« pa niso bile predvidene,« so pojasnili na SOU in dodali: »Za spremembo sistemizacije za redarje ni bilo evidentiranih objektivnih razlo- gov. Ob sistemiziranju delovnih mest za redarje so se upoštevale določbe Zakona o redarstvu (ZORed), ki so bile vgrajene v opis nalog redarjev. Tretji člen ZORed, ki določa delovno področje in naloge redarstva, se do sedaj ni spreminjal, ostala zakonodaja oziroma zahtevnost dela na terenu pa se ni bistveno spremenila, zato s sklicevanjem na zahtevnejše delo spremembe sistemizacije ne bi mogli obrazložiti.« Vodja medobčinskega redarstva ima izhodiščno plačo 2.079 evrov bruto, prekrškovni organ 1.527 evrov bruto. Dva občinska redarja sta v 24. plač-nem razredu (1.077 bruto), eden v 22. (997 bruto), trije v 20. (922 bruto) in trije v 19. plač-nem razredu (887 bruto). Mojca Zemljarič w Medobčinski redarji bi želeli, da se jim spremeni sistemizacija delovnih mest in s tem osnovna izhodiščna plača. Povišanje plače bi bilo minimalno. Vodji redarstva se je pred petimi leti denimo plača iz 33. povišala v 41. plačni razred (kar je mesečno okrog 700 evrov bruto), sodelavcu na prekrškov-nem organu spomladi letos iz 28. v 33. plačni razred. Za redarje pa torej ni posluha? Slovenija • Za po Nekate porabil Za izdatke za reprezentanco in drugi porabili nekaj manj polletju prekoračili celoletni Stroške reprezentance so poslanci obravnavali tudi v Državnem zboru. »Minister, vi ste za leto 2015 planirali 36.429 evrov za reprezentanco. V prvih šestih mesecih ste jih pa porabil 57.581. Državni zbor kot celota ima planiranih 70 tisoč, porabljenih je bilo 24.000. Izjemno racionalno. Skratka, minister jaz sem bil zgrožen, ko sem videl te številke. Številke so dejstvo,« je ministru Dejanu Židanu oponesel poslanec Vinko Gorenak. »Vem, za kaj porabljamo denar, za to da ljudje, w^ Ptuj • O kadrovskih spremembah in načrtih MO Ptuj Gorazd Orešek v Mestno hišo, Stanko Ptujski mestni svetniki in svetnice so na 11. redni seji dali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo proračuna občine z V primerjavi z letošnjim letom se v proračunu 2016 povišuje postavka za plače župana in podžupanov. Za letos je na postavki za plačo župana, ki je zaposlen profesionalno, nekaj več kot 50.000 evrov (neto plača in prispevki). V predlogu proračuna za 2016 se postavka povišuje na dobrih 88.000 evrov, to pa lahko pomeni edino profesionalno zaposlitev enega izmed dveh podžupanov. Na Mestni občini (MO) Ptuj so povedali, da bo profesionalno zaposlen podžupan Liste ZA Ptuj Gorazd Orešek. Glažar od včeraj v Javnih službah V ptujski Mestni hiši je te dni prišlo še do ene kadrovske spremembe. Stanko Glažar, sicer tudi župan občine Hajdina in dolgoletni tesni sodelavec nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana, je od včeraj zaposlen v Javnih službah Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Ce bo Gorazd Orešek v prihodnje zaposlen na MO Ptuj, bo to prva profesionalna zaposlitev podžupana v zgodovini ptujske mestne občine (po zdajšnji organiziranosti lokalne samouprave). Foto: OM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: ^ 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptui.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 3. novembra 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 gostitve in promocijske dogodke letos predvidenih 1,5 milijona evrov ra ministrstva že v prvi polovici leta a vsa sredstva za reprezentanco je bilo z rebalansom proračuna 2015 načrtovano 1,5 milijona evrov. V prvem polletju so ministrstva, uradi, kabineti, državni svet, varuh človekovih pravic kot polovico denarja, in sicer 751.219 evrov. Med najbolj zapravljivimi glede na predvidena sredstva so bili na kmetijskem ministrstvu, saj so v prvem proračun za reprezentanco za skoraj 60 % in namesto predvidenih 36.000 za reprezentanco izdali več kot 57.000 evrov. ki pridejo iz vse Slovenije na svoje stroške, večinoma dobijo kavo, čaj ali pa vodo in da pogostimo s kosilom ali večerjo tuje ministre ali delegacije, kar pomeni ta številka. Ministrstvo je načrtovalo v letu 2015 za celotno ministrstvo 36.429 evrov za reprezentanco, od tega integralnih sredstev 17.429, namenskih pa 19.000. Vi veste, da je novembra lani Slovenijo obiskala zelo močna 150-članska kitajska delegacija z zelo močno politično ekipo na ravni podpredsednika kitajske vlade. Od zadaj pa je bilo vabilo podpredsednika slovenske vlade, torej moje vabilo. Stroški tega obiska so prešli na naše ministrstvo v vrednosti 8.310 evrov, ob tem je bilo na reprezentanco knjiženo 11.978 evrov za sejem Berlin. Program razvoja podeželja, ki pa mora imeti tudi promocijo programa podeželja, je letos v prvem poletju za splošno promocijo porabil nekaj manj kot 25.000 evrov. Potem ko so stroški nastali, pa so se vsii napisali na izdatke za reprezentanco, ker enostavno pod-konta, ki ima izraz splošna promocija, ni,« je pojasnil minister Dejan Židan. A Vinko Gorenak se z razlago ni strinjal, saj je poudaril, da ima vsak minister sejme ter obiske tujih delegacij. »Problem, ki ga ima po mojem slovenska vlada, je ta, da imamo na eni strani ministrstva, ki enormno zapravijo, na drugi strani pa ministrstva, ki so malo da ne revna. Namreč, poglejte, minister, jaz sem malo preračunal, \ Glažar v Javne službe a leto 2016. Ta je zdaj v javni obravnavi. O tem, ali se na MO Ptuj predvideva profesionalna zaposlitev podžupana, smo vodstvo občine povprašali že pred časom, ko smo pisali o odloku o reorganizaciji občinske uprave. V organizacijskih skicah v odloku se namreč kot vezni člen med županom in občinsko upravo navaja podžupan. Na naše jasno vprašanje, ali se v upravi v prihodnje predvideva zaposlitev podžupana, so iz službe za odnose z javnostmi v začetku oktobra odgovorili: »Funkcija podžupana je v skici vrisana kot funkcija, ki je vključena v organizacijsko strukturo, tudi če se ta funkcija opravlja nepoklicno.« Namera o profesionalni zaposlitvi podžupana je danes očitno vse bližje resnici. Odlok o reorganizaciji O višini plače župana in podžupana Mesečna neto plača župana MO Ptuj, skupaj z dodatki, znaša dobrih 3.500 evrov. Plača profesionalnega podžupana bo mesečno predvidoma znašala dobrih 2.500 evrov neto. Podatke smo povzeli in proračunov MO Ptuj 2015 in 2016. to so 104 minimalne plače, do konca leta bi bilo 208, če boste tako nadaljevali, to je 822 štipendij, do konca leta jih bo 1644, to je 287 kmečkih pokojnin. Do konca leta jih boste naredili 574 če bo šlo tako naprej. In ne nazadnje, minister, poglejte, 9.596 kosil je to tukaj v Državnem zboru. Vi imate 1.533 zaposlenih, vsakemu ste plačali 6,25 kosila, do konca leta bo vsak dobil 12,50 kosila, če boste tako nadaljevali. Številke so jasne, 57.581 evrov, amen, gotovo, "shluss".« Na ministrstvu za finance so za STA povedali, da bodo morali organi, ki so za reprezentanco porabili več sredstev, kot jim jih dodeljuje proračun, porabiti manj drugje, denimo pri izdatkih za material in storitve. Mojca Vtič Poraba proračunskih sredstev v prvem polletju je znašala 751.219 EUR, kar je 48,78 % sredstev, predvidenih za te namene. občinske uprave so mestni svetniki na ponedeljkovi seji potrdili, denar za plačo profesionalnega podžupana je za prihodnje leto očitno že tudi predviden - tako je razvidno iz osnutka proračuna. Vodstvu občine smo vprašanje o predvideni zaposlitvi podžupana včeraj posredovali še enkrat. Zanimalo nas je, kdaj predvidoma bodo Oreška zaposlili. »Zaposlitev je predlagana za začetek leta 2016,« so pojasnili v kabinetu župana, o razlogih za zaposlitev pa dodali: »Iskanje investicij in razvoj gospodarstva v MO Ptuj zahtevata celega človeka, ki se lahko profesionalno posveti iskanju novih razvojnih priložnosti in investitorjev, ki dolgoročno pomenijo delovna mesta in dvig razvojnih kazalnikov.« Mojca Zemljarič Organi državne uprave Višina planiranih sredstev za leto 2015 Poraba sredstev od 1. 1. do 30. 6. 2015 Predsednik Republike Slovenije 115.000 101.263 Državni zbor 70.000 24.960 Državni svet 9.719 7.692 Državna volilna komisija 1.400 0 Varuh človekovih pravic 5.913 2.001 Informacijski pooblaščenec 1.652 468 Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu 6700 66 Ustavno sodišče 15.000 9.754 Računsko sodišče 11.000 4.684 Državna revizijska komisija 4.202 926 Komisija za preprečevanje korupcije 1.500 542 Kabinet predsednika vlade 38.800 17.518 Generalni sekretariat vlade 39.400 11.574 Služba vlade za zakonodajo 820 100 Statistični urad Republike Slovenije 810 110 Slovenska obveščevalno - varnostna agencija 3.000 4.147 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj 800 383 Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 12.270 9.351 Urad Vlade RS za narodnosti 0 60 Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 101.757 24.163 Ministrstvo za finance 21.703 11.904 Ministrstvo za notranje zadeve 17.743 7.891 Ministrstvo za zunanje zadeve 519.817 200.391 Ministrstvo za obrambo 195.561 134.478 Ministrstvo za pravosodje 37.952 17.872 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 5.165 5.313 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 36.429 57.581 Ministrstvo za infrastrukturo 1.400 4.195 Ministrstvo za okolje in prostor 54.520 6260 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 16.700 5.220 Ministrstvo za zdravje 20.564 9.648 Ministrstvo za javno upravo 114.120 13.020 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 12.596 22.086 Ministrstvo za kulturo 8.000 17.678 Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1.210 1638 Vrhovno sodišče RS 22.301 11.213 Vrhovno državno tožilstvo RS 13.172 2.827 Državno pravobranilstvo RS 1.200 1.201 SKUPAJ 1.539.896 751.219 Vir: Ministrstvo za pravosodje 4 Štajerski TEDNIK Politika torek • 3. novembra 2015 Središče ob Dravi • Občina se namerava zadolžiti za 300.000 evrov Borko: „Zadolžitev je nujna, če ne želimo ogroziti 6 milijonov evrov" Osrednja točka 9. redne seje sveta Občine Središče ob Dravi je bila obravnava rebalansa proračuna, s katerim se predvideva novo zadolževanje občine v višini 300.000 evrov. Kot je v uvodu povedal župan Jurij Borko, je na realizacijo sprejetega proračuna vplivalo več dejavnikov. Najpomembnejši med njimi je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Središču ob Dravi v pogodbeni vrednosti 8,7 milijona evrov. Skupni prihodki po rebalansu občinskega proračuna tako znašajo okrog 5.042.000 evrov oziroma približno 437.000 evrov manj od sprejetega proračuna. Odhodki skupaj z odplačilom glavnic kreditov pa znašajo okrog 5.350.000 evrov, kar pomeni 133.000 evrov manj od načrtovanega. Zadolžitev je v zakonskih okvirih Za uravnoteženje proračuna je z rebalansom na novo predvidena zadolžitev v višini 300.000 evrov. „Menim, da je glede na veliko investicijo in posledice zadolževanje zmerno. Vsa plačila glede kanalizacije morajo biti poravnana v tem letu. Če ne, bomo ogrozili evropska sredstva v višini 6 milijonov evrov," je povedal Borko ter še dodal, da so z dodatnim zadolževanjem v okviru zakonskih predpisov. A svetnica Anica Škrinjar se s tem ni strinjala: „Nisem pre- Zupan Jurij Borko: „Želite ogroziti 6 milijonov evropskih sredstev ali menite, da je 300.000 evrov zakreditiranosti katastrofa?" Svetnica Anica Škrinjar: „Ne želim ogroziti 6 milijonov evrov. Ta podatek je zame opozorilo. 300.000 evrov pa se mi zdi visoka zadolžitev." pričana o tem, kar ste povedali. Po mojih izračunih se občina ne more zadolžiti za 300.000 evrov." Računovodkinja Blanka Kočevar je pojasnila, da je bila letos na področju zadolževanja zakonodaja spremenjena, zato se občine za izvedbo evropsko sofinanciranih projektov lahko še dodatno zadolžijo za dodatna 2 %. Za občino Središče ob Dravi to pomeni možnost dodatne zadolžitve za letos v višini dobrih 166.000 evrov. Prihodnje leto občinski praznik le tri dni? Ker je Škrinjarjeva vztrajala pri svojem, jo je župan vpra- šal: „Želite ogroziti 6 milijonov evropskih sredstev ali menite, da je 300.000 evrov kredita katastrofa?" Škrinjarjeva je odvrnila: „Ne želim ogroziti 6 milijonov evrov. Ta podatek je zame opozorilo. 300.000 evrov pa se mi zdi visoka zadolžitev." Borko je nadaljeval: „Kaj naj naredimo? Kdo nosi odgovornost, da se zmanjšuje glavari-na, da nismo prejeli dobrih 100.000 evrov za projekt IPA? Za nas so pravila, za njih pa ne. Ne vem, predlagajte kakšno drugo rešitev." Škrinjarjeva je sicer še povedala, da je že pri sprejemanju proračuna opozarjala, da je napihnjen in da ga ne bo mogoče realizirati. Izpostavila pa je tudi več postavk, med dru- gimi še izvedbo protokolarnih dogodkov, za katere občina letos namerava porabiti 14.000 evrov, od tega 9.000 evrov za občinski praznik. „Tukaj ravnamo razsipno," je dejala. „Lahko omejimo praznovanje občinskega praznika na tri dni, pa bodo manjši odhodki," je odvrnil Borko. Po potrditvi rebalansa proračuna je svetniški zbor v nadaljevanju podal še soglasje k imenovanju direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksandra Lorenčiča. Za nadomestnega člana nadzornega odbora so imenovali Jureta Ko-lariča, za nadomestno članico sveta zavoda ormoške knjižnice pa Heleno Srnec. Monika Levanič Podravje • Tri leta po katastrofalni Verbund ne na odškodnine, Sl V petek se je iztekel rok, ki ga je za plačilo strijskemu upravljavcu hidroelektrarn na Dravi, kim izpustom vode povzročil na slovenski državni Kot so pojasnili na pravobranilstvu, so tožbo zoper avstrijsko podjetje minuli teden vložili na mariborsko okrožno sodišče. Z njo zahtevajo plačilo odškodnine za škodo, ki jo je Verbund povzročil Sloveniji z nenadnim izpustom vode iz akumulacijskih jezer. O tem, kolikšen je bil odškodninski zahtevek Slovenije, na pravobranilstvu za zdaj molčijo, ob tem pa pojasnjujejo, da je bila država tožbo primora-na vložiti, saj bi sicer potekel zastaralni rok. Kljub temu si bodo spor še naprej prizadevali rešiti po mirni poti, so povedali in dodali, da jim doslej poravnave s podjetjem po predhodnem odškodninskem zahtevku, ki so ga na Verbund naslovili septembra letos, ni uspelo skleniti. Verbund odgovornosti ne priznava, za škodo krivi DEM V podjetju Verbund so potrdili, da so odškodninski zahtevek Slovenije prejeli, a ker menijo, da niso odgovorni za škodo, po besedah predstavnika podjetja za stike z mediji Roberta Zechnerja odškodnine ne bodo plačali. Kot poudarjajo, je pri poplavah leta 2012 šlo za naravni dogodek, sami pa so izpeljali vse potrebno v skladu s pravili. Nepričakovano in Foto: ML Poljčane • Opozicija bi zemljišče, vredno 275 evrov, odkupila za 5.600 evrov Ker seje ni bilo, občani Poljčan ne bodo mogli zaprositi za odpis dolgov Med poljčanskimi svetniki se je globel med koalicijo in opozicijo še poglobila. Na oktobrski seji je namreč svetnicam in svetnikom uspelo potrditi zapisnike preteklih sej, nato pa se je na točki o glasovanju o dnevnem redu zalomilo. »Seje ni bilo, ker svetniki niso izglasovali dnevnega reda,« je pojasnil župan Stanislav Kova-čič. To tudi pomeni, da svetniki niso glasovali o pristopitvi k sporazumu o odpisu dolgov, s tem pa so občanom onemogočili, da bi bili upravičeni do odpisa dolgov. Razlog, da seja ni bila izpeljana, je želja opozicije o uvrstitvi točke o odkupu zemljišč v Vo-rančevi ulici na dnevni red, je pojasnil Kovačič. »Kljub argumentom, da cenitev ni bila pravilna in da bodo občani oškodovani, je ekipa manipulantov vztrajala in zavrnila dnevni red z osmimi glasovi proti. Argumenti ne pomagajo nič,« je povedal župan. Gre za štiri zemljišča v Vorančevi ulici ob cesti. Kot je pojasnil opozicijski svetnik Tomaž Kokot, problem Vorančeve ulice izvira iz leta 2009. »Župan Kovačič se je nepravilno lotil sanacije ceste. Cesto je začel sanirati, preden je imel sklenjene dogovore z vsemi lastniki, to je bila napaka.« In ko se je nato začela urejati cesta, se na območju spornih zemljišč cestišče ni razširilo, je povedal Kovačič. »Župan od leta 2009 do danes ni rešil in dokončal omenjene ceste, mi smo v dveh mesecih sklenili dogovor in rešili težavo. Včeraj bi jo moral potrditi občinski svet, vendar župan ni hotel uvrstiti in dati na glasovanje omenjene točke. S tem je tudi kršil osnovna demokratična pravila, poslovnik in statut. Normalno je, da smo hoteli glasovati o dopolnjenem dnevnem redu, župan pa ni dopustil. Bistveno pa je, da ima župan osebni spor z lastnikom in do njega goji sovraštvo. Zato ne dopusti, da bi se zadeva rešila,« je prepričan opozicijski svetnik Tomaž Kokot. Seveda ima župan drugačno zgodbo. Kot je povedal Kova-čič, se je osebno z lastnikom zemljišča pogajal o odkupni ceni. »Sedaj je opozicija želela, da ta zemljišča odkupimo po 25 evrov po kvadratnem metru, čeprav imamo pravilo, da tovrstna zemljišča odkupimo po šest evrov. Gre namreč za zemljišče v varovanem pasu ceste, kjer lastnik tako ne more graditi. Ob tem, če bi privolili v takšno ceno, bi to bil precedenčni primer, kar pomeni, da bi vsi želeli takšne cene. Tako naj bi občina po predlogu opozicije za zemljišče odštela 5.600 evrov, mi bi manj kot četrtino. Verjetno je šlo za predvolilno obljubo,« je sklepal Kovačič. Sicer pa je po podatkih Gursa vrednost teh zemljišč 275 evrov. Kavčič je prepričan, da so svetniki s to svojo potezo oškodovali tudi občane. »Do 30. oktobra je bil rok za podpis sporazuma, ker seje ni bilo, o tem svetniki niso odločali in ne po moji krivdi. To pa pomeni, da občani Poljčan ne bodo mogli zaprositi za odpis dolgov v vrtcu, na komunali, šoli.« Skupni dolg občanov zaradi neplačila vrtca in šolske prehrane je ocenjen na 7.757 evrov, od tega ima največ terjatev Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, in sicer v višini 7.450 evrov. Sicer pa je občina predlagala, da se z zakonom odpusti dolg do višine 50 evrov na posameznega dolžnika. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič torek • 3. novembra 2015 Politika Štajerski TEDNIK 5 h poplavah merava plačati lovenija vložila tožbo odškodnine zaradi poplavljanja Drave leta 2012 vlada postavila av-družbi Verbund. Gre za povzročeno škodo, ki naj bi jo Verbund s preveli-infrastrukturi. Državno pravobranilstvo je medtem že vložilo tožbo. močno deževje, še posebej na območju Spodnjih Karavank, je povzročilo močne tokove Drave in njenih pritokov, še posebej Meže. Glede na napovedi ne bi mogli ravnati drugače, pojasnjujejo. Celo več, kot trdijo, njihove hidroelektrarne niso bile vzrok za povzročeno škodo, pač pa so ti predvsem v Sloveniji. Poplavljanje naj bi povzročili slabo pretočna Drava in njeni pritoki, ki naj bi bili na slovenski strani slabo očiščeni skozi verigo Dravskih elektrarn Maribor. Vse to je po njihovem povzročilo škodo na državni infrastrukturi Slovenije. Država toži le za škodo na svoji infrastrukturi Triletni rok, v katerem je treba vložiti tožbe zoper avstrijsko podjetje, se sicer izteče 6. novembra, pri omenjeni tožbi pa gre zgolj za zahtevek Slovenije za povrnitev škode na državni infrastrukturi. Če bodo do povrnitve škode želeli tudi državljani, podjetja ali lokalne skupnosti, ki so bili prizadeti v poplavnem valu leta 2012, bodo morali tožbe sprožiti sami. Ker je za posameznika tovrstna tožba predraga in verjetno vnaprej obsojena na propad, so se ti že pred časom začeli organizirati in sestavljati skupinske odškodninske zahtevke. Med večje skupine sodijo tisti, ki so se zbrali okoli celovškega odvetnika Franza Serajnika. Ta je že pred časom napovedal vložitev tožb. Še eno večjo skupino oškodovancev je uspelo zbrati kranjski odvetnici Magdi Vra-ničar, ki je sprva ubrala taktiko poskusa izvensodnega dogovora. Tudi ona za zdaj z zah- tevkom ni uspela, zato se pred iztekom roka zastaranja pripravlja na vložitev tožbe. V Sloveniji so poplave novembra 2012, med katerimi so bile tiste vzdolž reke Drave najhujše, povzročile za okoli 100 milijonov evrov škode. Poplave po mnenju mnogih namreč niso bile le naravna ujma, pač pa verjetno tudi posledica neodgovornega človeškega ravnanja na drugi strani meje. Optimizem, da bodo morda vendarle dočakale vsaj delno poplačilo škode, so skupine oškodovancev preko različnih odvetniških družb gradile tudi na pred dvema letoma izdelani hidrološki analizi, ki jo je obravnavala tudi slovensko-av-strijska meddržavna komisija. Ta je pokazala, da je po obilnih padavinah na povečan pretok Drave vplivalo tudi delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn. (sta) Dornava • Sedma redna seja Čakajo na podpis pogodbe za sofinanciranje Z 10 glasovi za in nobenim proti je bil v četrtek potrjen rebalans proračuna občine Dornava za leto 2015. Kakšnih večjih pomislekov svetniki pri tem niso imeli. Pravzaprav je na seji, ki se je končala v eni uri, resnejša, omembe vredna debata tekla le okrog igrišč in tega, kaj naj bo merilo za to, kakšno igrišče posamezna vas v občini dobi. Čeprav so imeli v občini Dornava pred tremi tedni zadnjo sejo, so jo sklicali tudi za konec oktobra. Kot je pojasnil župan Rajko Janžekovič, so to storili zaradi obravnave rebalansa letošnjega proračuna. Janžekovič je 10 prisotnim svetnikom (manjkal je le Franc Šuen), predstavil najpomembnejše spremembe in jih tudi podrobno pojasnil, tako na prihodkovni kot odhodkovni ravni. Po rebalansu so prihodki težki 2.105.454 evrov, odhodki pa 2.117.013, kar je le 14.315 razlike v primerjavi s planom v proračunu. Nekaj planiranih prihodkov so v rebalansu izbrisali, saj jih niso zagotovili, ker ni bilo razpisov. Eden takih je ureditev vaških jeder, kar je bilo planirano za letos, dobili pa naj bi iz tega naslova 7.500 evrov. Nekoliko manjši od pričakovanj je tudi dohodek od najemnine večnamenske dvorane, saj vsi prostori niso bili takoj oddani. Pričakovali so 11.340 evrov, zaslužili pa 8.000 evrov. Na odhodkovni strani je bilo nekaj sprememb tudi pri strošku ogrevanja šole, ki naj bi po prvotnem proračunu znesli 25.000 evrov, po rebalansu pa znaša 40.000 evrov. Pri tem je Janžekovič pojasnil, da je razlog to, da niso menjali kotla. Dodal je še, da so materialni stroški šole vsako leto višji od plana. »Iz leta v leto komaj lezemo skozi s proračunom. Občina dobi od države vedno manj sredstev. Naslednje leto ni na vidiku nič pametnega. Pripravlja se en razpis, pa še ta je pisan na kožo velikim. Drugih za zdaj še sploh ni,« je pojasnil dornavski župan. Višji pa so tudi stroški vzdrževanja pokopališča, in sicer s predvidenih 6.000 evrov so se povišali na kar 23.384 evrov, kar naj bi bila posledica menjave strehe na vežici. Povečali so se tudi stroški vzdrževanja večnamenskega centra, z 21.0000 evrov na 42.000 evrov. Precejšen strošek letos je predstavljala tudi obnova stavbe v Dornavi, kar je zneslo 136.000 evrov. Župan je pojasnil tudi, da se je za 4.000 evrov zvišal strošek ureditve parkirišč, in sicer na 44.000 evrov. Ravno pri parkiriščih je svetnik Franc Vrabl dejal, da se zdi, kot da bodo parkirišča na koncu dražja kot igrišča. »Moj predlog je, da se igrišča urejajo enakomerno. Da ne delajo eni sami, drugi pa imajo vse na dlani. Rekli smo, da se bodo sredstva razporedila na tri leta,« je poudaril Vrabl, na kar je Janžekovič odgovoril, da je investicija tudi bila triletna, ni pa se strinjal s tem, da morajo biti vsa igrišča enako urejena. Izrazil je prepričanje, da se mora gledati tudi na število prebivalcev v kraju. »Ker iz ptujske strani ni bila podpisana pogodba, pa so ostala sredstva, ki smo jih planirali za OŠ Ljudevita Pivka. Če letos pobuda z Mestne občine Ptuj ne bo prišla, tega sploh ne bomo več dajali v proračun,« je še dejal Janžekovič. Dodati je treba, da župan Janžekovič ni podpisal pogodbe s stroškovnikom, kot ga je za občine pripravila ptujska mestna uprava, saj meni, da občine niso dolžne sofinancirati nadstandarda. Namesto tega je sam izračunal delež stroškov, ki ga je občina Dornava pripravljena plačati. Toda odgovora na to s ptujske občine (še) ni prejel. Dženana Kmetec Svet občine Dornava je imel na tokratnem dnevnem redu le pet točk. Ptuj • Upravno sodišče je odločilo Tožba Doklove zavrnjena Upravno sodišče Republike Slovenije je razsodilo, da se tožba Kristine Doki, nekdanje direktorice Doma upokojencev Ptuj, zoper sklep o razrešitvi z direktorskega položaja ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak zavrne. Ustavno sodišče RS je v senatu, ki so ga sestavljale višje sodnice Sonja Kočevar kot predsednica ter Vlasta Švagelj Ga-brovec in Violeta Tručl, na seji 14. oktobra 2015 zavrnilo tožbo Kristine Doki zoper sklep o razrešitvi z mesta direktorice Doma upokojencev Ptuj. Tožba je bila vložena 26. novembra 2014, tožeča stranka pa je z njo izpodbijala sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z obrazložitvijo, da niso bili podani razlogi, ki bi lahko bili vzrok za razrešitev. Upravno sodišče je odločilo, da tožba ni utemeljena in jo je zavrnilo. Za komentar na sodbo smo prosili tudi Doklovo, ki je odgovorila: „Sodbe za zdaj ne morem komentirati, ker je še nisem prejela. Vsekakor pa do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu ne bom posredovala komentarjev." Pritožba zoper omenjeno sodbo Upravnega sodišča RS pa sploh ni dovoljena. Dženana Kmetec Foto: OM Foto: DK Foto: SM 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 3. novembra 2015 Slovenska Bistrica • Knjižnica bogatejša za knjigomat Knjige bodo vračali 24 ur na dan Člani Knjižnice Josipa Vo-šnjaka Slovenska Bistrica lahko od 29. oktobra po več kot letu dni ponovno vračajo knjige in druga gradiva preko knjigomata. Knjižnica je namreč s pomočjo občinskega denarja in sredstev ministrstva kupila knjigomat, ki je z vso opremo stal nekaj manj kot 27.000 evrov. Manj kot tretjino ali 7.500 evrov je prispevalo ministrstvo za kulturo, preostanek oziroma 19.479 evrov pa je občinskega denarja. »Uporabniki knjižnice so knjigomat zelo pogrešali, saj so preko knjigomata letno vrnili okrog 20.000 enot gradiva. S ponovno vzpostavitvijo knjigomata bomo uporabnikom omogočili hitre storitve in odpravo vrst, večjo kakovost in učinkovitost storitev s preusmeritvijo strokovnih delavcev na druga pomembnejša delovna mesta, večje zadovoljstvo Foto: Mojca Vtič Knjigomat je namenu predal slovenjebistriški župan Ivan Žagar. uporabnikov in vračanje knjižničnega gradiva 24 ur na dan,« je prednosti nove investicije naštela direktorica knjižnice Patricija Breznikar. Knjigomat je bil v slovenjebi-striški knjižnici vgrajen že leta 2007 in je vsa ta leta predstavljal veliko vlogo pri vračanju gradiva v času odprtosti knjižnice in še posebej v času, ko je bila knjižnica zaprta. Avgusta lani je prišlo do večje tehnične okvare knjigoma-ta, ki je ni bilo mogoče odpraviti, je pojasnila odločitev za nakup novega knjigomata pri ptujskem podjetju Tenzor Breznikarjeva. Mojca Vtič Sveti Andraž • Občina bo modernizirala makadamsko cesto Za modernizacijo okrog 72.000 evrov V začetku tedna so v naselju Novinci v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah začeli modernizacijo makadamske lokalne ceste v skupni dolžini 1.090 metrov v vrednosti okrog 72.000 evrov. Županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler in direktor podjetja Komunala Slovenske gorice Marjan Bračko sta minuli teden podpisala pogodbo o modernizaciji lokalne ceste Brezovjak-Župetinci-No-vinci v vrednosti 71.815 evrov (z DDV). Celotna sredstva za izvedbo investicije bo zagotovila občina. V okviru projekta načrtujejo modernizacijo vozišča širine treh metrov v skupni dolžini 1.090 m (od tega 260 metrov v občini Cerkvenjak). Dela so pričeli v začetku tedna:„Glede na vremenske pogoje bodo v letu 2015 izvedeni vsi potrebni propusti in spodnji ustroj v obsegu približno 80 %. Iz- Foto: Arhiv občine Tako sta minuli teden županja Darja Vudler in direktor Komunale Slovenske gorice Marjan Bračko podpisala pogodbo v vrednosti 71.815 evrov. vedba zaključka spodnjega ustroja in izvedba asfaltne prevleke pa bo v letu 2016, takoj ko bodo vremenske razmere primerne," je sporočila županja, ki je še dodala, da se je občina Sv. Andraž leta 2009 s pogodbo z občino Cerkve- njak zavezala, da bo do leta 2011 izvedla modernizacijo navedenega odseka, saj je Cerkvenjak v letu 2009 izvedel modernizacijo odseka na strani andraške občine. Zaključek del je predviden aprila. Monika Levanič Ptuj • Tradicionalni študentski festival Vino ni voda Kozarec vina za kosilo osnovnošolca Festival vino ni voda, ki se je začel minuli petek, je v polnem teku. Eden pomembnejših dogodkov bo naslednji teden, 6. novembra, ko bodo izpeljali dobrodelno licitacijo vin, z izkupičkom pa želijo pomagati dvema osnovnošolcema. Tudi letos bo imel festival Vino ni voda tudi dobrodelno noto. Potem ko so minuli petek na ptujskem gradu izvedli odprtje, ki je bilo rekordno obiskano, saj se ga je udeležilo več kot 160 obiskovalcev, že pripravljajo nove dogodke. Med njimi je tudi dobrodelna licitacija vin. Za dober namen bosta pri organizaciji licitacije moči združila KPŠ in Leo klub Ptuj. Ta bo izpeljana v petek, 6. novembra, ob 19. uri, v Park hotelu Ptuj. Obiskovalci bodo lahko najprej uživali ob degustaciji vin Marof in izbranih kulinaričnih Foto: arhiv KPS Dobrodelne licitacije so postale stalnica. dobrotah, sledila pa bo še dobrodelna licitacija vin Ptujske kleti, PRA-VinO, Ščurek, Verus in Ma-rof. Celoten večer bo spremljala odlična glasba v izvedbi dveh članov kvinteta Piazzolleky. Vstopnina na dogodek znaša 5 evrov in bo skupaj z izkupičk- om licitacije v celoti namenjena osnovnošolcema v finančni stiski. Kot pojasnjujejo organizatorji festivala Vino ni voda, želi Klub ptujskih študentov na ta način dvema osnovnošolcema omogočiti topel obrok v šoli. Dženana Kmetec Ptuj • Pogovor z županom ob obletnici izvolitve Pravo bilanco potegne šele Kot popoln novinec v politiki se je pred letom dni podal na županske Je bil prevelik optimist? Je morda tudi sam postal politik, ki meni, da je Kako ste zadovoljni z dosežki minulega leta? „Leto županovanja se je začelo s spoznavanjem področja in ljudi, ki krojijo ptujsko politiko. Začel sem z gradnjo dobrih odnosov in dokazal, kar sem govoril med kampanjo, da se je treba povezovati. Na ptujskem političnem parketu imamo prvič programsko koalicijo, ki si je do konca mandata zadala kar dvanajst konkretnih projektov. Če odgovorim bolj konkretno, začeli smo reševati odpadke, področje, ki je ostalo na plečih občanov. Na sestankih sedi vseh 17 županov Spodnjega Podravja. Tudi zaveze do OŠ Ljudevita Pivka nam je uspelo udejanjiti, tako da bo šola kmalu odprta. Začeli smo delati na ureditvi Panorame, sestavili strokovno komisijo, opravili geofizikalne raziskave, predstavili rezultate na mednarodnem simpoziju. Sprejeli smo občinski prostorski načrt, Kako odgovarjate na očitke, da ne delate ZA Ptuj, ampak da člani liste delate ZA sebe? Številni vam očitajo, da počnete tisto, kar ste očitali bivšemu županu: kadrujete po vezah. Kako odgovarjate? „Ne kadrujem zase, ne kadrujem po vezah. Izrazil sem željo, da sooblikujem svoj kabinet in tukaj se zaključi. Večja imenovanja v tem letu, kot so direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Javne službe Ptuj, Zdravstveni dom niso ne člani ne simpatizerji društva ZA Ptuj. Edino zaposlitev na zaupanje, ki sem jo izvedel, je zaupanje v strokovnost in kompetence osebe, ki vodi odnose z javnostjo in mednarodne odnose. V svetih zavodov imajo proporcionalno več članov politične opcije, ki že dlje časa krojijo politiko na Ptuju." ki bo pospešil razvoj naše občine. Do konca leta bo mestni svet obravnaval odlok o ustanovitvi zavoda za turizem." Katere obljube pa vam ni uspelo realizirati? „Ko pogledam nazaj, sem z občinsko upravo in s pomočjo zainteresirane javnosti in stroke opravil več, kot se je zdelo možno v prvem letu. Pravo bilanco lahko odgovoren župan potegne šele po koncu mandata." Grajena • Novembra začetek gradnje pločnika Cena izgradnje pločnika bo nižja od projektantske Pločnik v Grajeni bo za skoraj 180.000 evrov cenejši, kot so izračunali projektanti. je to bilo predvideno po projektni dokumentaciji (DIIP), bo izgradnja pločnika, mete svetljave in avtobusnega postajališča v Grajeni stala slabih 322.000 evrov. O dobrem kilometru gra-jenskega pločnika in njegovi prenapihnjeni projektantski vrednosti smo poročali v začetku avgusta. Takrat je bil v teku razpis za izvajalca del. Rok za oddajo ponudb se je iztekel 24. avgusta, postopek se je pravnomočno končal šele pred dnevi. Kot so pojasnili na mestni občini (MO) Ptuj, ki je tudi investitorka na projektu, so se na javni poziv prijavili štirje ponudniki. Med njimi je najugodnejšo ponudbo oddalo Cestno podjetje Ptuj: 321.868 evrov z vključenim DDV. Ponudba drugega ptujskega gradbinca, ki se je prijavil na razpis, podjetja Asfalti, je bila samo za dobrih 1.400 evrov višja od CPP-jeve. Če bo vreme dopuščalo, bodo dela na terenu začeli ta mesec. »Gradbena dela obsegajo ureditev meteorne kanalizacije (odvodnjavanje), položitev javne razsvetljave, telekomunikacijskih vodov, prometno signalizacijo in izgradnjo pločnika z avtobusno postajo,« so povedali na MO Ptuj. Večina investicije se bo finančno pokrila v letu 2016, MO Ptuj bo gradnjo financirala iz lastnih sredstev. V predlogu proračuna za leto 2016 je na postavki Ponudnik Vrednost ponudbe v € CP Ptuj 321.868 Asfalti Ptuj 323.294 Igor Krajc, s. p., Žalec 361.581 Indrast, Maribor 479.773 Vir: MO Ptuj Vrednosti ponudb so z DDV. torek • 3. novembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 lahko odgovoren župan po koncu mandata volitve. Obljubljal je spremembe in volitve dobil. In kako danes, ko je spoznal, da te v politiki ne sme nič presenetiti, komentira svoje dosežke? kriv le za uspehe in ne za neizpolnjene obljube? O vsem tem smo se pogovarjali z aktualnim županom mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem. V novem občinskem prostorskem načrtu naj bi se upoštevale tudi želje in ambicije nekaterih posameznikov? Zemljišča, ki niso bila zazidljiva, naj bi to postala. Ali to drži in kako to komentirate? „Mestna občina Ptuj ni sprejela občinskega prostorskega načrta več kot desetletje. V tem času se je nabralo za več kot 1000 pobud posameznikov, da se spremeni namembnost njihovih zemljišč iz nezazidljivega v zazidljivo. OPN je obravnaval vse pobude, ki so bile podane do leta 2011 in jih več kot 400 tudi upošteval. Ne nazadnje je bil odlok tudi v javni razpravi, s katero smo pozvali občane in javnost, da komentirajo in predlagajo. Namen občinskega prostorskega načrta je, da se namembnost zemljišč spremeni, saj veliko ljudi na področju gospodarstva ni moglo uresničiti svojih načrtov, ker niso mogli Foto: Črtomir Goznik Miran Senčar postaviti dodatnega gospodarskega poslopja. Veliko občanov je želelo graditi, pa njihove parcele niso bile zazidljive in so se bili primorani seliti v drugo občino. OPN omogoča, da občani živijo, gradijo in ustvarjajo delovna mesta pri nas. Pouda- ril bi, da smo takoj po sprejemu OPN potrdili tudi nov Odlok o komunalnem prispevku, ki bo odslej nižji, saj si resnično želimo, da bi se število prebivalcev v občini povečalo." Očitali so vam, da nov zavod za turizem ustanavljate le zato, da se preko njega zahvalite političnim podpornikom. Je to res in kaj bo glavni namen ustanovitve tega zavoda? Se te zadeve ne bi mogle urediti v okviru že obstoječih zavodov? „Če želimo postaviti turizem na noge, potrebujemo kompetentno institucijo. Zdaj se zadeve urejajo v okviru obstoječih zavodov, pa Ptuj nima primerne turistične infrastrukture, nima turistične podobe, turističnega informacijskega sistema, organizirane vodniške službe in še bi lahko našteval. Torej potrebujemo zavod. Razpis za direktorja bo javen, pri- javi se lahko vsak, ki je kompetenten in izkušen." V zadnjih časih ste ustanavljali številne ekspertne skupine. Se vam zdi to pravi način dela? Ali to ni dodaten strošek za občino? „To ni strošek, to je gesta strokovne in zainteresirane javnosti, da sooblikuje mesto Ptuj. Tako kot sem napovedal v kampanji. Model takega dela smo potrdili pri Panorami in poglejte, kako daleč smo prišli v manj kot letu dni. Največji slovenski pesnik je zapisal: 'Le čevlje sodi naj kopitar!' Z oblikovanjem strokovnih komisij skrbim, da se mesto razvija preudarno, z vključitvijo stroke in javnosti." Številni novinarji (tudi iz drugih medijskih hiš) imamo občutek, da je zelo težko priti do konkretnih podatkov na občini. Odgovori so velikokrat nepopolni in nejasni. Je to namerno prikrivanje ali le znak površnosti? „Odgovori so jasni, posredujemo tako podatke kot tudi analize, in to v zakonsko predpisanih rokih. Spoštujemo novinarje in si želimo uspešnega sodelovanja. To, kar nam nalaga zakon, novinarjem na drugi strani nalaga novinarska etika. Želim si uravnoteženih zgodb in ne udarnih naslovov, pod katerimi ni preverjene vsebine." Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Leto dni je minilo, pa se zdi, da se ni kaj veliko spremenilo. Kaj smo oz. še bomo Ptujčani dobili z novim vodstvom, od katerega veliko pričakujemo? „Načrti so jasni in transpa-rentni, zapisani v programski koaliciji. S tem mesto dobi zagon, ki ga potrebuje za razvoj in kakovostno življenje občanov." Dženana Kmetec precej Namesto 497.000 evrov, kot orne kanalizacije, javne raz- za ta namen 272.000 evrov, 50.000 evrov za investicijo zagotavljajo še v tem proračunskem letu Mojca Zemljarič ..-•-v Foto: CG Slovenija • Manj odloženih, več ločenih odpadkov Slovenec v povprečju proizvedel 433 kg, Slovenjebistričan 241 kg odpadkov Prebivalec Slovenije je v 2014 v povprečju proizvedel 433 kg komunalnih odpadkov, od tega 3,3 kg nevarnih, so podatke zbrali na Statističnem uradu RS. Po njihovih ugotovitvah je lani v Sloveniji nastalo skoraj 4,7 milijona ton različnih vrst odpadkov, od tega jih je 12 %% nastalo v gospodinjstvih. Kot omenjeno je lani nastalo skoraj 4,7 milijona ton odpadkov, od tega malo manj kot 892.000 ton komunalnih. V proizvodnih dejavnostih je nastalo malo manj kot 2,8 milijona ton (59 %), v storitvenih dejavnostih skoraj 1,4 milijona ton (29 %), gospodinjstva pa so povzročila malo več kot pol milijona ton (12 %) vseh vrst odpadkov. Količina nastalih nevarnih odpadkov (skoraj 147.000 ton) je bila glede na leto 2013 večja za 23 %, so povedali na statističnem uradu. Ob tem pa so na uradu zaznali, da se je lani povečala količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov, in sicer za skoraj osem odstotkov. Prav tako se je lani predelalo pet odstotkov več odpadkov kot leto prej, na odlagališča pa je bilo odloženih malo manj kot 283.000 ton vseh vrst odpadkov. Slovenjebistriška komunala lani zbrala za petino več embalaže kot leta 2013 Slovenjebistriška komunala, ki upravlja odlagališče na Pra-gerskem, je lani zbrala nekaj manj kot 14.000 ton odpadkov ali skoraj sedem odstotov manj kot leta 2013. Od tega je bilo 8.655 ton zbranih odpadkov v okviru javne gospodarske službe, ki jo Komunala izvaja v občinah Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica, Makole. To pomeni, da je v povprečju občan teh občin lani pridelal 241 kilogramov odpadkov. Od skupne količine zbranih odpadkov je bila skoraj polovica, približno 6.000 ton mešanih komunalnih odpadkov (odpadki, ki jih ne moremo razvrstiti med posamezne ločene frakcije). Količina teh odpadkov se je povečala za 15 %. Posledica povečanja so kontejnerski dovozi mešanih komunalnih odpadkov iz gospodarstva. Količina mešanih komunalnih odpadkov, pripeljanih iz drugih občin, se je povečala za 49,65 %, posledica so pogodbeni partnerji, je pojasnil direktor Komunale Slovenska Bistrica Blaž Gregorič. Ob tem so se povečale tudi količine zbrane odpadne embalaže, in sicer za 18,53 %. Prav tako pa na komunali opažajo, da se iz leta v leto povečuje količina zbranih biološkorazgradljivih odpadkov. In kako vestni so pri ločevanju na Bistriškem: »Vedno več je občanov, ki se zavedajo pomembnosti ločevanja odpadkov. Smo pa mnenja, da bomo z ozavešča-njem občanov o pravilnem ločevanju odpadkov in svetovalnim nadzorom na terenu še izboljšali čistost ločenih frakcij,« je povedal Gregorič. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Slovenjebistriška komunala je lani zbrala nekaj manj kot 14.000 ton odpadkov ali skoraj sedem odstotov manj kot leta 2013. 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 3. novembra 2015 Ptuj, Podravje • Sij vplačal 40-milijonsko dokapitalizacijo PP Sledi prevzemna ponudba za odkup vseh delnic Slovenska industrija jekla (Sij) je po pridobitvi vseh potrebnih regulatornih dovoljenj v petek vplačala 40-milijonsko dokapitalizacijo Perutnine Ptuj, ki jo je skupščina ptujske družbe izglasovala na skupščini konec avgusta. Kot so sporočili iz Sija, bodo v skladu z zakonom oddali tudi prevzemno ponudbo za odkup vseh preostalih delnic Perutnine. Vodstvo skupine je prepričano, da bi lahko obsežne izkušnje s področja poslovnega in finančnega prestrukturiranja pomembno prispevale k nadaljnjemu uspešnemu razvoju Perutnine Ptuj v okviru Sija. Ob tem so se v skupini odzvali na nekatere pomisleke v javnosti in uvrščanje njihove skupine v kategorijo »finančnih hol-dingov«, kar pa, tako trdijo, ta skupina nikoli ni bila in tudi ne namerava postati. Uprava družbe je zato pripravila predlog nadaljnjega upravljanja naložbe v Perutnini Ptuj, ki v prvi vrsti odpravlja tveganje opredeljevanja skupine Sij kot »finančnega holdinga«. Predlog predvideva oddelitev naložbe v Perutnino v ločeno novo družbo, pri čemer bodo v novonastali družbi ohranili povsem nespremenjena lastniška razmerja, kot so v Siju - torej tudi 25-odstotni delež države, ki ga upravlja SDH. Za oddelitev naložbe bo moral novi lastnik pridobiti soglasja sprememb posameznih pogojev obveznic s strani njihovih imetnikov, nadzornega sveta in delničarjev družbe, pridobivati pa jih bodo začeli takoj po dokapitalizaciji. V Perutnini Ptuj ocenjujejo, da nakazilo dokapitalizacij-skih 40 milijonov evrov predstavlja celovito uresničitev najpomembnejšega sklepa skupščine, hkrati pa to predstavlja tudi enega od večjih kapitalskih premikov v slovenski živilski industriji ter uresničitev dogovora s konzorcijem bank. Podvojena dokapitaliza-cijska vsota, in to dva meseca pred rokom, po njihovem mnenju predstavlja na eni strani nedvoumno potrditev, da je Perutnina med najboljši- mi evropskimi perutninskimi koncerni. »Zaključen dokapitalizacijski postopek nam bo omogočil tako dolžniško razbremenitev kot tudi nov razvojni zagon. Dokapitalizacija je na najboljši možni način potrdila naša večdesetletna prizadevanja za razvoj družbe in perutninske dejavnosti na mednarodni ravni,« je ob tem povedal prvi mož Perutnine Roman Glaser. Kot je še dodal, s tem njihova razvojna strategija ni le potrjena, ampak je dobila novo priložnost za razvojni preboj in novo obdobje internacionalizacije. Sicer pa razvojni premik z današnjo dokapitalizacijo še ni končan. Tudi na Ptuju so namreč spomnili, da je Sij že napovedal objavo prevzemne ponudbe in tudi pojasnili način nadaljnjega upravljanja svojega vstopa v perutninarstvo. (sta) Šentilj • Gospodarska škoda zaradi begunskega vala Župan škodo ocenjuje na več milijonov Občina Šentilj je z vidika prehoda beguncev med najbolj obremenjenimi v Sloveniji. Župan Štefan Žvab je izpostavil nujnost pomoči podjetnikom zaradi izpada prihodka. Če bo kriza trajala do konca leta, bodo utrpeli za 8,2 milijona evrov škode, pravi. Obmejni nastanitveni center v tej podeželski občini na zahodnem delu Slovenskih goric je urejen za 2.000 beguncev, dnevno pa gre skozenj in nato naprej v Avstrijo tudi do 8.000 beguncev. Obremenjenost centra je zelo velika, moteče pa je bilo tudi to, da so se vlaki ustavljali do nedelje v samem centru Šentilja in so potem begunci prehajali skozi naselje Šentilj do nastanitvenega centra, s čimer je bil zelo oviran promet v naselju. Zato so se skupaj s Slovenskimi železni- cami dogovorili za ureditev začasne železniške postaje bližje nastanitvenemu centru, ki od nedelje že deluje. Kljub prehodom beguncev pa po njegovi oceni na splošno življenje v Šentilju normalno poteka. Vendar pa to ne velja za obrtnike z gostinskimi in storitvenimi lokali predvsem ob regionalni cesti proti staremu mejnemu prehodu Šentilj, ki je od 20. oktobra zaprt. Trgovine in lokali so ostali »ukleščeni«, obrtniki pa so ob precejšen prihodek. Nekateri so lokale, ki jih sicer obišče precej Avstrijcev, tudi zaprli. Če bo takšna kriza trajala do konca letošnjega leta, je ocena škode za obrtnike na lokacijah od mejnega prehoda do centra Šentilja 8,2 milijona evrov, je pojasnil Žvab in dodal, da bodo to oceno škode javili mariborski regionalni razvojni agenciji, ki jo je ministrstvo za finance zaprosilo za ta podatek. Ta ocena škode zajema škodo 11 večjih poslovnih subjektov v ožjem delu Šentilja in škodo, ki jo utrpi sama občina. (sta) Haloze • Prodaja se veliko, proda precej manj Haloška zemlja te Medtem ko je ob vstopanju Slovenije v EU veljalo trdno prepričanje večine ljudi, da povpraševanje po haloški zemlji majhno. Trenutno je naprodaj skoraj 300 hektarjev javne dražbe, seveda pa se nekaj zemlje prodaja tudi brez posrednikov. Septembra letos je bilo na najbolj priljubljenih spletnih oglasnih portalih in na oglasnih deskah več kot dvajsetih nepremičninskih agencij objavljenih 286 oglasov za prodajo nepremičnin v sedmih haloških občinah (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale). Pri tem so oglasi, ki pod različnimi naslovi in na različnih spletnih portalih ponujajo isto nepremičnino, šteti samo enkrat. Vsi ti oglasi so ponujali (in večina jih še vedno) približno 274 hektarjev Haloz, predvsem celotne opuščene kmetije in novejše vikende z vinogradi. Največ ponudnikov je v občini Videm (72 oglasov), najmanj pa v Žetalah (9). Igor Jakolič s ptujskega nepremičninskega posredništva Divi-denda ocenjuje, da se največ nepremičnin prodaja in tudi proda prek nepremičninskih agencij. Običajnemu nepremičninskemu trgu pa so vedno večji konkurent javne dražbe. Na vse številnejših spletnih straneh, ki objavljajo javne draž- be, in na spletni oglasni deski Okrajnega sodišča na Ptuju se je septembra letos dražilo 24 hektarjev zemlje v Halozah. Jakolič pa opozarja: "Pri tistih nepremičninah, ki se dražijo le v nekem deležu in ne v celoti, kupca skoraj zagotovo ne bo. Kupci pa morajo tudi sami preverit legalnost nepremičnine, ki jo kupujejo." Če oglasom prištejemo še dražbe, pridemo Lenart • Čez dve leti varovani dom SVZ Hrastovec? Ministrstvo dalo zeleno zasnovi varovanega do Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je potrdilo idejno za stvenega zavoda Hrastovec. Vodstvo zavoda letos načrtuje odkup zemljišč, gradnje p Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, Socialnovar-stveni zavod (SVZ) Hrastovec načrtuje za lenarškim domom za upokojence zgraditi kurato-rij oz. varovani dom, namenjen bivanju osebam s posebnimi potrebami, ki ne morejo živeti samostojno in katerih bivanje potrebuje več oblik pomoči. V varovani dom, ki ga sicer v celoti financira zavod, bi preselili do največ 50 stanovalcev iz gradu Hrastovec in jim tako omogočili humanejše oblike bivanja. Idejno zasnovo omenjenega objekta je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) potrdilo konec oktobra. „Vsebina programa, opis strokovnih pristopov, sestave kadrov ter načrta usposabljanja ustreza strokovnim smernicam na področju duševnega zdravja, ki v središče integrirane celostne obravnave postavlja potrebe, želje in priča- kovanja posameznika. Načrt preselitve stanovalcev iz gradu Hrastovec v lokalno skupnost je usklajen tudi s smernicami Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 do 2020," so na ministrstvu pojasnili odločitev. Kot so še sporočili, je zavod Hrastovec v finančnem načrtu za leto 2015 planiral gradnjo varovanega doma v višini 500.000 evrov. Investicija bi bila financirana iz sredstev neporabljene amortizacije. „Soglasja za naveden namen ministrstvo ne bo izdajalo, ker Po zagotovilu direktorice SVZ Hrastovec Andreje Raduha bosta v gradu ostala še dva varovana oddelka z 48 stanovalci. V izpraznjenih prostorih gradu pa naj bi po besedah MDDSZ potekale različne dejavnosti. Foto: SM Foto: ML torek • 3. novembra 2015 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 9 žko najde novega lastnika bodo tujci začeli množično kupovati naše nepremičnine, še posebej zapuščene haloške domačije, vikende, preše in vinograde, pa je danes ali slab odstotek haloške zemlje. Večina nepremičnin se še vedno prodaja prek oglasov nepremičninskih agencij, vse bolj so obiskane manj pa zemlja v zahodnih, gozdnatih Halozah. Delež celotnih Haloz, ki je naprodaj, pa znaša 0,92 %. Nekaj nepremičnin se seveda prodaja tudi mimo nepremičninskih agencij, najpogosteje so to kmetijska zemljišča. Ta pa morajo biti po spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih od leta 2003 obvezno objavljena na oglasnih deskah upravnih enot in na državnem portalu e-uprava. Delež na ta način objavljenih ponudb je visok, saj v Halozah stavbnih zemljišč skoraj ni. Ponujajo precej, koliko pa prodajo? Prek ponudb posameznikov, agencij in javnih dražb se torej trenutno prodaja okrog 300 hektarjev haloške zemlje. V primerjavi s ponudbo pa je povpraševanje relativno skromno, oglasov za nakupe skoraj ni več zaslediti. Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) na svojih spletnih straneh omogoča javni vpogled v evidenco trga nepremičnin. O kupoprodajnih poslih je Gursu obvezno poročati šele od 1. julija 2013, zato, pojasnjuje Jakolič, podatki iz prejšnjih let niso merodajni. Po podatkih Gursa je bilo v vseh sedmih haloških občinah skupaj v letu 2014 uspešno zaključenih 230 kupoprodajnih poslov z nepremičninami, letos do vključno septembra pa 140. Podatka, koliko od teh poslov je bilo sklenjenih s tujimi državljani, sicer ni mogoče izluščiti, vendar Jakolič pove, da je tujih kupcev zelo malo. Tako lani kot letos je bilo največ poslov sklenjenih v občini Videm, najmanj pa v Žetalah. Vse pa kaže, da bo letos poslov nekoliko manj kot lani. Temu pritrjuje tudi Jakolič: "V Halozah se proda strašansko malo, predvsem pa se nič ne proda lahko. Nepremičnine na kupce čakajo tudi več let." Na vprašanje, zakaj je tako, odgovarja: "Trg nekako miruje. Cene so dlje časa padale in kupci čakajo, da bodo padle še bolj. Ne vemo pa, ali se bo to tudi v resnici zgodilo." Lastniki nepremičnine celo podarjajo Nekaterim lastnikom nepremičnin pa se s prodajo mudi. Ker računajo, da bodo prav za svojo hišo ali vinograd zainteresirali tujce, svoje oglase objavljajo tudi v nemškem jeziku. Spet drugi bi se radi znebili imetja, ki jim je v breme, celo tako, da bi ga nekomu kar podarili. V letošnjem septembru sta vsaj dva lastnika želela podariti svoji zemljišči. Eden od njiju je svoje dober hektar veliko kmetijsko zemljišče ponujal na spletnem portalu Bolha. Oglas je medtem že umaknil, zato ne vemo, ali je zemljo res kdo dobil v dar ali pa si je lastnik premislil. Drugi pa interesente za svoj hektar in pol velik podedovan gozd išče kar sam. Zemljišča ni niti poskusil prodati, pravi, saj da ga nihče ne bo kupil. Od ob-darovanca pričakuje le, da krije stroške prepisa nepremičnine. Za zdaj ga še ni našel. Eva Milošič Foto: CG do vsote 298 hektarjev. Največ (2,1 % celotne površine občine) je naprodaj v občini Zavrč, najmanj (0,31 %) pa v Žetalah. Prodajajo se torej predvsem veliki (tudi neobdelani in zaraščeni) vinogradi, Občina Površina občine v km2 Število nepremičninskih oglasov Oglaševana površina v ha Dražbe v ha Skupno v ha Odstotek površine, ki je naprodaj Kupoprodajni posli 2014 Kupoprodajni posli 2015 (do vključno septembra) Cirkulane 32 65 28,7 4,5 33,2 1,04 35 20 Majšperk 73 60 69,1 69,1 0,95 58 35 Makole 37 25 16,7 1,5 18,1 0,49 29 11 Podlehnik 46 38 41,5 0,2 41,7 0,91 25 14 Videm 80 72 81,2 3,3 84,5 1,06 63 45 Zavrč 19 17 25 14,9 39,9 2,10 12 12 Žetale 38 9 11,7 11,7 0,31 8 3 Skupaj 325 286 273,9 24,4 298,3 0,92 230 140 > luč idejni ma isnovo projekta izgradnje varovanega doma Socialnovar-ta bi se lotili leta 2017. Ne politika ne kapital nimata mandata za nekulturne posege ne gre za sredstva iz naslova presežka zavoda, za katera ministrstvo izdaja soglasje. Presežek v višini 21.843 evrov (iz leta 2014), za kar bomo izdali soglasje, pa je namenjen nabavi električnih postelj in sistema za aplikacijo kisika," so še dodali. Raduhova: „O sredstvih še ne moremo govoriti" Na investitorja smo se obrnili z vprašanji, kaj sledi. „Sedaj še počakamo na mnenje MDD-SZ glede nakupa zemljišča. Ko bomo imeli tudi to, sledi svet zavoda, da se potrdita terminski plan in celotna investicija," je povedala direktorica SVZ Hrastovec Andreja Raduha in še dodala: „Predvidevam, da bomo v letu 2015 kupili zemljišče, v 2016 pridobili gradbeno dovoljenje in šli v razpis za pridobitev izvajalca gradnje ter 2017 začeli graditi. O sredstvih še ne morem govoriti, dokler nimam odobritve sveta zavoda." Kaj načrtujejo v izpraznjenih prostorih gradu Zanimalo nas je še, ali bi to pomenilo popolno izpraznitev gradu Hrastovec in čemu bo potem objekt namenjen. Direktorica zavoda, ki je sicer upravljavec gradu, je zagotovila, da do popolne izpraznitve ne bo prišlo. V gradu bosta namreč ostala dva varovana oddelka za osebe s težavami v duševnem zdravju z 48 stanovalci. Na MDDSZ pa so dodali, da naj bi v izpraznjenih prostorih gradu potekale različne dejavnosti, pomembne za dvig kakovosti življenja širše lokalne skupnosti. Katere točno, za zdaj ni znano. Monika Levanič Kljub nenehnemu poudarjanju pomena mestnega jedra kot kulturno-zgodovinskega spomenika in območja, ki je izjemno pomembno tudi za razvoj ptujskega kulturnega in siceršnjega turizma, se v njem neprestano dogajajo posegi, ki mejijo že na vandalizem. Potem ko so se veliki sistemi že pred leti poslovili od starega mestnega jedra, ker prodaja ni bila več dobičkonosna, naj bi lokale zasedli majhni podjetniki in obrtniki z ekskluzivno ponudbo oz. s ponudbo, ki bo prinesla tudi več poslovnega in siceršnjega življenja. Dobrodošel je vsak na novo zaseden lokal, vendar ne za vsako ceno. Človek bi pričakoval, da je imeti lokal in dejavnost na tem območju ne samo privilegij, temveč tudi odgovornost, povezana s kulturnovarstvenimi zahtevami. Tu ni kraj, ne glede na lastnino, kjer bi lahko vsak prosto posegal v ureditev. Zato bi vsak, ki pride v najstarejše slovensko mesto, moral poznati, kaj je v njem dovoljeno in kaj ne, kako mesto skrbi, da se ta edinstveni kulturno-zgodovinski spomenik ohranja. Če drugo ne, bi moral „obvezno" javno čtivo postati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov občine Ptuj, ki je sicer sam potreben preno- ve; varuhi kulturne dediščine pa bi morali na razumljiv način tudi predstavljati dovoljene posege pri urejanju lokalov in dejavnosti v mestu. Že kdaj je mesto spisalo odlok o izveskih, a le bežen sprehod po mestu odkrije številne kršitve. Kljub obvezujočim dokumentom, ki pa so bolj gradivo za predale, se nobenemu od mestnih skrunilcev še ni zgodilo nič, nihče še ni segel v žep, ker je delal mestu škodo. Tudi nihče še ni podiral v tem mestu, ker je delal mimo spomeniške stroke, pa je spakkar nekaj. Tudi nekatera razmišljanja o tem, kako bi na panoramski grič postavili slovenski paviljon z Expa 2015 v Milanu, so lahko „škodljiva". Gre za arheološki kulturni spomenik, kjer je možna le ureditev, ki ne škoduje arheološkemu terenskemu spomeniku in situ. Ptujski mestni svetniki so imeli že leta 2009 na mizah „na-črt" novega arheološkega muzeja na Panorami, ki v ničemer ne bi skrunil tega območja, a niso „reagirali". Šlo je za skico, ki sta jo pripravila akademski slikar Tomaž Plaveč in arheolog Ivan Tušek, in muzejsko zgradbo, ki bi na čelni strani imela stebrišče in timpanon s Trajanovim kipom. Ta bi stala v delu, kjer so bila arheološka izkopavanja že opravljena. Arhitekti pa bi objekt zagotovo tako oblikovali, da ne bi izstopal, da bi se vključil v panoramsko arheološko-dediščin-sko celoto. Zavedati se je treba, da nihče v tem mestu, prav nihče, niti stroka, niti politika, niti kapital, nimajo mandata za nekulturne posege. MG Foto: Črtomir Goznik Tako so na začetku Prešernove ob koncu oktobra „oglaševali" prihod nove dejavnosti v zaščiteno območje starega mestnega jedra na Ptuju. 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 3. novembra 2015 Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor ZELENI PEKEL Vsebina: Skupinica liberalnih salonskih, foteljskih oz. bolj spletnih aktivistov, ki v varnosti in toplini civilizacijskih dosežkov verjame, da je narava č love-kov prijatelj, se odpravi globoko v amazonsko džunglo, da bi tam s svojimi telesi ustavila krčenje deževnega gozda in eno pleme pred izumrtjem. Namen jim uspe, toda na poti domov letalu odpove motor in zgrmi v džunglo, kjer pretresene študente najde prav pleme, ki so ga rešili pred pogubo ... Kar sledi, je seveda še ena učna ura iz dejstva, da narava ni človekov prijatelj. V njej ni pravnega in filozofskega prostora za besedičenja, pogajanja, usklajevanja, dogovarjanja, sprejemanja in podobne šare. Ne, v naravi štejeta le sila in moč. Večji požrejo manjše, številčnejši povozijo manj številčne in strupeni ugonobijo večje od sebe, vse v večnem boju za preživetje. Pika. Amazonskim domorodcem je tako dobesedno z neba padla skupina krav in volov, ki samo čakajo, da jih spitaš, ubiješ, razkosaš, spečeš in si privoščiš t. i. furež, ki se ga v tem filmu udeleži seveda celotna vas. Čeprav se film zelo pohvalno začne počasi, brez običajnega uvodnega šokerja, saj skupina v džunglo prispe šele v 45. minuti, pa je tisto, kar sledi, prava poslastica za vse ljubitelje gravžljivk. Kljub moreč im, krvavim in ostudnim prizorom -film čisto mirno pokaže, kako je videti zakol in raz-kos bitja, s katerim se pleme prehranjuje - pa so ravno ti prizori hladno oddaljeni in ne zavzemajo stališča. Naravna rutiniranost plemena in njegovo ljudožerstvo niso predmet moralnih sodb, zgražanj in podobnega, ampak le prikaz elementarne narave. V njih ni nič bolj spornega kot prizori, ki jih lahko vidimo v vsaki lokalni klavnici. Sistematizacija me-snopredelovalne industrije je brezosebna in v naravi človek pač ni vrh prehranjevalne verige. To je zgolj izmislek človeka s polnim želodcem ter občega človeškega ega in njegove večne zagledanosti vase. Poleg tega, da film gledalca nagovarja sociološko in mu šepeta, naj ne pozabi, od kod v resnici izvira in kaj v resnici je, pa je avtor vanj uspel lepo vpeti velik poklon tovrstnemu žanru ljudožerskih gravžljivk, ki so cvetele konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih v Italiji, zlasti slavnemu filmu Cannibal Holocaust in podobnim. Kakorkoli že, jasno je, da avtor skozi svojo celotno kariero, zlasti pa še s tem filmom, uporablja metode sovražnika. Z jasnimi prizori, ki ne skrivajo ničesar, razoroži ravno pripadnike liberalnih struj, ki verjamejo, da imajo v današnjem korporativnem svetu še vedno moč, da bi spremenili svet. Nimajo ga. Še več, največje prodane duše so ravno vodje takih gibanj, ki kmalu postanejo ikone za naslednjo generacijo ovčic. Zato ni čudno, da v maniri vsake odštevanke umrejo najprej predstavniki manj zaželenih družbenih skupin, torej črnec, debeluh, psica, ki gre preko trupel, lezbij-ka, vegetarijanka itd. Preživita seveda le devica in največji pokvarjenec, kar je lepa zmes srednjeveške morale za mase in sodobnega realnega. Največjo sporočilnost pa vsekakor poda konec filma, kjer je avtor preklopil na tako ekstremno stopnjo satire, da sploh ni več prepoznana kot takšna. Zato se konec zdi dokaj klavrn ali celo nerazumljiv, toda v resnici je še zadnji prikaz absurdnosti liberalnih stališč. Zeleni pekel je torej konservativni vzgojni film, ki je v naše loge prišel v "idealnem" času, saj se dotika človeškega prastrahu pred neznanim in tako še bolj podžiga sovražnost do beguncev. _Matej Frece Izvirni naslov: The Green Inferno Igrajo: Lorenza Izzo, Ariel Levy, Daryl Sabara, Kirby Bliss Blanton, Sky Ferreira Režija: Eli Roth Scenarij: Guillermo Amoe-do in Eli Roth Žanr: gravžljivka Dolžina: 100 minut Leto: 2015 Država: ZDA, Čile Strnišče pri Kidričevem • Razstavlja Bojan Lubaj V znamenju materije V galeriji FO.VI, v Strnišču pri Kidričevem, so odprli samostojno razstavo ljubiteljskega slikarja Bojana Lubaja iz Kidričevega, ki se tokrat predstavlja s ciklom svojih novejših del pod skupnim naslovom V znamenju materije. Likovna kritičarka Marika Vicari je v razstavnem katalogu med drugim zapisala, da je umetniško raziskovanje Bojana Lubaja svojstveno ustvarjalno potovanje v svet evropskega, ameriškega in japonskega in-formalnega slikarstva. Na tej poti je Lubaj prepotoval in preučil delo De Koniga, Klina, Tapiesa, Burrija in Debuffeta in nato pripotoval do Capogrossi-ja, Mathieuja, Wolsa in Hartun-ga. Ta, zelo samosvoja pot se v nekem trenutku razdeli v tri faze oziroma smernice: abstraktno, materialno in gestualno. Kustos galerije FO.VI Vladimir Forbici je ob odprtju umetnikove razstave poudaril, da lahko na njej spremljamo logičen razvoj Lubajevega slikarstva skozi čas. Uporaba najrazličnejših materialov je pripeljala umetnika, da ob raziskovanju gestual-nosti, barve in materije odkrije prave vrednote abstrakcije. Razstava bo na ogled 22. novembra. OM Gorišnica • Razstava ročnih del Mojstrovine spretnih rok Članice in član sekcije ročnih del Cvetje jeseni, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Gorišnica, so v prostorih gasilskega doma v Gorišnici na ogled pripravili razstavo ročnih del. Aktivne članice krožka ročnih del Razstava je bila bogata. Na ogled so bile različne vezenine, čipke, rože iz papirja in tkanin, ročno izdelan nakit (tudi kvačkan), senčniki s kvačkano prevleko, voščilnice, drobni okraski, vaze, broške, otroška oblačila (pletenine in vezenine), nogavice, rokavice, šali, našitki na torbicah, predpasnikih in oblekah. Iz naravnih materialov je bila postavljena tudi jesenska pokrajina. Sekcija Cvetje jeseni v Gori-šnici deluje od leta 2007, vodi jo Marija Vajda. Članic je 17, redno se jih ob ročnih delih druži od 10 do 12, v svojih vrstah imajo tudi enega člana. Najmlajša članica sekcije šteje 53, najstarejša 92 let. »Ime sekcije Cvetje jeseni smo izbrale glede na našo zrelost, izkušnje, radost in ljubezen do lepega. V ročnodelskem krožku se srečujemo skozi vse leto, vsako sredo dopoldan. Družimo se že osem let, letošnja razstava pa je šesta po vrsti,« je zadovoljna ob pogledu na vsa razstavljena dela povedala vodja sekcije Cvetje jeseni Marija Vajda. MZ Slovenska Bistrica • Za aktivno in ustvarjalno preživljanje počitnic Al I I ■■ ■ v I V| ■ I I ■■ Otroci lovijo sanje, režejo, šivajo, kiparijo Minuli teden so v prostorih Ljudske univerze Slovenska Bistrica pridne roke slovenjebistriških otrok rezale, šivale, barvale. Leo klub Slovenska Bistrica je za osnovnošolce, ki so uživali krompirjeve počitnice, priredili Levčkove počitnice. Brezplačne delavnice so bile namenjene otrokom vseh starosti in so k ustvarjanju in ak- tivnosti spodbujale otroke med 9. in 13. uro. »Kiparili smo iz slanega testa in izdelovali nakit. Foto: Ema Trobentar Zašili smo si vrečke iz blaga in jih tudi poslikali. Lovilci sanj so vsak dan priljubljeni predvsem med malce starejšimi, seveda pa tudi med mlajšimi, ki potem po prostoru lovijo dobre sanje. Pomembno je pretegniti noge in ustvarjalne roke, zato smo se po malici odpravili še v plesno dvorano,« je dejavnosti po dveh dneh delavnic strnila Ema Trobentar iz slovenjebi-striškega Leo kluba. Dodala je, da vsak dan otroke in izvajalce delavnic čaka kaj novega. Sicer pa je prvi dan v prostorih ljudske univerze ustvarjalo sedem otrok, že dan kasneje 17. »Z odzivom smo zadovoljni. Vsak otrok, ki se nam pridruži, je dosežek, še posebej zato, ker se ti otroci našim aktivnostim pridružujejo prvič. Pomembno se nam zdi širiti glas o prostovolj-stvu, predvsem pa druženju za dober namen, ki je za povrh vsega še ustvarjalno. Najbrž bo kakšen od njih v prihodnosti postal naš član, saj so se starejši otroci izjemno hitro in samoiniciativno pridružili nam prostovoljcem in pomagali mlajšim otrokom pri ustvarjanju,« je še povedala Ema Trobentar. Mojca Vtič Nogomet Nedopusten padec v zadnjih 30 minutah Stran 12 Rokomet Za poraz krive poškodbe Stran 12 Tenis Žemlja odlično začel, Rola nadaljeval Stran 13 Šah Ptuj Open osvojil hrvaški VM Robert Zelčič Stran 13 Futsal Tomaž v lokalnem derbiju »razbil« Ptuj Stran 14 Tilen Vidovič Odločno proti uresničitvi olimpijskih sanj Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 16. krog Zlatan v Sl. minuti dosegel »zlati« gol Domžale - Zavrč 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Muslimovic (91.). DOMŽALE: Vidmar, Skubic, Trajkovski, Horic, Dobrovoljc, Majer (od 84. Zec), Vuk (od 65. Podlogar), Črnic, Horvat, Blažič, Morel (od 65. Šišic). Trener: Luka Elsner. ZAVRČ: Bajza, Glavina, No-voselec, Rogač, Datkovic, Cvek, Polič, Matjašič (od 60. Glavica), Batrovic (od 90. Tahiraj), Riera, Kokorovič (od 79. Muslimovic). Trener: Milko Durovski. RDEČI KARTON: Dobrovoljc (70.). Po devetih tekmah brez poraza so Domžalčani v soboto vendarle klonili - uspešnejši so bili nogometaši Zavrča. Ti tako nadaljujejo tradicijo uspešnosti zbiranja točk proti klubu ob Kamniški Bistrici, saj so z njimi v dosedanjih desetih srečanjih izgubili le dvakrat - na zadnjih petih tekmah so slavili kar štirikrat, en dvoboj se je končal z remijem. Zmaga pomeni tudi uspešen debi Milka Durovskega na klopi Zavrča na prvenstvenih tekmah - pred tem je slavil tudi na pokalnem obračunu z Dravo. Odločilni trenutek srečanja se je zgodil v sodnikovem podaljšku tekme, v 91. minuti, Luka Elsner, trener Domžal: »Prvi polčas smo odigrali slabo, neprepoznavno. V drugem je bilo bolje, bili smo dovolj agresivni, a nam ni uspelo zadeti. Izključitev je zmotila naš ritem, zato bi bil zadovoljen že s točko. Žal pa ni bilo vse odvisno od naše ekipe, na rezultat so tokrat vplivali tudi drugi faktorji.« Milko Durovski, trener Zavrča: »Tekma je bila težka, saj si zaradi strnjenih obramb obe ekipi nista priigrali kakšnih posebnih priložnosti. Moji fantje so igrali pametno, zelo disciplinirano, zaradi česar jim čestitam. Ko smo imeli igralca več na igrišču, sem se bal, da ne prejmemo zadetka, ker bi se preveč sprostili. Na srečo se to ni zgodilo, na koncu smo bili za vztrajnost celo nagrajeni z zmago.« Foto: Črtomir Goznik Zlatan Muslimovic (Zavrč, beli dres) je v Domžalah vstopil v igro v 79. minuti in v sodnikovem podaljšku s svojim prvim zadetkom v dresu Zavrča odločil zmagovalca. ko je Alberto Riera izvedel kot z leve strani, v kazenskem prostoru si je Zlatan Muslimovic žogo namestil na desnico in iz težkega položaja zadel v polno - 0:1. To je bil prvenec nekdanjega repre-zentanta BiH v dresu Zavrča, vreden pa je bil treh točk. »Ne bi rekel, da je to samo moja zasluga, ekipa je tista, ki si je z borbenostjo in pravim pristopom skozi celotno srečanje to zaslužila,« je po tekmi povedal 34-letnik. Gledalci so v prvem polčasu spremljali taktičen boj Luke Elsnerja na domžalski in Milka Durovskega na završki strani, strelov je bilo malo, še manj tistih nevarnih. V drugem polčasu so bili Domžalčani večinoma boljši tekmec, a so kljub temu ostali brez točke. Lucas Horvat je v 57. minuti meril malo mimo leve vratnice, Matic Črnic je bil nenatančen s 25 metrov v 64. minuti. Izključitev Dobrovoljca V 68. minuti so domači zahtevali najstrožjo kazen, saj naj bi žoga po predložku s strani v roko zadela Denisa Glavi-no, sodnik Bojan Mertik pa je odmahnil z roko. Minuto za tem se je gostujoči vratar Pa-vol Bajza izkazal po novem strelu Črnica, v 70. minuti pa je zaradi prekrška nad Glavico in posledično drugega rumenega kartona moral iz igre Gaber Dobrovoljc. V Boks • Dejan Zavec »Cilj je jasen - zmaga! PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 15. KROGA: Domžale - Zavrč 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Muslimovic (91.); rdeči karton: Dobrovoljc (70., Domžale); Maribor - Rudar 7:1 (5:1); strelci: 0:1 Trifkovic (2.), 1:1 Ibraimi (4.), 2:1 Bajde (30.), 3:1 Tavares (38.), 4:1 Tavares (39.), 5:1 Filipo-vic (45.), 6:1 Sallalich (50.), 7:1 Mendy (89.); Krško - Gorica 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Štefanac (17.); Celje - Olimpija 0:4 (0:3); strelec: 0:1 Šporar (15.), 0:2 Šporar (22.), 0:3 Šporar (45.), 0:4 Šporar (86.); Luka Koper - Krka 0:0. 1. OLIMPIJA 15 11 2 2 42:9 S5 2. MARIBOR 15 B 4 S SS:1B 2B 3. DOMŽALE 1B B 4 4 2S:11 2B 4. GORICA 1B 9 1 B 2B:24 2B 5. ZAVRČ 1B 7 4 5 17:15 25 6. RUDAR VELENJE 1B 4 B B 15:2S 1B 7. KRKA 1B 4 B B 1S:22 1B 8. KOPER 1B S 4 9 1B:2B 1S 9. KRŠKO 1B S 4 9 7:27 1S 10. CELJE 1B 2 5 9 10:S1 11 Najboljši strelci: 13 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 9 zadetkov: Blessing Eleke (Gorica), Marcos Tavares (Maribor); 7 zadetkov: Rok Kronaveter, Ezekiel Henty (oba Olimpija); 6 zadetkov: Agim Ibraimi (Maribor); 5 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 4 zadetki: Amel Džuzdanovic (Gorica), Nik Kapun (Olimpija), Luka Prašnikar (Rudar), Jaka Štromajer (Luka Koper), Dare Vršič (Maribor). 39-letni slovenski profesionalni boksarski superšampi-on Dejan Zavec je v hotelu Primus na Ptuju predstavil dosedanji potek priprav na dvoboj, ki ga čaka 25. 11. v ZDA, natančneje v bližini Mi-amija na Floridi. Tekmec bo Kubanec Erislandy Lara. Specifični sparingi - z Gruzijcem in Nemcem z afriškimi koreninami »Moj cilj je jasen: zmaga v tem dvoboju! Za dvoboj z Laro v Miamiju, ki je geografsko zelo blizu Kube, je vsekakor potrebna velika mera poguma, pa tudi drznosti. A vsega tega se zavedam, zavestno sem so odločil za to pot in sedaj stopam po njej,« je povedal Dejan, ki je že sredi zaključnih priprav na dvoboj. »Uvodni del sem po stari navadi opravil v Sloveniji, v domači dvorani in bližini. Prejšnji teden sem preživel v Nemčiji, kjer sem že opravil prve sparinge, te bom po fRQL V pour ar « amis* TRDL i\o(iii£itBy » M Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Lara v nobenem primeru ni 'navaden' borec. Prva posebnost je že ta, da je izjemno tehnično podkovan, druga pa ta, da stoji v obrambnem položaju z desno nogo naprej.« kratkem skoku v Slovenijo nadaljeval vse do odhoda v ZDA, ki je predviden za 15. november. Pri sparingih pa je treba omeniti številne posebnosti, saj Lara v nobenem primeru ni 'navaden' borec. Prva posebnost je že ta, da je izjemno tehnično podkovan, druga pa ta, da stoji v obrambnem položaju z desno nogo naprej. Vse delamo v smeri, da 25. 11. z veliko mero 'zrele taktike', preudarnosti in previdnosti izničimo to njegovo dominacijo. Doslej je bil moj sparing partner le Leo Levani, sedaj pa se bo pridružil še Nemec z afriškimi koreninami Lido. Levani prihaja iz odlične gru-zijske šole boksa in ponuja tehnično dovršene sparinge. Lido predstavlja boksarja, ki je fizično zelo podoben Lari, tako da si lahko v glavi ustvarim čim bolj realne podobe, 79. in 80. minuti so gostitelji kljub igralcu manj še dvakrat zagrozili prek Črnica in Aladina Šišica, obakrat pa je bil na mestu Bajza. Ko se je približno 400 gledalcev že sprijaznilo z delitvijo točk, pa je Muslimovic razveselil peščico gostujočih navijačev ... Domači so sicer znova protestirali, saj naj bi bil gostujoči nogometaš žogo ustavil z roko, a so sodniki zadetek priznali. Domžalčani so bili po srečanju precej slabe volje, ne samo zaradi poraza, ampak tudi zaradi tega, ker so dvakrat zahtevali igranje z roko in bili dvakrat neuslišani. Za-vrč bo v petek na svojem igrišču gostil Krško. JM kot bodo dejansko v samem dvoboju.« Od Smitha, preko Charla do Lara Dogajanje v boksu je zelo na 'prepihu', stvari se obračajo sedaj v eno in v naslednjem trenutku že v drugo stran. »Pred časom je bila realna opcija nastop v Angliji z Liamom Smithom, to bi bil dvoboj za naslov svetovnega prvaka WBO verzije. Sledili so pogovori z Američanom Jarmellom Charlom in še nekaterimi iz samega vrha su-pervelterske kategorije. Vse to dokazuje, da smo na pravi poti, da se za dvoboj zanimajo res vrhunski borci. Vsekakor pa je ob tem treba imeti tudi kanček sreče, da se stvari dokončno povežejo v realizacijo odmevnega dvoboja. Štejem si v izjemno čast, da se je to zgodilo z Laro, ki kroji sam svetovni vrh supervelterske kategorije,« je povedal Dejan Tudi tokrat ga bo na njegovi poti v ZDA spremljala večja skupina njegovih najzvestej-ših navijačev, le malo manjša od stoterice. »To je zame velika čast in zato se jim vedno znova priklanjam. Iskreno -moji navijači so najboljši na svetu.« Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 3■ novembra 2015 Rokomet • NLB leasing liga, 9. krog Za poraz krive poškodbe Krka Novo mesto -Jeruzalem 28:21 (15:12) KRKA NOVO MESTO: Baznik (5 obramb), Rašo, Jurečič 7, Lavrič 4, Didovič, Okleščen 2, Pevec, Pršina, Irman, Jeraj (7 obramb), Jakše, Kovačič 2, Fur-di, Papež 6 (2), Orlič, Klobčar 7. JERUZALEM: Šutalo (3 obrambe), Kavčič 1, Horvat, Bogadi 2, Radujkovic 4, Vesel-ko 4 (2), Žuran, Grizolt, Kocbek 3, Balent (6 obramb), Ozmec 2, Mesaric, Petrovič 1, Rajšp, Cirar 1, Kolmančič 3. SEDEMMETROVKE: Krka 2/2; Jeruzalem 4/2. IZKLJUČITVE: Krka 12 Nm; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Jernej Papež (Krka). Jeruzalemu v Novem mestu ni uspelo poseči po sedmi zaporedni zmagi, največ »krivde« pri tem pa je v smoli s poškodbami. Ekipa je na Dolenjskem zaigrala brez prvega strelca lige Bojana Cudiča in Tilna Kosija, na ogrevanju se je poškodoval ormoški bombarder Rok Žuran, v prvih minutah tekme pa še krožni napadalec Danijel Mesaric. Kljub tem težavam se moštvo trenerja Saše Prapo-tnika ni predalo in je skozi celoten 1. polčas »dihalo za ovratnik« Novomeščanom. Najvišja prednost domačih v prvem delu tekme je znašala tri zadetke (8:5, 12:9, 14:11, 15:12). Ormožani so slabše odigrali zaključek 1. polčasa, ki so ga Dolenjci dobili z delnim izidom 6:3 (9:9 - 15:12). Pri vodstvu Krke 18:16 je bil Jaša Rajšp v protinapadu zaustavljen s prekrškom za očitno sedemmetrovko, tega mnenja pa nista bila sodnika David Sok in Mitja Smolko, saj je njuna piščalka ostala nema. Krka je sodniško napako izkoristila z novim golom in vodstvom 19:16. V nadaljevanju je bil zaradi ugovarjanja najprej izključen trener Prapotnik, nato še Jure Kocbek zaradi prekrška in za piko na i še Rajšp zaradi ugovarjanja. Gostitelji so tri igralce več v polju izjemno izkoristili in z delnim izidom 5:0 v 51. minuti povedli s +7 (23:16). Prednost Krke je do 1. NLB Leasing liga REZULTATI 9. KROGA: Krka -Jeruzalem Ormož 28:21 (15:12), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 29:27 (12:13), Dobova - Trimo Trebnje 23:24 (8:15), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 26:29 (13:12), Gorenje Velenje -Koper 2013 35:22 (20:10), Sevnica - Slovan 23:25 (10:10). Tekma Istrabenz plini Izola - Slovenj Gradec 2011 bo v sredo, 4. 11. 1. GORENJE VELENJE 9 2. CELJE PIVO. LAŠKO 9 3. JERUZALEM ORMOŽ 9 4. KRKA 9 5. KOPER 2013 9 6. URBANSCAPE LOKA 9 7. RIKO RIBNICA 9 8. MARIBOR BRANIK 9 9. TRIMO TREBNJE 9 10. ISTRABENZ IZOLA 8 11. SLOVENJ GRADEC 8 12. DOBOVA 9 13. SLOVAN (-1) 9 14. SEVNICA 9 8 0 1 16 8 0 1 16 7 0 2 2 0 1 0 14 2 13 3 12 3 11 5 8 4 9 4 9 3 4 6 3 7 3 7 3 2 8 konca tekme v dveh primerih narasla že na +8 (26:18, 27:19). Za nered so tik pred koncem poskrbeli gostujoči navijači. Ti so predvsem v drugem delu, nezadovoljni z Krka je po Celju šele druga ekipa, ki je v tej sezoni ugnala Ormožane. dogodki na igrišču, začeli z nešportnim navijanjem, bili večkrat opozorjeni, naj navijajo korektno, a ni zaleglo. V 57. minuti se je delegat Robert Krašna zato odločil, da se del tribune z navijači Ormoža izprazni. Največ kritik je letelo na račun sojenja para Sok - Smolko. V naslednjem krogu Jeruzalem v soboto, 14. novembra, ob 19.00 na Hardeku gosti zadnjeuvrščeno Sevnico, ki je po domačem porazu s Slovanom zamenjala trenerja Iztoka Godca. UK Mirko Skoko, trener Krke: »Pričakoval sem težak derbi, ampak moramo vedeti, da je bil nasprotnik tokrat v zelo oslabljeni zasedbi, saj niso imeli ključnih igralcev, kot so Čudič, Žuran, Mesaric. To nam je v veliki meri zelo olajšalo delo. Ne glede na to mislim, da smo se na tekmo pripravili zelo dobro, glave fantov so bile na pravem mestu. Morda smo v drugem delu naredili preveč napak. Me pa izredno veseli, da smo končno tekmo dobili na račun odlične igre v obrambi in srčno upam, da bo tudi v prihodnje obramba naš ključ do novih zmag.« Gregor Grizolt, Jeruzalem Ormož: »Ekipi sta se maksimalno pripravili ena na drugo - zgovoren podatek je majhno število prejetih zadetkov. Žal se je na ogrevanju poškodoval Žuran, med tekmo pa Mesaric. Nikakor nam ni uspelo povezati treh ali štirih uspešnih napadov zapored. Nismo našli prave igre in moram čestitati ekipi Krke za zasluženo zmago.« Nogomet • 2. SNL, 13. krog Nedopusten padec v zadnjih 30 minutah Aluminij - Kalcer Radomlje 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Osmanaj (22.), 0:2 Stoiljkovic (64.), 0:3 Osmanaj (85.), 0:4 Barukčič (90.). ALUMINIJ: Lipovac, Topolo-vec, Vezjak, Damiš, Turkalj, Vr-banec, Krljanovic (od 78. Kozar), Škoflek (od 60. Ploj), Nikolic, Bizjak, Kastratovic (od 60. Fratea). Trener: Simon Sešlar. Ekipa Aluminija se še naprej ubada s problemom kronične neučinkovitosti, zaradi česar se nadaljuje razprodaja točk. Tokrat so varovanci Simona Sešlarja vpisali ničlo proti močni ekipi Kalcerja, ki je z zmago močno utrdila vodstvo na lestvici. Sam poraz ni tragičen, močno pa lahko skrbi pristop igralcev. Čeprav je po menjavi Romih - Sešlar Aluminij nanizal nekaj dobrih rezultatov, so 2. SNL Ankaran - Drava Ptuj 2:2 (2:1); Aluminij - Kalcer Radomlje 0:4 (0:1); TKK Tolmin - Triglav Kranj 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Mlakar (11.), 1:1 De. Sokanovic (22.), 1:2 Bore-novic (39.), 2:2 Šuligoj (78.); Roltek Dob - Šenčur 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Klopčič (13.), 1:1 Ko-kalj (64.), 1:2 Rujovic (70., z 11 m); Zarica Kranj - Farmtech Veržej 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Kaučič (41.). 1. K. RADOMLJE 13 8 3 2 26:10 27 2. DRAVA PTUJ 13 6 3 4 21:20 21 3. FARM. VERŽEJ 13 5 5 3 23:18 20 4. TRIGLAV KRANJ 13 4 6 3 20:16 18 5. ROLTEK DOB 13 5 3 5 21:18 18 6. ANKARAN 13 5 3 5 14:21 18 7. ALUMINIJ 13 4 4 5 17:23 16 8. ZARICA KRANJ 13 4 4 5 14:21 16 9. ŠENČUR 13 2 5 6 18:22 11 10. TKK TOLMIN 13 2 4 7 17:22 10 Foto: Črtomir Goznik Ekipa Kalcerja je še drugič v sezoni visoko ugnala Aluminij: v Radomljah je bilo 6:1, v Kidričevem tokrat 0:4. ti sedaj povsem zbledeli. Ki-dričani so na zadnjih petih tekmah dosegli le en zadetek (ob porazu 2:1 v Tolminu), prejeli so jih devet. Seveda problem še zdaleč ni le v napadalcih ... »V zadnje pol ure tekme s Kalcerjem se je zgodil pravi razpad ekipe, ki kaže na določene težave. Skoraj vsak napad gostov se je končal s priložnostjo, kar je res preveč. Na to so po mojem vplivale karakterne lastnosti igralcev, ki nimajo nobene povezave z njihovo kakovostjo v nogometnem smislu. Prav to je največji problem te ekipe,« je po novem porazu povedal Simon Sešlar. Zagotovo sedanja ekipa po odhodih Murka, Lonzariča, Leušteka, Medveda, Nunica, Petka, Pečovnika, Školnika, Podbrežnika, Prašnikarja . ne premore več toliko kakovosti kot v lanski sezoni, skrbi pa dejstvo, da domači mladinci zaradi tega ne dobivajo nič večje minutaže. Kvečjemu manjšo . Tekma Aluminij - Kalcer je bila označena za derbi kroga, a je od tega naziva ostalo bore malo. Prvi polčas je z domače strani postregel z dvema pol- priložnostima iz prekinitev, a sta bila Nikolič in Škoflek nenatančna s strelom z glavo. Na drugi strani so gostje ob disciplinirani igri prežali na svoje priložnosti. Iz igre si jih sicer niso ustvarili, zato pa so povedli iz prostega strela, ki ga je z 20 metrov s strani natančno izvedel Liridon Osmanaj, nekdanji član Alu- Simon Sešlar, trener Aluminija: »Prvi polčas smo odigrali povsem korektno, gol pa prejeli iz prekinitve. O prikazanem v drugem polčasu pa se bodo morali fantje najprej vprašati vsak sebe in si drug drugemu pogledati v oči. Če bodo to storili, potem bodo lažje spremenili sedanje stanje. Ko stopijo na igrišče, morajo prikazati pravi karakter in odnos do kluba.« Dejan Djuranovic, trener Kalcerja Radomelj: »Na tekmo smo se dobro pripravili, saj Aluminij kot klub in ekipo štejemo za največje konkurente za vrh. Vedeli smo, da so v krizi, nismo pa jim želeli ponuditi priložnosti za izhod ravno proti nam. Glede na prikazano smo si zmago povsem zaslužili. Ostajamo na vrhu, v vsako tekmo pa gremo ambiciozno in prepričani v svoje sposobnosti.« minija - 0:1. Najaktivnejša v domači vrsti sta bila Vrbanec in Topolovec, a je celotni ekipi uspelo sestaviti bore malo natančnih podaj. V nadaljevanju ni bilo veliko bolje, čeprav je Sešlar z dvema menjavama poskušal spremeniti tok dogodkov na igrišču. To mu ni uspelo . Še več, po drugem doseženem zadetku gostov iz protinapada je šlo le še navzdol, končalo pa se je z visoko zmago varovancev Dejana Djuranoviča. Jože Mohorič Do izenačenja proti burja: Ankaran -Drava Ptuj 2:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Mršič (20.), 2:0 Zemljak (35.), 2:1 Krajnc (41.), 2:2 Horvat (52.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Roškar, Rešek, Tomažič Šeruga, Lonza-rič, Romih, Čeh A., Perger (87. Zbičajnik), Pauko (od 50. Kidrič), Krajnc, Horvat (od 67. Šalamun); Trener: Damjan Vogrinec. Na slabem igrišču v Ankaranu je kot po tradiciji nogometno predstavo ovirala burja. Kljub oteženim pogojem za igro so maloštevilni gledalci videli solidno tekmo. Pobudo so skozi vseh 90 minut imeli gostje, ki so si pripravili tudi bistveno več priložnosti. V 7. minuti se je Pauko znašel v situaciji »ena na ena« z vratarjem Paalom, ki se je žoge le malo dotaknil, tako da se je od vratnice odbila v polje. Po podaji Aleša Čeha je sledil še dober poizkus Romiha, a je žoga švignila mimo vrat. Ankaran je pove-del iz prve priložnosti: ptujski nogometaši so se ustavili, misleč, da je šlo za prekršek nad Romihom, Mršič pa je sam prodrl pred Ajleca in ga tudi premagal - 1:0. Po zaostanku je Drava še naprej vršila pritisk na Primorce, ki pa so nalete dobro odbijali. Na drugi strani je v 35. minuti celo povišal prednost: Vodeb je atraktivno (s premetom) vrgel žogo iz stranskega avta v kazenski prostor, kjer jo je v gneči Zemljak poslal v mrežo - 2:0. Ptujčanom je pred odmorom uspelo znižal rezultat, ko je Aleš Čeh poslal zelo uporaben predložek iz prostega strela, v skoku je bil najvišji Krajnc, ki je z glavo ugnal Paala - 2:1. Ta je hitro v nadaljevanju še enkrat pobral žogo iz mreže, saj je Aleš Čeh podal žogo v prazen prostor, Horvat je bil v sprintu hitrejši od domače obrambe in žogo mimo Paala poslal v mrežo - 2:2. Po izenačenju, ki ga je Drava dosegla kljub igri proti burji, je pritisk varovancev Damjana Vogrinca nekoliko popustil, vendar so bili ti še zmeraj aktivnejši od domačinov, ki so v nadaljevanju sprožil le en nevaren strel z razdalje. V sami končnici bi Ptujčani lahko prišli do vseh treh točk, vendar je najprej Šalamun iz ugodne situacije streljal mimo vrat, čisto ob koncu srečanja pa Tomažič Šeruga po pre-dložku Reška ni zadel iz neposredne bližine. Tako se je Drava s težkega gostovanja vrnila s točko, glede na prikazano pa je bila bližje osvojitvi vseh treh . David Breznik Damjan Vogrinec, trener Drave: »Pogoji, ki so vladali na tekmi, so bili težki. Kljub temu mislim, da smo igrali kar dobro. Po zaostanku 2:0 moram biti zadovoljen s tem, da smo rezultat preobrnili in smo izenačili. Glede na dogajanje na igrišču bi lahko dobili tudi več, saj smo imeli za zmago še nekaj zrelih priložnosti.« 6 6 5 4 4 4 1 1 1 torek • 3. novembra 2015 Šport Štajrnhi 13 Zmagal hrvaški VM Zelčič, najboljši Ptujčan Janžekovič Jubilejni, 10. mednarodni turnir, ki je v organizaciji Šahovskega društva Ptuj potekal v grand hotelu Primus Ptuj, je dal novega, sedmega zmagovalca. Ta naslov je suvereno osvojil hrvaški velemojster Robert Zelčič, ki je zabeležil kar sedem zmag in dva remija. Sicer pa je turnir postregel z nekaterimi odličnimi igrami in uvrstitvami perspektivnih mladih slovenskih šahistov in s tem še bolj upravičil svoj osnovni namen, da se ponudi priložnost prav njim. S 65 udeleženci je tokratni turnir le za enega udeleženca zaostal za rekordom, ki ga še vedno »drži« tretji turnir iz leta 2008. Prav gotovo pa je bil rekorden po številu mladih do 15 let, saj jih je sodelovalo kar 29. Med njimi tudi deset članov domačega društva in večina od njih je solidno opravila svoj krstni mednarodni nastop. Kot vsak turnir je tudi ptujski opozoril na nekatere šahovske talente. Med njimi velja izpostaviviti 13-letnega Davida Stevani-ča iz Kočevja, ki je ob koncu osvojil 7. mesto, nadalje 9-letnega Stepana Hrbeka iz Češke na 25. mestu, pa 11-letno Barbaro Dadello iz Poljske, ki je pristala na 34. mestu in osvojila novih 111 ratinških točk, največ od vseh. Tudi 14-letna Jaka Me-glič iz Murske Sobote na 29. in Pablo Mohr iz Maribora na 31. mestu sta dokazala svoj talent. Nekoliko manj od pričakovanj sta tokrat dosegla naj- boljša ptujska mladinca David Murko in Andraž Šuta, ki sta izgubila kar nekaj težko prigaranih ratinških točk, vendar bosta z resnim delom to gotovo hitro nadomestila. Je pa z 9. mestom in osvojenimi novimi 24 ratinškimi točkami prijetno presenetil 21-letni Ptujčan Klemen Janžekovič, ob njem pa še nekateri iz starejše genraci-je, med njimi Ciril Kužner, Darko Dominko in Karel Žajdela. Turnir je bil tudi kvalifikacijski za slovenske šahistke, saj se je najbolje uvrščena uvrstila na člansko prvenstvo Slovenije leta 2016, kar je uspelo Barbari Skuhala iz Radenske Pomgrad. Na svečanem zaključku sta predsednik ŠD Ptuj in direktor turnirja Danilo Pola-jžer in glavni sodnik Boris Žlender podelila zaslužena priznanja in nagrade, tako tiste uradne po razpisu kot številne praktične, ki jih je pripravil organizator. Med slednjimi sta bila tudi dva kompleta medalj za najboljše v kategoriji do 10 let, kjer je domačinka Nika Kralj prejela srebrno medaljo, ter za najboljše v kategoriji do 12 let. Med nosilkami medalj pri dekletih do 15 let je tretje mesto prav tako osvojila Nika Kralj. Posebne pozornosti je bil deležen najstarejši udeleženec turnirja, častni član Šahovskega društva Ptuj Janko Kostman Slovenj Gradec - ŽOK GM mobil Ptuj 3:1 (23, 14, -22, 25) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Radivoj, Grič-nik, Horvat, Merc A, Emeršič, Grubišič Čabo, Stanet, Dreven-šek; Trener: Darko Zimič. V vnaprej odigrani tekmi 4. kroga so se ptujske odbojkari-ce podale na gostovanje v Slovenj Gradec, kjer jih je čakala lanskoletna prvoligaška ekipa Kostmana. Tekma je potekala v zelo glasnem ambientu, saj so imele domačinke ob igrišču spodbudo treh bobnarjev. Ti so zelo otežili komunikacijo med trenerjem in igralkami ... V gostujoči ekipi je zaradi poškodbe gležnja manjkala Topolovčeva, kar se je odra- Bohak, ki je edini sodeloval na vseh desetih turnirjih, za kar je prejel likovno delo najboljšega likovnika med šahi-sti, domačina Mirka Prelo-ga. Eno od njegovih likovnih del pa je organizator podelil tudi izvršni dorektorici Ptujskih term Mileni Mojzeš kot odlični gostiteljici letošnjega turnirja. Z uspešno izvedenim jubilejnim mednarodnim turnirjem so ptujski šahisti na najboljši možni način obeležili tudi 80-letnico delovanja. Silva Razlag zilo na igri. Kakovostna ekipa Koroške je v večini odločilnih trenutkov potegnila prave poteze in je tekmo dobila s 3:1. Igralke Kostmana so dobro igrale predvsem v napadu, Ptujčanke pa so ob zelo solidni igri prikazale tudi precejšnjo mero borbenosti. Izenačen prvi niz se je končal na razliko s 25:23, medtem ko so bile v drugem domačinke veliko boljše, kar se kaže skozi rezultat 25:14. V tretjem nizu so varovanke Darka Zimiča odigrale najbolje in ga dobile z 22:25. Četrti je prinesel pravo malo dramo, ptujskim odbojkaricam pa je v odločilnih trenutkih zmanjkalo tudi malo športne sreče, da bi izenačile na 2:2. Ekipa Kostmana je bila res za malenkost boljša, veselila pa se je popolnega izkupička. David Breznik Ptuj Open 2015, končni vrstni red: 1. VM Robert Zelčič (Hrvaška) 8 točk, 2. FM Peter Kokol (Slovenija) 7,5, 3. VM Marko Tratar (Slovenija) 7, 4. MK Jan Gantar (Slovenija), 5. FM Aljoša Tomazini, 6. FM Erlend Mikelsen (Norveška), vsi po 6,5 točke, 7. David Stevanič (Slovenija) (I. kateg.), 8. MK Luka Šolmajer (Slovenija), 9. Klemen Janžekovič (I. kateg.), vsi po 6 točk ... 12. Ciril Kužner 6 ... 19. David Murko ... 20. Darko Domin-ko ... 22. Andraž Šuta ... 23. Karel Žajdela ... 24. David Za-goršek, vsi ŠD Ptuj po 5 točk itd. Foto: Črtomir Goznik Najboljši predstavnik ŠD Ptuj je bil Klemen Janžekovič. Tenis • Davisov pokal V popolni postavi gladko preko Litve Slovenska moška teniška reprezentanca je v Kranju z odliko opravila srečanje z Litvo in si zagotovila obstanek v 1. evroafriški skupini Davi-sovega pokala. Veliko vlogo pri tem je imel trenutno najvišje uvrščeni slovenski teniški igralec na ATP-lestvici, Ptujčan Blaž Rola. Selektor Blaž Trupej je imel tokrat po dolgem času na razpolago kompletno sestavo naših najboljših igralcev, odzvali so se Blaž Rola (125.), Blaž Kavčič (154.), Grega Žemlja (175) in Tom Kočevar Dešman (378.). Zaradi tega je imel »sladke skrbi« s sestavo ekipe, na koncu pa sta za petkova posamična dvoboja prednost dobila Grega Žemlja in Blaž Rola. Izbira se zdi povsem na mestu, saj je Žemlja v zelo dobri formi, Rola pa je v zadnjem času pokazal napredek in izhod iz krize. Oba sta v gorenjski prestolnici upravičila zaupanje selektorja in Slovenijo popeljala do vodstva 2:0. Slovenija - Litva 5:0 Grega Žemlja - Ricardas Berankis 6:3, 7:5, 6:2 Blaž Rola - Laurinas Grige-lis 7:6 (6), 6:2, 6:2 Blaž Kavčič/Blaž Rola - Laurinas Grigelis/Lukas Mugevi-cius 6:4, 7:6 (1), 6:4 Blaž Rola - Lukas Mugevici-us 6:2, 6:2 Tom Kočevar Dešman - Ta-das Babelis 6:2, 2:6, 6:4 Žemlja je najprej v treh nizih ugnal najboljšega igralca Litve Berankisa (75.), s čimer je na široko odprl vrata do zmage. To je bil za Žemljo že 55. obračun v Davisovem pokalu, s čimer je nesporni slovenski rekorder. Zatem sta na igrišče stopila Rola in Grigelis (250.), favorizirani Slovenec, ki je precej višje uvrščen na ATP-lestvici, pa je vlogo favorita upravičil. »Na začetku sem imel kar malce treme, saj že dolgo časa nisem igral pred toliko domače publike, hkrati pa mi tudi tekmec z dobro igro ni olajšal dela. V nadaljevanju sem se sprostil, začel igrati tako, kot znam, in vse je bilo veliko lažje. Na koncu sem prav užival v igri,« je dejal Ptujčan. »Želeli smo si 2:0, do tega rezultat pa smo prišli precej lažje, kot smo pričakovali,« je dodal še selektor Blaž Trupej. Za sobotni obračun dvojic sta bila sprva za igranje predvidena Blaž Kavčič in Grega Žemlja, a je slednji začutil bolečine v komolcu, zato ga je menjal Blaž Rola. Tudi ta dvoboj sta slovenska Blaža proti Grigelisu in Mugevici-usuu dobila v treh nizih in Sloveniji že po treh odigranih dvobojih zagotovila zmago. »Sicer sem pričakoval Že-mljo, s katerim sva dobro uigrana, a očitno se dobro ujameva tudi z Rolo, saj je bil to najin drugi dvoboj in še vedno sva brez izgubljenega niza,« je po dvoboju dejal Kavčič, Rola pa ga je dopolnil: »Glavno je, da smo zmagali, saj na papirju ni kazalo tako gladko. Glede na igre, ki jih je kazal Berankis v tej sezoni, bi lahko on brez težav dobil dva dvoboja. Toda tudi mi smo očitno močni, mislim, da če smo v popolni postavi, lahko presenetimo skoraj vsako reprezentanco na svetu.« V nedeljo sta bila v Kranju na sporedu še dva dvoboja, ki pa sta imela zgolj formalni značaj. Blaž Rola in Tom Kočevar Dešman pa sta ju oddelala povsem profesionalno ter naši ekipi zagotovila najvišjo možno zmago. Slovenci so v treh dneh gostom prepustili zgolj en sam niz. Slovenija bo tako šesto leto zapored nastopala v prvi evroafriški skupini Daviso-vega pokala. V tem času je dobila pet dvobojev - pred Kranjem nazadnje februarja 2014 - ter jih šest izgubila. S tem uspehom je tudi prekinila niz treh porazov. V 2016 bo Slovenija prvi dvoboj igrala z Romunijo, glede na to, da se ekipi doslej še nista merili, pa bo žreb določil gostitelja. V primeru uspeha bi v drugem krogu prišla na vrsto Španija. JM, sta Slovenci so si obstanek v 1. evroafriški skupini Davisovega pokala zagotovili že v soboto, ko sta Blaž Kavčič in Blaž Rola z zmago med dvojicami Sloveniji prinesla tretjo točko. Šah • Ptuj Open Foto: Črtomir Goznik Utrinek s slovesne podelitve, na kateri so najboljši v različnih kategorijah prejeli zaslužena priznanja. Na fotografiji so glavni sodnik Boris Žlender, predsednik ŠD Ptuj Danilo Polajžer ter trojica najboljših na 10. turnirju Ptuj Open: Marko Tratar (3.), Robert Zelčič (1.) in Peter Kokol (2.). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Domačinkam pomagali bobnarji 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 3. novembra 2015 Nogomet • 3. SNL - sever, fige MNZ Ptuj Superliga: Apače za desetico, Gerečja vas za enico 3. SNL sever: V derbiju Šmarje ugnalo Brežice Pogled na lestvico kaže, da se je derbi kroga odigral v Šmarju pri Jelšah, kjer je domača ekipa gostila Brežice 1919. Gostje, ki so kot novinci hit letošnjega prvenstva, so povedli, nato pa je Šmarje dalo tri zaporedne zadetke in z zmago skočilo na 3. mesto. Vodilni Maribor B je prav tako zaostajal proti Radljam, v nadaljevanju pa je zabil tri gole za osmo letošnjo zmago. Najvišjo zmago kroga je tokrat v gosteh zabeležil Šampion. Od domačih ekip sta zmagala še Mons Claudius in S. Rojko Do-brovce, medtem ko je v Vidmu domača vrsta klonila. Edini remi kroga je bil v Dravogradu, kjer so gostje iz Slovenskih Konjic izenačili v 92. minuti (Gaber). REZULTATI 11. KROGA: Videm - Fužinar Noži Ravne 0:1 (0:0), Mons Claudius -Podvinci Betonarna Kuhar 3:0 (1:0), Maribor B - Radlje 3:1 (2:l), Šmartno 1928 - Šampion 1:5 (0:0), S. Rojko Dobrov-ce - AjDAS Lenart 2:1 (0:0), Koroška Dravograd - Dravinja 1:1 (0:0), Šmarje pri Jelšah -Brežice 1919 3:1 (2:1). 1. MARIBOR B 10 8 2 0 42:11 26 2. BREŽICE 1919 11 7 2 2 26:8 23 3. ŠMARJE PRI JELŠAH 11 7 0 4 32:22 21 4. ŠAMPION 11 6 2 3 22:17 20 5. VIDEM 11 6 2 3 25:24 20 6. FUŽINAR N. RAVNE 11 5 15 18:19 16 7. MONS CLAUDIUS 11 5 15 18:20 16 8. S. ROJKO DOBROVCE 11 5 0 6 24:21 15 9. AjDAS LENART 11 5 0 6 20:22 15 10. DRAVINJA 11 3 3 5 13:21 13 11. K. DRAVOGRAD 11 3 3 5 13:20 12 12. ŠMARTNO 1928 11 3 2 6 15:26 11 13. RADLJE 11 2 1 8 10:26 7 14. PODVINCI KUHAR 10 1 0 9 4:26 3 MONS CLAUDIUS -PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Špoljar (8.), 2:0 Krivec (49.), 3:0 Špoljar (85.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Kelc, Toplak, Brumen, Pal, Sagadin, Rogina (od 73. Pihler), Orovič, Zagor-šek (od 57. Hreljič), Laben, Krajnc; Trener: Lovrenc Šeru- ga. Zdesetkana ekipa Podvin-cev še naprej ne najde poti iz krize, saj je tokrat doživela poraz proti Mons Claudiusu. V Rogatcu je bila gostujoča vrsta, ki jo v zadnjih krogih vodi Lovrenc Šegula, v uvodnih minutah popolnoma nemočna. Domači so začeli silovito in najprej zadeli vra-tnico, nato pa po zelo lepi akciji prišli v vodstvo. V 8. minuti je bil po izigrani situaciji sam Špoljar, ki je brez težav zadel - 1:0. Vodstvo je umirilo nalete Mons Claudiusa in Podvinci so lahko vsaj delno vzpostavili ravnotežje v igri in bili do konca polčasa enakovreden tekmec. V 28. minuti bi lahko tudi izenačili, saj je Zagoršek opazil, da je domači vratar Serdar precej iz vrat in ga je poizkušal premagati z lobom, vendar je zgrešil cilj. Domačini so takoj v nadaljevanju po napaki Podvinčanov na sredini igrišča izvedli hiter protinapad, v katerem je Krivic unovčil številčno premoč in matiral Klasinca za vodstvo 2:0. Na drugi strani so Pod-vinčani do konca tekme imeli pobudo, najlepšo priložnost je imel Pal, a mu je njegov diagonalni strel vratar ustavil. V sami končnici so gostje spet naredili napako na sredini igrišča in Rogačani so zdrveli v polprotinapad ter zadeli za 3:0. David Breznik VIDEM - FUŽINAR NOŽI RAVNE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Petrej (58.) VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Kostanjevec, Leskovar, Muric, Kmetec (od 55. Tement), Cafuta, Božak, Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše. Nogometaši Vidma so še drugič zapored ostali brez točk: tokrat so doma pred približno 200 gledalci klonili proti zelo solidnemu tekmecu iz Koroške (Stočko, Grizold, Plaznik imajo celo prvoliga-ške izkušnje). Tudi tokrat se je pokazalo, kako izenačena je liga, saj je linija med zmago in porazom zelo tanka, kar so nekajkrat letos izkusili tudi varovanci Primoža Goršeta. Tokrat sta v domači vrsti manjkala Trep in Lah, gostje pa so od samega začetka začeli odločno. Predstavili so se v dobri luči, obenem pa se odločili za zanimivo formacijo, saj so zaigrali s klasičnim »li-berom«, česar na nogometnih zelenicah ne vidimo več ravno pogosto. Že v 4. minuti so Korošci preko Stočka stresli prečko. Domačini so se sicer trudili, toda tokrat jim kaj veliko ni uspevalo, na drugi strani je v 26. minuti poskušal še razpoloženi Verhovnik, ki pa je zgrešil. Fužinar je še naprej igral trdo, na meji prekrška, kar Vidmu nikakor ni ustrezalo. Uvodne minute nadaljevanja so povsem pripadle Vidmu, ki je želel zadeti, toda Krajnc in Božak nista bila uspešna. Po katastrofalni napaki domače obrambe pa je Petrej v 58. minuti nepričakovano zabil za 0:1. Zadetek je domačinom povsem spodre-zal krila, saj se kar nekaj časa niso zmogli zbrati. V 65. minuti so bili gostje blizu povišanju vodstva, Stočko je bil povsem sam pred golom, toda Malo-gorski je njegov poskus čudežno ubranil. Domačini so nato vendarle pritisnili in si priigrali dve zares lepi situaciji: najprej je preko vrat streljal Tement, nato pa je bil v najlepši priložnosti Vidma na tekmi za las prekratek Kostanjevec. šič (5.), 2:0 J. Emeršič (19.), 3:0 A. Pečnik (23.), 3:1 Toma-šic (44., z 11 m), 3:2 Tomašic (67.), 3:3 Žinko (83.), 4:3 R. Pečnik (86.), 4:4 Jaušovec (94.); Stojnci -Središče ob Dravi 2:2 (1:1); strelci: 1:0 G. Per-nek (6.), 1:1 Perišic (8.), 2:1 Levičnik (48.), 2:2 Habjanič (50.); Apače - Gerečja vas 10:1 (5:0); strelci: 1:0 Fruk /13.), 2:0 Pulko (27.), 3:0 Nikollaj (30.), 4:0 Pulko (38.), 5:0 Pul-ko (40.), 5:1 Arsič (48.), 6:1 Nikollaj (53.), 7:1 Pulko (70.), 8:1 Fruk (78.), 9:1 Lendero (83.), 10:1 Fruk (89.): Aha Emmi Bistrica - Bukovci 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Finžgar (48.); Hajdina - Cirkulane 1:3; strelci: 0:1 Kralj (15.), 0:2 Kolar (42.), 1:2 Štumberger (64.), 1:3 Kantolic (91.). 1. BUKOVCI 10 7 2 1 23:10 23 2. CIRKULANE 10 6 2 2 18:6 20 3. STOJNCI 10 5 5 0 27:16 20 4. SREDIŠČE OB DRAVI 10 3 4 3 20:16 13 5. AHA EMMI BISTRICA 10 3 4 3 19:24 13 6. GEREČJA VAS 10 3 2 5 20:25 11 7. HAJDINA 10 3 2 5 10:15 11 Nogometaši Apač (rdeče-beli dresi) so na domačem igrišču več kot iz Gerečje vasi. Foto: Črtomir Goznik presenetljivo visoko ugnali goste 8. CARRERA O. ORMOŽ 10 3 2 5 20:27 11 9. APAČE 10 3 0 7 31:34 9 10. TRŽEC 10 1 3 6 28:43 6 Praznično sobotno popoldne je poskrbelo za prav gotovo najrazburljivejši vikend Superlige do sedaj. Ne samo, da je padla obilica golov, nekateri izidi so zelo, zelo zanimivi ... To v prvi vrsti velja za srečanje med Apačami in Ge-rečjo vasjo, ki se je končalo s kar 10:1 za domačine. Gostje, ki imajo sicer zelo ozek igralski kader, na tekmo so namreč prispeli z le enajstimi igralci, od tega sta bila dva veterana, so bili v vlogi izrazitih favoritov, toda nato so se domov vrnili povsem potolčeni. V kategorijo manjših senzacij sodi tudi sploh prvi sezonski poraz vodilnih Bukovcev, ki so minimalno izgubili v Slovenski Bistrici. Zelo napeto je bilo spet v Tržcu, kjer so domačini vodili že s 3:0, toda na koncu v tekmi preobratov osvojili le točko. Po tekmi je svoj odstop ponudil domači strateg Andrej Dukarič, toda zdi se, da ga vodstvo kluba ne bo sprejelo. Gledljivo tekmo so videli tudi gledalci v Stojncih, kjer sta se moštvi razšli z remijem. Cir-kulane so z novim uspehom znižale zaostanek za Bukovci na le tri točke. Tretji zadetek so varovanci Damjana Bezja-ka dosegli z igralcem manj na terenu. tp Futsal • 2. SFL, 4. krog Tomaž »razbil« Ptuj FC Ptuj - Tomaž Picerija Ozmec 0:8 (0:2) STRELCI: 0:1 Belšak (6.), 0:2 D. Goričan (12.), 0:3 U. Goričan (24.), 0:4 D. Goričan (27.), 0:5 Gašparič (30.), 0:6 Vočanec, 0:7 Gajser (36.), 0:8 U. Goričan (40.) FC PTUJ: Starčevič, Kavaš, Šilec, Krajnc, Pihler, Fleten, Jaušovec, Vindiš, Mulej, Brun-čič, Braček, Čuček; Trener: Boris Šprah. TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Vrbnjak, Magdič, Goričan U., Gašparič, Kamenšek, Belšak, Vočanec, Goričan D., Jaušo-vec, Gajser, Kolarič; Trener: Marjan Magdič. Lokalni obračun med Ptu- jem in Tomažem je v športno dvorano Center privabil okrog 200 gledalcev. Ti so spremljali dinamično tekmo, v kateri so gostje dodobra napolnili domačo mrežo. Začetek tekme tega ni nakazoval, saj je Kavaš v 1. minuti zadel prečko, vse do 5. minute so bili Ptujčani boljši tekmec. Tomaž je čakal na svoj trenutek in je zadel iz prve prave priložnosti, ko je Belšak po podaji Davida Go-ričana zadel iz bližine - 0:1. Vodstvo je dalo gostom zagona, saj so sledili njihovi številni zaključni streli. Drugi gol so gostje dosegli po prestreže-nem napadu, osamljeni David Goričan je povišal na 0:2. Po šestih prekrških gostov so imeli Ptujčani v prvem polča- su tri strele iz desetih metrov, ki pa jih Pihler, Krajnc in Fleten niso uspeli realizirati. Tomaž je popolnoma prevladoval v nadaljevanju, ko je zabil še šest zadetkov. Ptujča-ni na drugi strani nikakor niso mogli zadeti, saj je številne strele odlično zaustavil vratar Vrbnjak. Za tretji zadetek je po podaji Gajserja žogo v gol potisnil Urban Goričan. David Goričan je povišal na 0:4 s strelom po tleh. Po dolgi akciji se je med strelce nato vpisal še Gašparič, Vočanec se je sam sprehodil do gola in zadel, Gajser pa je zadel z osmih metrov. Zadnji zadetek je čez celo igrišče dosegel Urban Goričan. Tako je Tomaž visoko in popolnoma zasluženo premagal Ptuj, saj je igral veliko bolj organizirano, agresivno so pokrivali igralce, hkrati pa so bili tudi strelsko zelo razpoloženi. Domači v nadaljevanju preko Muleja niso izkoristili še četr- I I - / mHmMwÊÊm / tega strela iz desetih metrov in so bili tokrat kljub veliki borbenosti povsem nemočni ob razigrani gostujoči ekipi. Žan Krajnc, kapetan FC Ptuj: »V prvem polčasu smo bili boljša ekipa, a smo zapravili preveč lepih situacij za zadetek. Po vodstvu gostov smo še v prvem delu imeli priložnost, da bi se vrnili v tekmo, med drugim smo imeli kar tri 10-metrovke. V drugem polčasu smo dobili preveč zadetkov, v celoti gledano si nismo zaslužili tako visokega poraza. Želeli smo se pokazati v najboljši luči, a na tej tekmi nam zares nič ni uspevalo.« Miha Magdič, kapetan Tomaža Picerije Ozmec: »0:8 je mogoče nekoliko previsok rezultat, ampak naša obramba, na čelu z vratarjem, nas je dvignila, da smo odlično odigrali tudi v napadu. Ptujčani so nam na tej tekmi pustili veliko priložnosti, niso igrali tako čvrste in močne obrambe kot mi. Prav tako pa si med sabo niso tako pomagali kot mi in to je glavni razlog za našo visoko zmago.« David Breznik Superliga REZULTATI 10. KROGA: Tržec - Carrera Optyl Ormož 4:4; strelci: 1:0 B. Emer- torek • 3. novembra 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Kajak sprint • Tilen Vidovič REZULTATI 10. KROGA: Skorba - Gorišnica 2:1 (1:0), Rogoznica - Podlehnik 1:0 (0:0), Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec - Podvinci Betonarna Kuhar 0:0, Boč Poljčane - Le- Pragerskega REZULTATI 10. KROGA: Maj-šperk - Pragersko 1:7 (0:4), Slovenja vas - Polskava 2:1 (1:0), Grajena - Hajdoše 0:4 Odločno proti uresničitvi olimpijskih sanj skovec 1:0 (1:0), Lovrenc - (0:1), Zgornja Polskava - Ma- Markovci 3:2 (3:1). kole 1:3 (1:1). 1. SKORBA 10 8 0 2 26:14 24 1. PRAGERSKO 10 5 5 0 30:11 20 2. BOČ POLJČANE 10 7 2 1 25:12 23 2. HAJDOŠE 10 4 3 3 23:17 15 3. LESKOVEC 10 5 3 2 22:11 18 3. GRAJENA 10 4 3 3 24:22 15 4. ROGOZNICA 10 5 1 4 14:22 16 4. MAJŠPERK 5. PODLEHNIK 10 5 0 5 25:14 15 10 4 3 3 18:24 15 6. PODVINCI KUH. 10 3 2 5 14:19 11 5. MAKOLE 9 3 4 2 15:14 13 7. DORNAVA KOV. 10 2 4 4 11:14 10 6. ZG. POLSKAVA 10 4 1 5 17:19 13 8. GORIŠNICA 10 3 1 6 14:19 10 7. SLOVENJA VAS 10 2 3 5 15:24 9 9. MARKOVCI 10 3 0 7 11:24 9 8. POLSKAVA 9 1 2 6 10:21 5 10. LOVRENC 10 2 1 7 9:22 7 JB Judo • 1. liga Bežigrad in Branik premočna Za judoisti v 1. ligi je tretji krog tekmovanja, v sredo bo na vrsti še zadnji krog, nato sledi le še končnica najboljših štirih ekip rednega dela. Te so bolj ali manj že znane, saj ekipe Šiške, Impola, Bežigrada in Branika Brokerja izstopajo. Na drugi strani v spodnjem delu lestvice poteka izenačen boj za obstanek v ligi. V tem boju je tudi ekipa JK Gorišnica, ki je tokrat na turnirju v Mariboru izgubila z ekipama Branika in Bežigrada. Na obeh srečanjih je osvojila dve posamični zmagi: proti Mariborčanom sta ju dosegla Jure Kuralt in Denis Rus, proti Ljubljančanom pa Matija Harpf in Denis Rus. V zadnjem krogu bodo Gori-šničani nastopali na turnirju v Slovenj Gradcu, ob njih še ekipi Olimpije in domačega Akroni Slovenj Gradca. REZULTATI 3. KROGA: Maribor: Branik Broker - Bežigrad 5:2, Bežigrad - Gorišnica 5:2, Branik Broker - Gorišnica 5:2; Celje: Acron Slovenj Gradec - Impol 3:4, Z'dežele Sankaku - Acron Slovenj Gradec 3:4, Z'dežele Sankaku - Impol 3:4; Ljubljana: Šiška - Železničar 7:0, Železničar - Olimpija 1:6, Šiška - Olimpija 5:2. Kajak sprint na mirnih vodah je specifičen, predvsem pa zelo zahteven olimpijski veslaški šport. Pred enajstimi leti se je z njim »zastrupil« tudi Tilen Vidovič. Prvi ve-sljaji so ga prepričali, da je to pravi šport zanj, prvo tekmovanje mu je prineslo tudi prvo zmago. Teh si je na državnih tekmovanjih v mlajših kategorijah priveslal kar precej, sledili so uspehi v konkurenci mlajših članov do 23. leta starosti ter v članski konkurenci. Ob tem je na nekaterih velikih tekmovanjih dosegel zelo solidne rezultate. Vidovič je bil zelo osredotočen na kajak sprint do leta 2013, ko se je zaradi pomanjkanja sredstev za delo na najvišjem nivoju raje posvetil študiju dental-ne medicine. Letos je pred državnim prvenstvom, ki je bilo avgusta v organizaciji BD Ranca Ptuj izpeljano na Foto: Črtomir Goznik Tilen Vidovič (Brodarsko društvo Ranca) se je odločno lotil projekta Rio 2016, v katerega je pripravljen vložiti vso svojo energijo. 1. JK ŠIŠKA 2. JK IMPOL 3. JK BEŽIGRAD 4. JK BRANIK BROKER 5. JK OLIMPIJA 6. JK ACRON S. GRADEC 6 7. JK GORIŠNICA 8. JK ŽELEZNIČAR 9. JK Z'DEŽ. SANKAKU 6 0 0 12 6 0 0 12 5 0 1 10 4 0 2 8 2 0 4 4 2 0 4 4 1 0 5 2 1 0 5 2 0 0 6 0 JM Tilen Vidovič Tilen Vidovič je v zadnjih petih letih eden najboljši slovenskih tekmovalcev v kajak sprintu. Član BD Ranca Ptuj je prvič zablestel že leta 2007, ko je na umetnem jezeru reke Drave v mlajših starostnih kategorijah postal državni prvak v K-1 na 200 metrov. S trdimi treningi je Vidovič napredoval in se je tudi uvrstil v slovensko reprezentanco za mednarodna tekmovanja. Leta 2011 je nastopal na mladinskem evropskem prvenstvu v kajaku in kanuju na mirnih vodah v Zagrebu in bil šesti v sprintu na 200 metrov in odličen četrti na 500 metrov. Istega leta je bil peti na 500 metrov na mladinskem svetovnem prvenstvu v Brandenburgu. Po tem je nato osvojil še številne naslove državnega prvaka v kajak sprintu med mlajšimi člani do 23. leta starosti in v članski kategoriji. Tekmoval je tudi na tekmah za svetovni pokal, na evropskem prvenstvu za člane v Szegedu in na 27. poletni Univerzijadi v Kazanu, kjer je leta 2013 na 200 metrov osvojil 13. mesto. Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Mladi ptujski kolesarji ostajajo v vrhu S tradicionalno zaključno dirko Avtomojster je padel za-stor za še eno kolesarko sezono. Tako so z nastopi končali tudi v ptujskem kolesarskem klubu, kjer jim je v letošnji sezono uspelo obdržati stik z najboljšimi, tako da mladi »perutninarji« še naprej ostajajo v vrhu slovenskega kolesarstva, tako v kategorijah dečkov kot pri mladincih. Sedaj prihaja čas analiz in kovanje načrtov za naslednjo sezono, ko bodo cilji nedvomno spet visoki. Fantje bodo sedaj dobili nekaj zasluženega oddiha, nato pa bodo začeli vaditi v klubskih prostorih na trenažerjih. Omenimo še, da bodo v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj tudi letos v zimskem času sila dejavni z obiski po osnovnih šolah Ptuja in okolice, ko bodo mladim predstavljali kolesarjenje in jih tudi na ta način skušali navdušiti za ta atraktiven šport. Sicer pa sta svoje misli glede končane sezone 2015 strnila trener dečkov Jernej Finšgar in Miran Kelner, ki bdi nad mladinci. Miran Kelner, trener mladincev v KK Perutnina Ptuj: »V sezoni 2015 je za KK Peru- Mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj so tudi v letošnji sezoni osvajali najvišja mesta. Foto: Marjan Kelner tnina Ptuj skupaj tekmovalo 12 mladincev. Z rezultati so izstopali Luka Sagadin, Tim Roškar, Matej Škafar, Luka Kramberger, Marko Hozjan in Nace Malovič. Vsi ti kolesarji so nastopili tudi v okvi- ru reprezentance in celo zmagovali v dresu z državnim grbom. Sagadin je bil tudi potnik na Olimpijado mladih v Gruzijo. Naši mladinci so postali tudi ekipni državni prvaki na velodromu, dosegli so 2. mesto v mednarodnem tekmovanju Alpe Adria, 2. mesto v točkovanju Pokala Slovenije ter ob tem dosegli še nekaj posamičnih naslovov državnih prvakov na velodromu. umetnem jezeru reke Drave, nekajkrat sedel v čoln in z zares minimalnim številom treningov opravil dobro nastope na tem tekmovanju. Po njem je sledilo rahlo zatišje in sestavljanje načrta za nadaljevanje kariere s točno zastavljenim ciljem - nastop na OI naslednje leto v Riu de Janeiru! O svoji vrnitvi je Tilen Vidovič povedal: »Državno prvenstvo je bilo zame neka predpripravljalna tekma, na kateri sem ugotavljal, kje sem in 'kako teče' moj kajak. Od takrat naprej treniram 'na polno', pri svoji pripravi pa sem dobil pomoč kondicij- Klub kar nekaj poškodbam smo s sezono zelo zadovoljni, ker pa imamo vedno visoke cilje, je nekaj le-teh še ostalo neizpolnjenih.« Jernej Finšgar, trener dečkov v KK Perutnina Ptuj: »Fantje so letos tekmovali na 27 tekmah, ki so bile razdeljene na Pokal Slovenije (19 dirk) ter Pokal Alpe Adria (Avstrija, Italija, Slovenija), dirkali pa smo tudi na Hrvaškem. Pri dečkih B je izjemen napredek pokazal Enej Kla-sinc, ki je bil v Pokalu Alpe Adria skupno 3-, na DP na velodromu je bil 2., bil pa je tudi kandidat za reprezentanco (Berlin). V tej kategoriji sta nastopala še Miha Muršec in Filip Teo Vidovič. Skupno so osvojili 2. mesto v pokalu Alpe Adria, ob tem pa je bil Muršec še 3- na velodromu. Pri dečkih A je vidnejši rezultat na DP s 4. mestom dosegel Gašper Polanec. Tudi pri dečkih C je bilo nekaj odličnih rezultatov, saj je med drugim Žan Žnidar postal državni podprvak. Vsi fantje si zaslužijo pohvalo, saj je bil sam ritem res intenziven. 27 tekem (vikendov) je zelo napornih, zraven tega pa so tu še zahtevni treningi. V klubu smo tekmovalni in tako fante taktično tudi vzgajamo. Ta generacija je spet ena izmed tistih, ki se uvršča v sam vrh.« tp skega trenerja Aljaža Vali-ča, s katerim želim čimprej nadoknadit izostanek treningov in se prebiti v sam svetovni vrh.« Izjavo je odlični ptujski športnik podal s pravim žarom in energijo, s katerima se je tudi lotil projekta Olimpijske igre Rio de Janeiro 2016. Cilj je seveda visok, smer je znana, sedaj pa je čas za trening, trening, trening ... Vidovič se je projekta lotil stoodstotno, obenem pa se zaveda, da je do vozovnice za Brazilijo še dolga pot. Na njej mu na kopnem trenutno veliko pomaga tudi Matjaž Ferk, ki se je odločil, da bo ptujskemu športniku pomagal pri iskanju potrebnih finančnih sredstev. Te bo Vidovič potreboval v naslednjih mesecih za konkretni pripravljalni ciklus, dobrodošla so tudi finančna sredstva posameznikov. Člana BD Ranca Ptuj v naslednjih mesecih čakajo naporne bazične priprave, nato se bo v aprilu udeležil izbirnih tekem v Mantovi in na Bledu, kjer bo poizkušal doseči normo za člansko reprezentanco. Naslednji začrtan korak bo udeležba na vsaj eni tekmi svetovnega pokala, kjer bo poskušati pridobiti kvoto za evropsko člansko prvenstvo. Na tem prvenstvu želi v K-1 na 200 metrov priti v finale B in se nato udeležiti tudi izbirne tekme za Rio 2016. O težki poti do Ria Vidovič nadaljuje: »Cilj je postavljen, prav tako je natančno zastavljen program dela. Za ta cilj sem pripravljen ogromno delati, da bo potem Rio zares lahko postal realnost.« Glede na odločnost smo na Ptuju očitno v Tilnu Vidoviču dobili resnega olimpijskega kandidata, ki si vsekakor zasluži podporo pri svojem delu. V naslednjih mesecih ga čaka ogromno garanja na poti do cilja - uresničitve olimpijskih sanj! David Breznik 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dgodki torek • 3. novembra 2015 Od tod in tam Foto: Mojca Vtič Slovenska Bistrica * Osrednja žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je bila v občini Slovenska Bistrica v petek na prostoru pred kostnico na pokopališču v Slovenski Bistrici. Govornica na žalni slovesnosti je bila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen: »Vojne prinesejo veliko hudega. V vojni se izgubijo mnoga življenja. Danes se poklanjamo žrtvam, ki so izgubile življenje po vojni, v času, ko je že posijalo sonce svobode, ko se je začelo upanje na boljše življenje. Zgodile so se mnoge, preštevilne, nedoumljive tragedije. Brez milosti, brez postopkov in na skrivnosten način so bila vzeta življenja. Mnoge žrtve so ostale anonimne in nismo prepoznali njihovih identitet in žal bo verjetno tako tudi ostalo. V Slovenski Bistrici se jih vsako leto spomnimo in jim izrazimo spoštovanje,« je povedala Majcnova. V imenu RS Slovenije je ministrica venec položila na prostoru pred kostnico na pokopališču v Slovenski Bistrici, kjer počivajo posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so jih odkrili v rovih na Zgornji Bistrici, v imenu slovenjebistriške občine pa je venec položil župan Ivan Žagar. MV Markovci * V občini Markovci je komemoracija ob dnevu spomina na mrtve potekala v petek popoldan. Govornik je bil župan Milan Gabrovec, s pesmijo in dogodku primerno glasbo so komemoracijo pospremili člani Godbe pa pihala občine Markovci ter pevci KUD KulTura. Župan Gabro-vec je v spremstvu obeh podžupanov in predstavnikov lokalne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB pred spomenik žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter pred obeležje pri kapelici na pokopališču položil cvetje in sveče. MZ Komemorativna slovesnost Gorišnica * V občini Gorišnica je komemorativna svečanost ob spominu dneva na mrtve potekala v soboto dopoldan. Vsako leto se dneva spomina na mrtve s kome-morativno svečanostjo spomnijo tudi v občini Gorišnica. Letošnja komemoracija je potekala v soboto dopoldan, organizirala sta jo občina Gorišnica in občinska organizacija zveze borcev za vrednote NOB. Kulturni program so pripravili člani Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica. S pesmijo so prireditev obogatile članice tamkajšnjega gasilskega pevskega zbora, Bernarda Kolar in Irena Forštnarič sta se predstavili z recitali, Marija Kolarič je zaigrala na citre. Govornik na prireditvi je bil Bogomir Toplak, predsednik občinske organizacije Zveze borcev za vrednote NOB. MZ Ptuj • Dan spomina na mrtve Spomin, ki ga je treba ohranjati Že po tradiciji je osrednja slovesnost ob dnevu spomina v MO Ptuj potekala na starem mestnem pokopališču. Udeleženci so se spomnili vseh, ki tu počivajo, ki so nekoč živeli v tem mestu in se borili zanj ter ga izgrajevali za nove generacije. Foto: Črtomir Goznik Na osrednji slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve v MO Ptuj je govoril Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Franc Kozel se je v svojem nagovoru ob vseh žrtvah za svobodo slovenskega naroda spomnil tudi žrtev izvensodnih pobojev, ki so se zgodili neposredno po II. svetovni vojni, s katerimi so njihovi izvrševalci razvrednotili ali vsaj skušali razvrednotiti mnoge pridobitve borcev NOB. „Zaradi pietete do umrlih in njihovih svojcev smo dolžni poskrbeti za identifikacijo posmrtnih ostankov in dostojen pokop, da bo imel vsak na spominskem obeležju svoje ime in priimek. Odgovorni v politiki morajo skrbeti, da bodo zagotovljena sredstva za delo neodvisnih ekspertnih komisij, v katere naj bodo imenovani strokovnjaki, ki niso obremenjeni s preteklostjo," je med drugim povedal Franc Kozel in dejal, da naj bodo izsledki teh raziskav osnova za dokončno spravo med slovenskim narodom. Slovesnost je spremljal kulturni program, ki so ga oblikovali Pihalni orkester Ptuj, Gledališki studio in Ptujski kvartet. Vence na pomnike preteklosti so položili župan MO Ptuj Miran Senčar, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Stanislav Lepej, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč, predsednik Društva generala Maistra Ptuj Davorin Jukic, član sveta MO Ptuj Janez Rožmarin in predsednik Kluba brigadirjev Ptuj Marko Potočnik. MG Ptuj • Slepi in slabovidni pevci praznovali Zapeli so in se družili V Narodnem domu je 29. oktobra potekal koncert Veselo zapojmo pevske skupine Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki jo vodi Marija Zamuda. Drugo obletnico je skupina praznovala s pevskimi skupinami s Ptujskega in širše, s katerim jih družita ljubezen do slovenske ljudske pesmi in prijateljstvo. Ob jubileju so jim segli v roko ljudski pevci iz Benedikta, Sel, Svete Trojice, Podgorcev, Ptuja, Majšperška, Zavrča in Ja-blovca. V imenu MDSS je slavljence in njihove goste pozdravil predsednik MDSS Ptuj Janez Solina. Ob izvajanju posebnih socialnih programov, ki je temeljna dejavnost društva, potrebno skrb posvečajo tudi družabnim, športnim in kulturnim aktivnostim, med katere sodi tudi ustanovitev pevske skupine pred dvema letoma. „Petje je zagotovo ena od tistih dejavnosti, s katero se slepi in slabovidni enačimo z videčimi oz. smo primerljivi z drugimi. Hvaležni smo vsem, ki se odzivate in vsak po svoje prispevate, da so naša druženja uspešna." V kratkem obdobju delovanja so imeli že več koncertov. MG Pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je praznovala dve leti delovanja. Ptuj • Čarovniške Carovniške Kreativno društvo Objemko je Vičavi pripravilo čarovniške Društvo, ki spodbuja kra-tivnost najmlajših in spodbuja zdrav način življenja, zdravo prehranjevanje, s poudarkom na sveže lokalno pridelano sadje in zelenjavo, je tokrat najmlajše povabilo k peki iz kvašenega testa, iz katerega so s pomočjo usposobljenih animatorjev pekli Foto: MZ Foto: MZ Foto: MG torek • 3. novembra 2015 Ljudje in dgodki Štajerski FEDNIK 17 Haloze • Začenja se čas martinovih prireditev Ni kleti in ne vasi brez Martina Na vinsko-turistični cesti Haloze poteka letos martinovanje od 2. do 15. novembra. Organizatorji, združeni v lokalni akcijski skupini Haloze, so pripravili zanimive tradicionalne dogodke, značilne za te kraje, in jih popestrili z bogato vinsko-kulinarično ponudbo. vom mošta pri sv. Trojici na Gor-ci in pri sv. Ani pri Borlu, člani društva Klopotec Soviče-Dravci pa bodo popoldne pospravljali klopotec. Na samo martinovo, v sredo, bo v dvorani v Goričaku osre- dnja prireditev završkega turističnega društva, v Zaklu v baru Maučič bo pušlšank, dan odprtih vrat pa bo tudi pri Pintarjevih v Velikem Okiču. V četrtek vas haloški vinogradniki vabijo v svojo ptujsko vinoteko Zlati grozd, Pobrežani pa bodo v vaškem domu ob zbiranju mladega vina imenovali še vaškega kletarja. V petek bo odprt pušlšank na kmetiji Pajn-kiher v Doleni, v soboto pa se boste lahko družili na Djočanovi kmetiji v Tržcu, v okrepčevalnici Zelena dolina v Stopercah, v kulturni dvoran Podlehnik, kjer pripravljajo 15. tradicionalno martionovanje, in na Petrovi domačiji v Šturmovcih, kamor vas vabi tamkajšnje društvo Štur-mača. Haloške martinovanjske prireditve se bodo končale v nedeljo na Ptujski Gori s kulturnim programom, blagoslovom mladega vina in domačo kulinariko. To so seveda samo »uradne« prireditve, prepričani pa ste lahko, da se bo dobro jedlo, pilo in veselilo v vsaki haloški kleti. In kot je rekel Vodnik: »Glej, stvar-nica vse ti ponudi, iz rok ji prejeti ne mudi ... « Drugi pa ob tem dodajo: »Le po pameti ga pijmo, da še glave ne zgubimo!« jš Kiričevo • Ob mesecu požarne varnosti Evakuacija je bila uspešna Ker so bile aktivnosti ob mesecu požarne varnosti tokrat namenjene ozaveščanju pomembnosti o hitri, učinkoviti in varni evakuaciji iz objektov, so se temu na nedavni vaji posvetili tudi učenci in učitelji OŠ Kidričevo. V dveh tednih se bo zvrstilo okrog 30 »uradnih« dogodkov, povezanih s poslanstvom sv. Martina - blagoslovom mošta, pokušanjem nove letine, pospravljanjem klopotca, občudovanjem jesenske podobe Haloz, seznanjanjem s tradicijo - in predvsem s spoznavanjem ljudi, ki vam vse, kar so pripravili dobrega, ponudijo od srca in z nasmehom na ustih. Pa se sprehodimo po letošnjih prireditvah. Začele so se v ponedeljek, 2. 11., pri Pungračičevih v Drenovcu z martinovimi me-nuji in pri Svenškovih na Selih z martinovimi kosili in večarjami (vsak dan do 15.11.), na odlično hrano in pijačo pa vabi tudi Ma-jolka vjurovcih med 6. in 15.11. Na kmetiji Kozarčan (Pristava pri Cirkulanah) bodo martino-vali v petek, 6. 11., popoldne, isti dan ob 17. uri pa bo pred Vidovo kletjo in v njej ter v bližnjem šotoru osrednja videmska martinova prireditev. V petek so martinovanja - pušlšanki še pri Cestnik-Vaupotičevih v Sedlašku in pri vinogradnikih iz Strmca pri Leskovcu, medtem ko v Maj-šperku pripravljajo za konec tedna tridnevni Martinov balo-narski festival. V Leskovcu bodo martinovali še v soboto (pri turističnem društvu in v Skori-šnjaku), v Cirkulanah pa bodo ta dan najprej pripravili Martinov pohod, popoldne pospravili klopotec na cesti klopotcevMali Okič-Slatina, za tem pa bo marti-novanje v večnamenski dvorani (zbiranje mošta, imenovanje kletarja, kulturni program in šaljiv krst mošta). Tudi Podlehničani bodo na Gorci pri muzeju v soboto pospravili klopotec, potem pa se dobili za pušlšankom pri Vaupotičevih. Mošt bodo ta dan blagoslavljali tudi vinogradniki iz Velike Varnice. Nedeljsko dopoldansko dogajanje se bo začelo z blagoslo- V sodelovanju s številnimi gasilci iz gasilske zveze Kidričevo so kar sredi pouka izvedli učinkovito vajo čim hitrejše evakuacije iz prostorov osnovne šole na prosto, kjer so bili vsi varnejši. Po znaku za alarm so v nekaj minutah prihiteli na varno tako učenci kot učitelji. S tem pa so zagotovo dosegli, kar so želeli v gasilski zvezi Slovenije, kjer poudarjajo, da ima v primeru požara ali kakšne druge nesreče izredno pomembno vlogo predvsem hitra, varna in učinkovita evakuacija ljudi iz objektov. To je še posebej pomembno v šolah in ustanovah, kjer sobiva večje število ljudi v več različnih prostorih. Z omenjeno vajo, ki je dosegla svoj namen, so se tako tudi na Osnovni šoli Kidričevo in tamkajšnji občinski gasilski zvezi uspešno pridružili aktivnostim, ki so potekale pod sloganom: »Ko zagori, naj se ti ven mudi!« Po končani vaji evakuacije so si učenci in učitelji z zanimanjem ogledali tudi razstavljeno gasilsko tehniko in opremo. -OM Foto: M. Ozmec Vaja evakuacije iz OŠ Kidričevo je dosegla svoj namen. Foto: JS objemkove delavnice kuharske delavnice 24. oktobra v „strašnem" domu krajanov Olge Meglič na kuharske delavnice. zelene prstke in cvrli sladke duhce. Pripravili pa so tudi okusno sadno bovlo s „črvič-ki". Tako so se otroci že pred nočjo čarovnic pozabavali s čarovnijami. V novembru bodo mali kreativci sadili čebulnice, za to bodo uporabili plastenke, ki jih bodo predelali v lončke. Posajeno bodo odnesli domov ter čez zimo pridno zalivali, da jih bo spomladi razveselilo pisano cvetje. Kot je povedala predsednica društva Objemko Helena Lutarič, želijo s takšnimi in podobnimi zgledi že najmlajšim predstaviti pomen recikliranja oz. ponovne uporabe odpadnega materiala. MG Ptuj • 19. srečanje gasilskih veteranov Izkušnje starejših so vedno dragocene Letošnjega, že 19. srečanja veteranov iz Območne gasilske zveze Ptuj, ki je tokrat potekalo v večnamenski dvorani v Spuhlji, se je udeležilo okoli 180 nekdaj aktivnih gasilk in gasilcev; mnogi med njimi še vedno pomagajo pri delu v svojem društvu. Zbranim je zaželel dobrodošlico Dušan Ber, ki je na območni gasilski zvezi Ptuj zadolžen za delo z veterani. Kot je poudaril, se v gasilskih društvih zavedajo pomembne vloge svojih veteranov, posebej dragocene pa so njihove bogate izkušnje, ki jih s pridom uporabljajo v svojem vsakodnevnem delovanju. V imenu domačega PGD Spuhlja se je besedam dobrodošlice pridružil predsednik Edvard Rižnar, ki je v kratkem predstavil tudi bogato tradicijo domačega gasilskega društva. Za pomemben prispevek pri razvoju gasilske organizacije se jim je zahvalil Branko Lah, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva MO Ptuj, ki je pohvalil tudi aktivnosti veteranov na tekmovalnem področju. Predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič je ob besedah zahvale poudaril, da so gasilci največja humanitarna organizacija v državi, ki ima v teh dneh veliko dela z nudenjem pomoči v begunski krizi. V imenu MO Ptuj je veterane pozdravil podžupan Marjan Kolarič, ki je gasilcem zaupal, da bodo kljub težkim časom v MO Ptuj tudi v prihodnjem letu 2016 zagotovili sredstva za delovanje posameznih gasilskih društev. V imenu GZ Slovenije je o pomenu gasilstva in spoštovanju bogatih izkušenj veteranov govoril Janez Mere. Pozdravom, zahvalam in najboljšim željam pa se je pridružil še predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec. Po dobri uri nagovorov pa je zbrane veterane poskušala spraviti v dobro voljo igralka Katja Markež, ki je takoj na začetku ugotovila, da so gasilci pravi dedi, gasilke pa prave babe in si s tem prislužila gro- mek aplavz. Sicer pa so tudi letos vse gasilske veteranke in veterane domačini lepo pogostili, številni gostje iz OGZ Ptuj pa so se z njimi zadržali na prijetnem tovariškem srečanju, na katerem so obujali spomine na nekdanje skupne gasilske akcije. -OM Foto: M. Ozmec Na 19. srečanju gasilskih veteranov se je v večnamenski dvorani v Spuhlji zbralo okoli 180 nekdaj aktivnih gasilcev in gasilk iz OGZ Ptuj. Foto: MG 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 3. novembra 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Delo na vrtu počasi končujemo Delo na vrtu se počasi končuje. Samo še česen posadimo, potem pa naj gre vrt počivat. V zadnjih letih so postale zelo popularne tudi pri nas visoke grede. Visoka greda, visoka gomila, kakšna je razlika Visoke grede si naredijo tisti, ki si želijo lep, urejen vrt, primernejše so tudi za tiste, ki imajo težave s hrbtenico - sklanjanjem, saj se pri delu na visoki gomili moramo še vedno sklanjati. Naredimo si jo lahko tudi v majhnem atriju, na balkonu ali terasi ali pa tam, kjer je zemlja nerodovitna iz različnih razlogov. Za visoke se lahko odločijo tudi tisti, ki imajo težave z voluharji. V gomile se namreč zelo radi naselijo, saj jim je v njih toplo. Visoke gomile pa so primerne za tiste, ki si želijo nekoliko povečati prostor, ki ga imajo na razpolago za vrtnarjenje. Za obe velja tudi, da jih običajno vsake štiri do pet let oblikujemo ponovno, saj se materiali razgradijo, grede se sesedejo. Vsako pomlad tudi dodamo, obnovimo zgornjo, rodovitno plast. Polnjenje visoke grede ali pa oblikovanje visoke gomile poteka po istem postopku. Material in delo Prostor, kjer se bomo lotili dela, naj bo sončen, saj praktično vse vrtine potrebujejo veliko sonca. Ker so plasti narejene tako, da voda hitreje odteka in imamo zelo zračen in topel rastni prostor, v bližini nujno potrebujemo vodo za namakanje, saj je zalivanja več kakor na vrtu. Za gredo naredimo najprej okvir. Material za okvir izberite tako, da se bo vklapljal v vaš vrt. Lahko je kamen, lahko je les, vi- Visoke gomile so vedno pokrite dela sem tudi visoke grede, oblikovane v gumah, plastika pa meni osebno ni všeč, a izbira je seveda vaša. Greda naj bo tako visoka, da bomo na njej delali brez sklanja-nja. Dolžina grede je poljubna, širina pa mora zagotavljati, da z rokami brez težav sežemo do sredine grede. Ne sme biti širša od 1,7 m, če je postavljena ob hiši, pa samo polovico te širine. Tudi gomila ne sme biti preširoka, višina pa je odvisna od materiala, ki ga imamo na razpolago. Za začetek odstranimo travno rušo (če delamo na travniku) in odstranimo zgornjo, 30 cm debelo plast zemlje. Kasneje bomo oboje uporabili. Resnično priporočam, da so visoke grede vkopane vsaj 30 cm globoko v zemljo, saj boste s tem zagotovili izolacijo pozimi in boljše zračenje poleti. Po tleh visoke grede priporočam položiti žico, saj vanjo zelo radi zaidejo prezi-movat glodavci, tudi voluhar. Lahko uporabite tudi agrofilc, filcano November ustopad 2015 1 nedelja 17 torek * & CM ponedeljek 18 sreda * & 3 torek 13:24 0 rS*' 19 četrtek m»» * 4 sreda ''•Of: 20 petek 5 četrtek 21 sobota 6 petek 22 nedelja 7 IZT 23 ponedeljek 8 "i* 24 torek * 9 ponedeljek 25 zz Ji 10 26 četrtek * & 11 sreda v* 27 petek 12 četrtek 28 sobota 13 ^tTiT * 29 nedelja 14 sobota 30 ANC*«J ponedeljek a * 15 MU)E nedelja * «g s 16 ponedeljek 47. leden • SSSiV s slamo, da niso gole. volno, ki jo kupite v trgovinah. Tudi stranice visoke grede izolirajte, da ne bodo korenine trpele poleti premočne vročine, pozimi pa mraza. Izolacija je lahko listje, slama, volna, filcana volna. Nato na dno grede ali gomile najprej naložimo drenažno plast: veje, smrečje, koruznico, trstiko, material, ki bo čim bolj počasi razpadal in bo zagotavljal drenažo in preprečeval zastajanje vode v gredi, gomili. Prav tako bo ta material zagotavljal zračenje grede ali gomile. Ta palst naj bo debela okoli 50 cm. Veje naj bodo nalo-mljene, a ne zdrobljene, debele in drobne. Sproti jih pohodimo, da bo drenažni material zdržal čim več let. Če ste se odločili za gredo, boste polnili zgrajen okvir, pri gomili pa naj bo širina nalaganja drenaže okoli 1-1,3 m, v dolžino pa naj bo tudi za 60 cm krajši, kot je želena končna dolžina gomile. V višino naložimo tega drenažne-ga materiala do pol metra. Da bomo preostali material zadržali in se ne bo izgubljal skozi drenažno plast, le-to navadno obložimo s travno rušo. Obrnemo jo s koreninami navzgor. Danes lahko travno rušo celo kupimo, zato jo toplo priporočam. Name- Foto: Miša Pušenjak sto ruše lahko uporabimo tudi agrofilc, ki ga kupimo v bolje založenih trgovinah, ali pa kar 10 cm debelo plast ovčje dlake. Ta bo služila tudi za vlaženje materiala nad sabo. Nanjo naložimo plast suhega listja, sena ali slame. Ta plast naj bo nekje 15-20 cm na debelo. Ta plast ni obvezna, je pa priporočljiva. Sledi plast ne povsem dozorelega komposta in/ ali tanki sloj odležanega hlevskega gnoja. Zelo zaželeno je, da je tukaj tudi čim več deževnikov. Pogosto tukaj naložimo kar plast organskih ostankov iz komposta. Za vrhnjo plat vzamemo dobro vrtno zemljo, nadomesti jo lahko kupljeni substrat ali dozorel, preperel kompost. Če govorimo o gomili, lahko uporabimo tudi zgornjo plast zemlje, ki smo jo za oblikovanje gomile odstranili. Na koncu nasujemo še humozno, vrhnjo plast, v katero bomo sadili ali sejali vrtnine, zelišča in cvetlice. Ta je običajno kupljen substrat. Kaj lahko pridelujemo na visokih gomilah in gredah? Na teh gomilah lahko pridelujemo praktično vse, tako vrtnine kakor zelišča in cvetlice. KGZS obvešča Rešimo slovenske pridelke že drugič Zveza brezposelnih Slovenije računa na to, da bo več kmetov želelo prodati svoje pridelke. V soboto, 7. novembra, bo po vsej Sloveniji ponovno potekala akcija Rešimo slovenske pridelke. Prek nje naj bi namreč omogočili tistim kmetom, ki imajo viške pridelkov in jih trenutno ne morejo prodati, da na organiziran način in ceneje pridejo do kupcev. S prodajo po primerni ceni lahko kmetje rešijo svoje pridelke pred propadom, na drugi strani pa bodo tudi potrošniki zadovoljni, ker so dobili kakovostne in domače pridelke. Akcijo organizira Zveza brezposelnih Slovenije v sodelovanju z gasilci oziroma prostovoljnimi gasilskimi društvi po vsej Sloveniji, saj je predvideno, da bo prodaja pridelkov potekala pred gasilskimi domovi. Vsi tisti kmetje, ki bi želeli sodelovati v akciji in tako prodati svoje pridelke in izdelke, lahko dobijo dodatne informacije na telefonski številki 031 363 635 ali pa pišejo na elektronski naslov zveza. zbs@gmail.com. Organizator zbira prijave do 5. novembra. KGZS podpira prizadevanja Zveze brezposelnih Slovenije pri tovrstnih akcijah za spodbujanje prodaje oziroma nakupa slovenskih pridelkov, zato poziva svoje člane, da aktivno sodelujejo v akciji in izkoristijo tudi to možnost prodaje svojih pridelkov. KGZS Na vrhu gomile naj rastejo vrtnine, ki potrebujejo oporo, to so kumare, paradižnik, visok fižol. Ob njih posadimo tudi papriko, jajčevec, skratka visoke vrtnine. Upoštevamo dobre sosede, pazimo, da visoke rastline ne senčijo nižjih. Pazite pa tudi, da boste visoke vrtnine lahko obirali. Če je greda visoka, razmislite o tem že prej. Paradižnik in visoki fižol lahko gojite tudi ob robu grede. Čim več delamo s sadikami, saj je površina še bolj dragocena in omejena kakor na vrtu. Sadika močno skrajša čas, ko je posamezna vrtnina na gomili, tako na enem mestu pridelamo več. Med rastline z dolgo rastno dobo posadimo tiste s krajšo, tako je prostor bolje izkoriščen. Nekaj primerov: med brstični, listnati ohrovt ali zelje posadimo nizek stročji fižol, med sadike paradižnika in paprike pa sadike solate. Por posadimo kar med peteršilj ali korenček. Med kumare, bučke, ob paradižnik posadimo baziliko. Med solato po-sejemo redkvico, azijske listnate rastline ali rukolo. Ce naredimo več gomil, potem jih je smiselno delati postopoma. Prvi dve leti je hranil za rastline na njih več, V"y ilwhpljon V?. I breism: in ciistimo Po:;: ":i orErrulerrG s • O; CVETJE in OLJNICE , PODTALNI PLODOVI - Sontnke. difovnk*. iSH* Krompir, korenje. pesa. vs-? vrste c ve I Tki česen, čebula, redhev «t PLOOOVKE n\ SADJE iVe^a. v.'-y)'!''-. arah 'iJ'J. v'j. .r-.ri'--^ :,, USIHATE RA51UNE Sotote. ii '.'^ili.' ghiovt. cvetama. Mil" Vir: splet Material za stranice visokih gred je lahko različen. Foto: Miša Pušenjak zato nanje sadimo požrešnejše vrtnine, morda v prvem letu ka-pusnice, naslednje leto plodovke, nato pa korenovke in gomoljnice in nazadnje solatnice, čebulnice in stročnice. Seveda vseeno med kapusnice kljub temu kombiniramo tudi nizek stročji fižol, morda grah, posejemo kamilico, posadimo listno, stebelno ali gomoljno zeleno. Prav tako kombiniramo paradižnik in solato spomladi, v jeseni pa špinačo in motovilec. Za vse ugodne kombinacije je na tem mestu malo prostora. Visoke grede/gomile so namenjene izku-šenejšim vrtnarjem, čeprav se jih lahko lotijo tudi novi. Poiščite tabele o dobrih in slabih sosedih v literaturi, malo razmislite, kako rastline rastejo, uspevajo in zagotovo boste tudi sami znali poiskati ustrezne kombinacije. Včasih je smiselno, da na primer špinačo zamenjamo z blitvo, saj ta na manjšem prostoru da več listne mase. Vedno vsako pobrano rastlino takoj zamenjamo z novo sadiko. Vsekakor pa naj tako na gredi kakor gomili rastejo tudi cvetlice in seveda vaša najljubša zelišča. Treba pa je upoštevati nekaj dejstev Predvsem so visoke grede in gomile prej suhe, zato je potrebno redno namakanje. Da se zemlja čim manj izsušuje, uporabljamo naravne, organske zastirke, rastline pa hitro menjamo, čim manj časa naj bo površina gola. Tudi polži najdejo pot do gred ali gomil. Če se pojavijo, se proti njim ravno tako borimo z zastiranjem tal z bezgovimi listi in mladimi poganjki ali gozdno praprotjo. Visoke grede lahko pri tleh obi-jete še s 30 cm široko bakreno ali pocinkano ploščo, trakom, preko tega pa polži res ne morejo. Miša Pušenjak torek • 3- novembra 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 1S S svetovne glasbene scene Jubilejni 25. studijski album legendarnega angleškega glasbenika Davida Bowieja bo izšel 8. januarja 2016. Album z naslovom Blackstar bo objavljen točno na njegov 69. rojstni dan. The Times je objavil nekatere detajle o novem albumu, ki naj bi bil po njihovih besedah »zelo čuden«, zvok na albumu pa naj bi spominjal na pionirje elektro glasbe, nemško zasedbo Kraftwerk. Bowie se je po desetletnem glasbenem premoru na glasbeno sceno vrnil leta 2013 z albumom The Next Day. Na albumu Blackstar, ki ga je posnel s skupino jazz glasbenikov v znanem studiu The Magic Shop v New Yorku, bo le 7 skladb in bo trajal samo 45 minut. Popularna britanska pevka Adele je pred dnevi presenetila in navdušila svoje oboževalce in na YouTubu objavila novo skladbo z naslovom Hello. Kot smo že poročali, z omenjeno skladbo pevka napoveduje tudi izid svojega novega studijskega albuma. Skladba Hello je povzročila val navdušenja, saj si je videospot v nekaj dneh ogledalo že več kot 70 milijonov ljudi. Že po prvem dnevu si je spot ogledalo neverjetnih 25 milijonov ljudi. S tem pa je podrla tudi rekord, ki je bil doslej v lasti Taylor Swift. Njen videospot za skladbo Bad Blood je bil v 24 urah deležen fffflelčT 20 milijonov klikov. VSÂBC ČETRTEK ©B U^i PREDLOGI ZA MESEC NOVEMBER glOVENSCCIHl IP©P 1 T® [F 7 8L0¥iKI®KIH polk m välökov 1. BRIGITA ŠULER - Od Slovenije do Kanade 2. DEJAN VUNJAK - Se še spomniš name 3. EXTRA BAND-En pogled 4. DONAČKA - Na vrh sveta 5. STANE VIDMAR - Na koncu vse se plača 6. RUDI-Marija 7. MAJDA PETAN & MARJAN PETAN - Ko bova midva le spomin Zmagovalec meseca OKTOBRU: KATHCA-Supermen Še eno možnost v NOVEMBRU ima: BRIGITA ŠULER - Od Slovenije do Kanade 1. PETER FINK - Ni veselice brez Golice 2. SPEV-Zapleši z mano 3. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Vse dni vse noči 4. ZA KA PA NE - Jaz hočem blondinko 5. OKAJENI MUZIKANTI - Tebe noro rad imam 6. NAPEV-Električar 7. KARAVANKE-Šopek rož Zmagovalec meseca OKTOBRA: Ans. ŽARGON - Imela je upanje Še eno možnost v NOVEMBRU ima: Ans. PETERA FINKA - Ni veselice brez Golice P®P 7 T®P Ime in priimek: i Glasujem za: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV i Glasujem za Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina Pred dnevi so v dvorani Mediolanum Forum v Milanu že 21. podelili evropske MTV nagrade MTV EMA 2015. Veliki zmagovalec letošnje podelitve je Justin Bieber, ki je domov odnesel kar pet nagrad. Med njimi je bila tudi prestižna nagrada za najboljšega moškega izvajalca. V ženski konkurenci je to nagrado prejela Rihanna. Tudi letos so nagrade te glasbene televizije požele veliko zanimanja, saj so zabeležili več kot 603 milijone oddanih glasov glasbenih navdušencev iz vsega sveta. Gostitelja letošnjega večera sta bila Ed Sheeran in Ruby Rose. Med podeljevalci nagrad je milansko občinstvo z največjim aplavzom sprejelo srbskega teniškega šampiona Novaka Djokoviča, ki je zbrane nagovoril v italijanskem jeziku Na odru smo videli tudi številne zanimive glasbene točke, občinstvo sta s čudovitim duetom najbolj navdušila Andrea Bocelli in Tori Kelly. Seznam najpomembnejših nagrajencev na MTV EMA 2015: • NAJBOLJŠA SKLADBA - Taylor Swift featuring Kendrick Lamar - Bad blood • NAJBOLJŠI POP IZVAJALEC - One Direction • NAJBOLJŠA ŽENSKA IZVAJALKA - Rihanna • NAJBOLJŠI MOŠKI IZ- VAJALEC - Justin Bieber NAJBOLJŠI IZVAJALEC V ŽIVO - Ed Sheeran NAJBOLJŠI NOVI IZVAJALEC - Shawn Mendes NAJBOLJŠI VIDEOSPOT - Macklemore & Ryan Lewis - Downtown NAJBOLJŠI ROCK IZVAJALEC - Coldplay NAJBOLJŠI ALTERNATIVNI IZVAJALEC - Lana Del Rey NAJBOLJŠA HIP-HOP IZVAJALKA - Nicki Minaj NAJBOLJŠI IZVAJALEC ELEKTRONSKE GLASBE - Martin Garrix NAJBOLJŠE SODELOVANJE - Justin Bieber, Skrillex, Diplo - Where are you now? Janko Bezjak l_e s t v i NAJ Ï i * 1. LOCKED AWAY - R CITY FT ADAM LEVINE 2. BOOK OF LOVE - FELIX JAEHN/POLINA 3. TODAY'S THE DAY - P INK 4. YOU BELONG TO ME - BRYAN ADAMS 5. SUGAR - ROBIN SCHULZ feat. FRANCESCO YATES 6. ON MY MIND - ELLIE GOULDING 7. WHAT DO YOU MEAN - JUSTIN BIEBER 8. WILDEST DREAMS - TAYLOR SWIFT 9. GLITTERBALL - SIGMA FT. ELLA HANDERSON 10. PERFECT - ONE DIRECTION 11. UNDER THE MAKE UP - A-HA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8*98,2* 104^3 bo Janko Bezjak Slovenija • Polhovo olje ali mast Tekoče zlato Zavedanje ljudi za učinkovitost in prednosti uporabe tradicionalnih in naravnih izdelkov vedno bolj narašča. Ne samo, da izdelki uspešno dopolnjujejo klasične metode zdravljenja, temveč jih v nekaterih primerih lahko tudi nadomeščajo. Vez človeka z naravo postaja vedno močnejša. Polhovo mast oziroma polhovo olje, znanstveno poimenovano Glis glis Oleum, se v naših krajih že stoletja uporablja v tradicionalni ljudski medicini pri negi suhe, poškodovane in zahtevne kože, pri opeklinah, kožnih atopijah, herpesu, odrgninah, brazgotinah, strijah, aknah, izpuščajih, pleničnih izpuščajih ... Uporabljalo se je pri negi hemoroidov, negi zaprtih ran, pri vnetih ušesih, razjedah želodca, pri kašlju in bolečinah v prsih kot tudi v prehrani. Zaradi svojega ugodnega delovanja se je olja skozi zgodovino prijel tudi naziv »tekoče zlato«. Njegove pozitivne učinke potrjujejo tako novodobne raziskave in medicinska stroka kot številni priznani zeliščarji današnjega časa, kot so pater Ašič, Ivan Maršič, Jože Majes in drugi. Prvi zapisi o rabi polhove masti/olja segajo v 16. stoletje, ko je znameniti sienski zdravnik Mattioli v svojih medicinskih knjigah pisal o polhovi masti kot o zdravilu za številne bolezni. Dvojno poimenovanje, kot mast ali olje pa izhaja iz dejstva, da je polhova maščoba, podobno kot ribje olje, v tekoči obliki. Posebnost polhove masti ni le v njeni tekoči obliki, temveč predvsem v izredno kakovostni sestavi. Vsebuje namreč približno 90 % nenasičenih maščobnih kislin, kar je veliko več kot druga jedilna olja (od 70 do 85 %). Vemo, da je vloga nenasičenih maščob (ali nenasičenih maščobnih kislin) v telesu že dokazano izjemnega pomena. Polhovo olje je bogato tudi z naravno prisotnimi an-tioksidanti, med drugim z vitaminom E. V preteklosti naj dragocenost in hkrati odgovornost, da se delovanje olja znanstveno utemelji oziroma podkrepi tudi s strani stroke. Da bi ljudem čim bolj približali delovanje olja in njegove učinke, so se v podjetju Glis Glis odločili tudi, da podprejo nastanek knjige o zdravil- nih učinkih polhovega olja. Velik pomen so pripisali pristopu pri pisanju knjige, ki po besedah enega od avtorjev, primarija Petra Kapša, dr. med., polhovo olje razvršča med komplementarno metodo zdravljenja, za katero stojita tako sama sestava olja bi se polhovo olje po razmeroma visokih cenah prodajalo v lekarne, v današnji čas pa ga je obudilo majhno slovensko podjetje (Glis Glis; www. glis-glis.com'). Ustanoviteljica podjetja Danijela Erenda pravi: »Kot mamici treh otrok je moja prva skrb posvečena dobrobiti otroka.« O svoji prvi pozitivni izkušnji s polhovim oljem pripoveduje: »Zgodba se je začela z zdravstveno težavo moje srednje hčere, ki je imela pogosta vnetja ušes. Ko je v času enega meseca zaradi vnetega ušesa že tretjič prejela antibiotik, sva se z možem odločila, da poiščeva kakšno bolj naravno zdravilo. Poskusili smo s polhovim oljem in od takrat zaradi vnetega ušesa zdravnika ne obiskujemo več.« Z olajšanjem, ki ga je čutila ob pozitivnih učinkih olja, Erenda pravi, da je začutila tudi dolžnost ljudem predstaviti to naravno kot tudi številne pozitivne izkušnje pri njegovi rabi. »Ker gre za dragoceno surovino je za nas zelo pomembno, da je njena raba skrbna in usmerjena k najobčutljivejšim potrošnikom. V to skupino uvrščamo predvsem dojenčke, otroke in starostnike. Seveda pa je olje primerno za vse, saj njegova 100 % naravna sestava in potrjena ustreznost olja za rabo tudi pri otrocih, mlajših od treh let, nakazujeta na kakovosten naravni izdelek z veliko dodano vrednostjo,« pravi Erenda. »Trenutno smo v fazi priprave polhovega mazila, katerega osnovno delovanje bo spodbujanje obnavljanja kože, mehčanje in varovanje kože pred izsušitvijo ter zaščita pred razvojem draženja zaradi mokrih plenic ali vložkov.« Zaključek, ki ga lahko naredimo pod zgodbo, je, da je dopolnjevanje narave in tradicije s sodobnimi metodami in znanji receptu-ra, ki predstavlja osnovo za zdravje človeka današnjega časa. Lepo je vedeti, da se v svetu, kjer ljudje s svetlobno hitrostjo drvimo od narave k tehnologiji, še vedno znamo ustaviti in prisluhniti zgodbam naših prednikov in izkušnjam ljudi, ki živijo z naravo ter da se tudi medicinska stroka končno prebuja v smeri naravnih izdelkov. DB Foto: DB 20 ŠtajerskiTEBlUK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 3-novembra 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna enolonč- pečenica, kislo zelje, kremna juha, rižota ocvrte ribe, goveji golaž, polenta, juha, puranji zrezki ledvičke v omaki, nica z ajdovo kašo, krompir v kosih, s piščancem, rdeča krompirjeva solata, ocvrte banane v smetanovi omaki, pražen krompir, jogurtovo pecivo s čokoladna pena pesa v solati, kompot kompot kruhovi cmoki, solata, sadni sadjem solata, skutni zavitek biskvitki Zelenjavna enolončnica z ajdovo kašo in gobami Sestavine: 2 srednje velika korenčka, 1 večja peteršiljeva korenina, 1/2 manjše zelene, 1 čebula, 1 por, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 dl paradižnikovega soka, 1,5 dl ajdove kaše, 100 g jurčkov, 100 g šampinjonov, 3 žlice olja, 4 žlice olja, 1 l zelenjavne osnove, sol, 3 vejice peteršilja, 1 strok česna. V loncu segrejemo olje in na njem prepražimo sesekljano čebulo, da se zmehča, a ne obarva. Dodamo narezano zelenjavo in med občasnim mešanjem pražimo še 10 minut. Gobe narežemo na lističe, stresemo na prepraženo zelenjavo in med občasnim mešanjem pražimo še 5 minut. V lonec stresemo na kolesca narezan por, dodamo ajdovo kašo in paradižnikovo mezgo ter prilijemo vročo zelenjavno osnovo. Kuhamo 15 minut, da se ajda zmehča. Prilijemo paradižnikov sok. Začinimo s soljo in sesekljanim česnom ter počasi kuhljamo še 10 minut. Preden postrežemo, potresemo z nasekljanim peteršiljem. Jogurtovo pecivo s sadjem ■ Sestavine: 1 lonček navadnega jogurta, 2 jogurtova lončka moke, 1 pecilni prašek, 2 jajci, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1 jogurtov lonček olja, 1 vaniljin sladkor, nekaj kapljic ruma (lahko izpustimo), sveže sadje ali (mešano) sadje iz konzerve. Penasto zmešamo jajca s sladkorjem in vaniljinim sladkorjem, dodamo jogurt, olje, moko s pecilnim praškom in na koncu malce ruma. Pekač naoljimo in posujemo z drobtinami ter vanj vlijemo pripravljeno maso. Po njej posujemo na manjše koščke narezano sveže sadje ali že narezano mešano sadje iz kompota, ki smo ga prej odcedili odvečnega soka. Lahko uporabimo tudi odcejene in na kocke zre-zane breskve, marelice, ananas iz kompota ... Pečemo v vnaprej ogreti pečici pri 180 stopinjah Celzija okoli 35-40 minut. Pustimo, da se ohladi in narežemo na kocke. Pod drobnogledom ZPS in SDC • Test sredstev za pranje barvastega perila Kljub pranju madeži ostajajo, tudi pri tistih, kupljenih "čez mejo" Sredstva za pranje barvastega perila so stalnica med testiranji, ki jih neodvisne potrošnike organizacije izvajajo skupaj- Tokrat smo primerjali kakovost 11 izdelkov, med njimi je bilo sedem izdelkov v tekoči obliki (gel) in štirje v blazinicah (kapsulah). Ti so sicer nekoliko dražji, a je uporaba enostavna, vendar ne učinkovitejša. Izkazalo se je, da imajo vsi testira-ni vzorci težave pri odstranjevanju madežev, največ z obarvanimi. Le trije detergenti so se uvrstili v razred "dobro", vsi drugi so v razredu nižje. Tudi tokrat so bili pozorni na kakovost detergentov, ki jih pod podobnim imenom prodajajo pri nas in v zahodni Evropi. Prepričanje nekaterih, da je kakovost detergentov, ki jih prodajajo v državah zahodno od nas, boljša, vsaj za testirane detergente ne drži: detergenti, kupljeni zunaj Slovenije, so dobili med 38 in 69 točk, detergenti, ki so na voljo slovenskim kupcem, pa med 42 in 67 točk. Letos smo med seboj primerjali učinkovitost detergentov v tekoči in v obliki blazinic. Na testiranje smo poslali štiri vzorce tudi iz Slovenije. Testirali smo novejše izdelke, ki po navedbah proizvajalcev na embalaži ponujajo številne prednosti: učinkovitost pranja pri nizki temperaturi, ohranjanje barv in preprečevanje obarvanja svetlih tkanin, pa učinkovitost pri odstranjevanju madežev. »Testiranje je tako kot doslej potekalo v laboratoriju. Kakovost deter- gentov smo določali tako, da smo primerjali njihove lastnosti, merili, kako odstranjujejo madeže (mastne, encimatske in barvne) in ugotavljali, kako vplivajo na obarvanost tekstila. Perilu, ki smo ga prali v običajnem gospodinjskem pralnem stroju pri 40 °C, smo dodali trakove, na katere smo nanesli gospodinjske madeže in z natančnimi merilnimi napravami merili, kako vidni so po pranju. Za merjenje agresivnosti do barv smo perilu dodali še trakove obarvanega tekstila in standardne krpe za merjenje obstojnosti barv,« je predstavila način testiranja Dušica Breskvar iz Zveze potrošnikov Slovenije. V boju z madeži večina "padla"... Razlike med boljšimi in slabšimi detergenti so največje pri odstranjevanju mastnih madežev, medtem ko so imeli pri odstranjevanju encimat-skih madežev vsi detergenti kar precej težav. Blatne madeže, pomešane s travnatimi, in čokoladne madeže sicer dobro odstrani polovica pre- izkušenih detergentov, pri madežih od korenja sta bila uspešna le dva, pri odstranjevanju krvnih madežev pa so bili neučinkoviti prav vsi. »Slabi rezultati so se ponovili pri odstranjevanju barvnih madežev. Najmanj problematični so bili kavni madeži, nekateri so bili uspešni pri od stranjevanju sledov gorčice in vina. Čajnim madežem sta bila kos le dva, paradižnikove mu soku le en. Pri odstranjevanju travnatih madežev so bili neuspešni skoraj vsi, pri borovnicah pa vsi,« je predstavila rezultate testiranja Dušica Breskvar. ... medtem ko so za barvno obstojnost prejeli oceno odlično Pranje barvastega perila lahko povzroči spremembo barv, razbar-vanje in/ali obarvanje svetlejših tonov, zato pri testiranju kakovost sredstev za pranje barvastega peri- la ocenjujejo tudi, kako vplivajo na barve, ali ohranjajo živahnost barv in preprečujejo, da bi se barvne molekule, ki se med pranjem sprostijo v kopel, ponovno usedale na perilo, kar povzroči neželeno obarvanost svetlejših površin. "Meritve so pokazale, da testirani de-tergenti ne vplivajo negativno na Foto: Splet barve, zato so vsi dobili dobre ocene za barvno obstojnost. Izmerili smo le manjše spremembe pri črni barvi, kar glede na velike količine barvil, ki so potrebne za doseganje tako nasičene barve, kot je črna, ne preseneča," je izpostavila pozitivne rezultate Dušica Breskvar iz Zveze potrošnikov Slovenije. torek • 20. oktobra 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da se izkoriščanemu in do konca izčrpanemu delavskemu razredu obeta novo tekoče turbo poživilo, ki naj bi pomagalo tudi pri premagovanju nakopičenih težav politikov. Za sedaj je vse skupaj še v fazi osebnih raziskav drznih posameznikov, kmalu pa se lahko razpase tudi med množico. Govori se... ... da so tisti, ki so obljubljali, da bodo staro mestno pokopališče spremenili v spominski park, letošnji oktober zagotovo zamenjali za prvi april. ... daje to baje ugotovila tudi zadrogirana mladina, ki je spomenike pokojnikom objestno razbila in razmetala. ... da morda takšno, sicer že večletno katastrofalno stanje pokopališča niti ni nujno ne- I'MLiMo* namerno; potreben je namreč razlog za sestavo še kakšne slovite poetovionske strokovne komisije, ki bo iskala rešitev za ta problem. Najbolj enostavna rešitev je sicer kar Vroča linija Radia Ptuj Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek ob 16. uri z Natalijo Škrlec! O aktualnih razmerah in težavah v vinogradništvu! V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! ohraniti status quo za kuliso kakšnega horor filma. Rešitev s sinergijskim učinkom pa: pokopališče lahko gosti naslednji Grossmanov festival... ... da nepreverjeno sposobni, sicer samohvalni kadri še naprej krožijo po Podravju; eden od teh ki se je zaradi preglasnega klopotanja selil iz Urbana v Maribor, je baje že v Poetovioni. ... da nikomur ni čisto jasno, kakšne so njegove reference, saj je najprej delal v mesnici, zdaj pa bojda na urejanju objektov in prostora. Foto: Tajno društvo PGC ... da naslovnica Ptujčana dobro ponazarja Martina in velikonočno jajce s kozarcem in litrom gemišta na hrvaški šahovnici (?). ... da so priletni in utrujeni poetovionski gasilski veterani na nedavnem srečanju v Spuhlji skoraj omagali od poslušanja in ploskanja kar sedmim gasilskim funkcionarjem in gostom, saj so jih ti nagradili z debelo uro zahval in govorjenja. Še dobro, da so lahko potem v miru vsaj po-južinali. Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Potem, ko sem več dni zasledoval tega kosmatinca in ga ujel visoko na topolu pri popoldanski malici, je nastala ta fotografija,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal njen avtor Miran Krajnc z Destrnika. Foto: Miran Krajnc Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 9 8 3 5 9 4 4 8 6 2 5 1 1 4 9 1 3 2 3 5 2 9 4 7 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€ GGG Bik v ©© €€€ GG Dvojčka vvv ©©© €€ G Rak v ©© €€ GGG Lev v ©© €€€ G Devica vvv © € GG Tehtnica vv ©©© €€ GGG Škorpijon vvv © €€ GG Strelec vv ©©© € GGG Kozorog vv © €€€ GG Vodnar v ©© €€ GGG Ribi vvv © € GG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od od 3. novembra do 9. novembra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 3. november 17:00 Cerkvenjak, Kulturni dom: delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenske gorice 18:00 Slovenska Bistrica, grad: odprtje razstave DU Slovenska Bistrica Sreda, 4. november 09:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: prireditev ob dnevu reformacije 10:00 Lenart, Center Slovenskih goric: predstavitev projekta samooskrbe regije območja Slovenskih goric 17:00 Sveti Andraž v Slovenskih goricah, večnamenska dvorana: delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenskih goric 18:00 Hajdina, športni park Nova Hajdina: praznik občine Hajdi- na, troboj v vrtnem kegljanju, ŠD Nova Hajdina 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: zgodovinsko predavanje dr. Aleša Maverja Mala Rusija ali največja evropska država Četrtek, 5. november 16:00 Ptuj, CID: kreativna delavnica risanja in slikanja s Tjašo Čuš 17:00 Lenart, Galerija Konrada Krajnca: odprtje likovne razstave 10. mednarodne likovne delavnice za mlade na otoku Krku, gost Adi Smolar 17:00 Ptuj, Narodni dom: predavanje in pogovor z dr. Tino Bregant, Razvoj otroških možganov in kaj ima vzgoja s tem, Vrtec Ptuj in LAS MO Ptuj 17:00 Sveta Ana, občinska avla: delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenskih goric 18:00 Kidričevo, dvorec Sterntahl: odprtje regijske tematske razstave ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev Kvadrat in krog, kocka in krogla, JSKD 18:00 Ptuj, kavarna Muzikafe: predavanje Sodobna glasba Tuare-gov: glasnica upora in miru, promotorka svojstvene kulture, Janez Pirc, Društvo Potuj 18:00 Ptuj, Ptujska klet: festival KPŠ Vino ni voda, ogled ptujske kleti z degustacijo 19:00 Ptuj, Mestni kino: film Šiška deluxe in pogovor z režiserjem Janom Cvitkovičem in ekipo ustvarjalcev filma Petek, 6. november 08:00 Ptuj, Športna dvorana Mladika: Razstava malih živali, pa-semski golobi, kunci, morski prašički, sobne ptice, vodna in okrasna perutnina, do 19:00 09:00 Majšperk, Športni park: 5. mednarodni Martinov balonarski festival, martinovanje, do nedelje, 8. novembra 11:00 Lenart, knjižnica: pravljica in delavnica coprnička Marička in coprnica Mica, tradicionalni kostanjev piknik, do 15:00 14:00 Pristava, turistična kmetija Kozarčan: Dan odprtih vrat, martinovanje, krst mošta na šaljiv način 17:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: odprtje razstave del likovno literarne kolonije Malek 2015, razglasitev zmagovalca turnirja Naj špircar in mladega vina 17:00 Ptuj, Kino: Sam svoj mojster, polna omara, ustvarjalna delavnica z Anjo Milošič, popravi in predelaj svoja stara oblačila 17:00 Zgornja Hajdina, dvorana DU: III. skupinska likovno-foto-grafska razstava članov Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina 17:00 Podlehnik, Sedlašek 97a, kmetija in vinogradništvo Cestnik Vaupotič, pušlšank martinovanje 17:00 Videm, Vidova klet: osrednje martinovanje občine Videm, kulturni program, vino in kulinarične dobrote 18:00 Lenart: proslava ob občinskem prazniku in podelitev priznanj 18:00 Podlehnik, kulturno-turistični center: večer ljudskih pesmi in muzike Ustavite se tam, kjer pojo!, pevke ljudskih pesmi Trstenke 18:00 Ptuj, kegljišče Deta center: praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v kegljanju, ŠD Gerečja vas 18:00 Zg. Hajdina, šotor pri PSC: 16. nagradna revija, Štajerska frajtonarica, KD Valentina Žumra Hajdoše 18:00 Strmec pri Leskovcu, vinogradniki Strmca: Martinovanje Strmec 2015, srečanje vinogradnikov, krst mošta na šaljiv način 20:00 Ptuj, Dom Kulture, Muzikafe: koncert Ulike Tropper in Gregor Hernach, glasba, od jazza do popa 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, Mošt postane vino 20:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: stand up večer s Tadejem Tošem Mestni kino Ptuj Četrtek, 5. november: 19:00 film Šiška deluxe, pogovor z Janom Cvitkovičem in filmsko ekipo. Petek, 6., in sobota, 7. november: 16:00 Ribbit; 18:00 Kamenje v mojih žepih; 20:00 Spectre. Nedelja, 8. november: 16:00Ribbit; 17:30 Spectre; 20:00 Kamenje v mojih žepih; 21:30 Šiška deluxe. Napovednik dogodkov lahko najdete tudi na Facebook strani Štajerskega tednika facebook.com/StajerskiTednik 22 ŠtajerskiTEDHiK Zanimivosti, poslovna in druga sporočila torek • 3• novembra 2015 Fotozapis 2. Halloween tek Sonja Šneberger in Damjan Habjanič sta lani sama odtekla 1. Halloween tek okrog Ptujskega jezera. Akterja prvega teka sta letos zaradi poškodb sodelovala le kot soorgani-zatorja. V soboto, 31. oktobra, se je na startu na ptujskem peš mostu na drugi izvedbi Halloween teka zbralo 21 tekačev iz Maribora, Lenarta, Ormoža, Ptuja in okolice. Zbrani rekreativci so se podali na 12,5 kilome- tra dolgo pot okrog Ptujskega jezera. Najhitrejši so krog zaključili po dobri uri teka, vsi drugi so potrebovali še dodatnih dvajset minut. Rezultati vsekakor niso bili v ospredju, štela sta predvsem dobra volja in druženje med udeleženci. Za prihodnost organizatorji načrtujejo, da bi Halloween tek morda preimenovali v Tek z lučko in bi se uvrstil na seznam ptujskih tekov. David Breznik Foto: Aljaž Kokol ÄQD» [¡»»SÄ W M(§§G¡gO€M ¿KóHm KRVAVICE IN KAŠNICE 50% CENEJE SAMO 2,99 €/KG VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA CREVA! D KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \J01,00 kWh/m2 na leto^ www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 27. oktobra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica, Vidimo se v torek, 10, novembra, ob 18,00 v Kulturni dvorani Gorišnica, Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok, Vstop je prost, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zavrč vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Zavrč, Vidimo se v sredo, 18, novembra, ob 18,00 v športni dvorani Osnovne šole Zavrč, Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok, Vstop je prost, l^lSilHi ŠV&rshiT www.radio-tednik.si 03:00 Oddaja iz občine Deslrnik 09:30 Utrip \z Ormoža 10:30 Gostilna pri Francelu 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Kronika iz občine Destrnik 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.sr 08:00 Kronika i z občine H ajdi na 09:30 ŠKL 10:00 Slarše - Dobrodelni koncert 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Dan OŠ Hajdina 21:10 Hajdina - Iz domače skrinje 22:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 9. Abilimpiada Slovenije; l.del 10:00 Glasbena oddaja 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Dornava 20:00 9. Abilimpiada Slovenije: 2.del 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@slptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwmit©dmko§i] PIJANA ■ 7 A U Al/ NA ■ AK TUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Revižija Doma upokojencev Ptuj, pon. 10:55 SKL, šport mladih, 5. oddaja, pon. 11:25 Utrip Ormoža, pon. 12:30 Modro, pon. 12:55 Info kana] 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Prihodnost mladine, pogovor o(b) filmu Klip 19:10 Glasba za vse, 21. oddaja, pon. 19:40 Delo in projekti Javnih služb Ptuj, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sport(no), 32. oddaja, pon. 21:00 Preverjanje ekip prve pomoči 2015 pon. 21:20 Pogled nazai, 4. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 SKL, šport mladih. 5. oddaja, pon. 10:50 Vidnost pešcev, pon. 11:05 Rimske igre 2015, pon. 11:20 Sport(noT, 32. oddaja, pon. 12:00 Preqled tedna, pon. 12:20 Info Kanal 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: mag. Sonja Purgaj 19:05 Glasbena osmica (tuja), 61. oddaja, pon. 19:35 Delo in projekti Javnih služb Ptuj, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Peticija ptujskih kulturnikov, pon. 20:50 Prihodnost mladine, pogovor o(b) filmu Klip, 21:35 Glasbeni p reda h 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 TV Gorišnica 23:25 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 TV Gorišnica, pon. 11:20 Modro, pon. 11:45 Glasbeni predali 12:00 ptujska kronika, pon. 12:25 SKL. - šport mladih, 5. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Cista umetnost, 49. oddaja 18:55 Revizija Doma upokojencev Ptuj, pon. 19:25 Preverjanje ekip prve pomoči 2015, pon. 19:45 Glasbeni pred ah 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo), 62. oddaja 20:55 Povabilo na kavo: mag. Sonja Purgaj, pon. 21:35 Delo in projekti Javnih služb Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal I Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, infpapetv.tv, www.p9tv.tv TCLfl^Z S3 "" NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE MARTINOVANJE V ORMOŽU Geslo nagradne križanke, objavljene v petek, 23. oktobra 2015, je bilo: MARTINOVANJE V ORMOŽU. Med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., smo izžrebali tri nagrajence: * 2 x večerja v Gostišču Prosnik - Drago Mohorko, Jamova ulica 9, 2310 Slovenska Bistrica * 2 x večerja v Gostilni Črni ribič - Helena Moravec, Velika Nedelja 6, Velika Nedelja * 2 x kosilo v Gostilni na Trgu v Ormožu -Nada Aubelj, Cesta v Njiverce 36, 2325 Kidričevo Nagrajenci bodo potrdilo o prejemu nagrade prejeli po pošti. Nagrade podeljuje Konzorcij gostincev Ormož. Čestitamo! MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE Štajerski TEDNIK Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega. SPOMIN Minilo je dvajset let in mineva osemnajsto leto, odkar sta nas zapustila naša draga Katarina Vrbnjak 1995-2015 Franc Vrbnjak 1997-2015 Z ROGAŠKE CESTE 57 Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče. Vajini najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. PRODAM prašiče v teži 100 kg, mesni tip, linija 54. Cena 1,80 €/kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PRODAM odojke, 25 kg, svinjo za zakol, 250 kg. Tel. 02 755 31 21. PRODAM mešan gozd (bukev, hrast) v Sp. Leskovcu (Strmec) v izmeri 30 arov. Cena po dogovoru. Inf. na tel. 041 467 851._ PRODAM pujske, težke od 27 do 30 kg, in prašiče od 180 do 250 kg. Tel. 031 410 209. DOM-STANOVANJE V NAJEM damo delno opremljeno garsonjero na Volkmerjevi cesti na Ptuju za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. KUPIM Deutz, Zetor, Ferguson, Ursus, Univerzale, Štore ali PA TV in pripadajoče priključke ter kultivator Gorenje Muta. Telefon 031 851 485. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23._ PRODAM kmetijsko zemljišče v izmeri 2 ha na Polenšaku in dve zazidalni gradbeni parceli. Inf. na tel. 031 453 601 ali 02 761 01 98. DELO RESNIM, s pravim pristopom in komunikativnim Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, K mi-treju 2, 2251 Ptuj ali e-mail: robert. kosi23@gmail.com. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NARGCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Ptuj, Podravje • Posebni program javnih del Zaradi begunske krize 34 novih zaposlitev preko javnih del Posebni program javnih del, ki je namenjen pomoči pri obvladovanju migracijskih tokov, bo vsaj začasno, za dva meseca (novembra in decembra), 260 ljudem v državi prinesel nove zaposlitve. Na Ptuju bodo tako preko javnih del zaposlili 34 ljudi. Vključevati jih bodo začeli predvidoma že ta teden. Kot so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je poseben program javnih del namenjen pomoči pri obvladovanju migracijskih tokov, vzpostavili pa so ga v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje in Upravo RS za zaščito in reševanje. V program se bodo lahko vključevale dolgotrajno brezposelne osebe, prednost imajo osebe, starejše od 50 let, ter prostovoljci, ki že opravljajo prostovoljska dela v sprejemnih in nastanitvenih centrih in so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje. „Udeleženci teh javnih del bodo izvajali koordinativne naloge in naloge, vezane na pomoč pri čiščenju in urejanju ter na pomoč humanitarnim organizacijam pri razdeljevanju hrane in drugega materiala v sprejemnih in nastanitvenih centrih. Prve brezposelne bo v ta Preko posebnega programa javnih del bo v Sloveniji delalo 260 ljudi. program zavod začel napoto-vati predvidoma konec tega tedna ali najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Skupaj naj bi na ta način zagotovili 260 javnih delavcev," pojasnjujejo na ministrstvu. Omenjeni program javnih del se bo začel izvajati v tem tednu in naj bi trajal do konca decembra. Tisti, ki bodo sprejeti med 260 javnih delavcev v sklopu tega programa, bodo imeli enake pravice kot vsi drugi, ki delajo preko javnih del: plačo, izraženo v deležu od minimalne plače po ravneh izobrazbe, povračila stroškov za prehrano in prevoza na delo in z dela. Ob tem bodo upravičeni tudi do dodatka za posebne obremenitve pri delu, neugodnega vpliva okolja, nevarnosti in za delo v delovnem času, ki je za udeleženca manj ugoden. Tudi na Ptuju 34 mest za javna dela Kot nam je pojasnil Tomaž Žirovnik, direktor Območne službe Ptuj Zavoda za zaposlovanje RS, so tudi na njihovem zavodu prosta delovna mesta. Skupaj potrebujejo 34 ljudi, ki bodo lahko že v tem tednu začeli opravljati dela, in sicer prvotno v sprejemnem centru v Središču ob Dravi. Za zdaj na mejnem prehodu Gruškovje in skladiščnem objektu Interexpo v Sloveniji vasi zaposlenih preko tega programa javnih del ne bodo potrebovali. „Iščejo se predvsem osebe, ki že imajo izkušnje kot prostovoljci (afiniteta do tovrstnega dela). Smer izobrazbe niti ni toliko pomembna, razen mogoče na VI. in VII. stopnji (družboslovje, socialno delo, politologija, sociologija, psihologija, razne humanistične smeri - zaželeno znanje tujih jezikov). Vključevati jih bomo začeli takoj po izboru oz. opravljenem zdravniškem pregledu, predvidoma v naslednjem tednu," še pojasnjuje Žirovnik. Dzenana Kmetec Slovenija • Za najemnine prostorov za migrante 59.000 evrov mesečno Država plača najemnino in morebitno škodo Migranti po več ur vožnje ali čakanja pred zapornico na meji prvi obrok, zdravstveno oskrbo, toplo odejo po prestopu meje prejmejo v sprejemnih centrih, nato pa so po izvedenih registracijskih postopkih prepeljani v nastanitvene centre. Po Sloveniji je 14 sprejemnih centrov in 12 nastanitvenih centrov. S šestimi ponudniki prostorov ima ministrstvo za notranje zadeve sklenjene tudi najemne pogodbe. »V najemnih pogodbah ni specificirano, ali gre za sprejemni ali nastanitveni center, ker se glede na potrebe lahko njegova namembnost spremeni. V vseh pogodbah se je država zavezala povrniti škodo, ki bo nastala na objektih v času trajanja najema,« so v uvodu pojasnili na ministrstvu. Sicer pa ima ministrstvo sklenjeno pogodbo s podjetjem Pomurski sejem za sejmišče v Gornji Radgoni, pogodba je sklenjena od 21. septembra do 18. januarja 2016, pogodbeni mesečni znesek znaša 22.710 evrov. Za objekt v Lendavi je pogodba z najemodajalcem Avto Krka sklenjena za en mesec z avtomatičnim podaljšanjem za mesec, znesek je 8.916 evrov. V Lenartu ima ministrstvo v najemu objekt Probanke leasing, in sicer od 21. septembra do 20. novembra, mesečni znesek 9.000 evrov. Mestna občina Maribor je v najem dala Staro šolo Maribor, pogodba je sklenjena do 20. marca, mesečni znesek najemnine znaša 3.923 evrov. Ob tem ima ministrstvo z družbo Celjski sejem v najemu do 1. marca tudi njihove prostore, znesek najemnine znaša 12.000 evrov, v najemu ima še objekt v Dobovi od najemo- dajalca Beti, pogodba je sklenjena do 19. januarja, in sicer za 2.500 evrov mesečno. To pomeni, da ministrstvo za notranje zadeve za mesečno najemnino odšteje 59.049 evrov, četudi v naštetih prostorih ni nobenega begunca. Pred 14 dnevi je Slovenje-bistričane razburila novica o ustanovitvi centra za begunce v strelskem centru Gaj pri Pragerskem. Begunci do konca oktobra na Pragerskem še niso bili nastanjeni, kot pa so zadnji dan oktobra povedali na ministrstvu za notranje zadeve, tudi še ni podpisana pogodba z lastnikom Igorjem Rakušo. Tako tudi še ni znano, koliko najemnine naj bi prejelo podjetje Inter expo za ome- njeni strelski center in prostore v Slovenji vasi. MV Osebna kronika Rojstva: Martina Kronvogel, Prerad 11 a, Polenšak - deklica Nina; Tatjana Vujic, Lačaves 60, Kog - deklica Tija; Mateja Pihler, Vitomar-ci 13, Vitomarci - deček Teo; Eva Repič, Švajgerjeva ulica 5, Ptuj - deček Lovro; Mateja Pučko, Bukovci 86 a, Markovci - deklica Nia; Mojca Rezar, Majšperk 91, Maj-šperk - deček Taj; Klavdija Völkner, Sovjak 2, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček Nejc; Maja Damevska, Stantetova ul. 18, Maribor - deček. Umrli so: Ivan Starčič, Ptuj, Kraigherjeva ul. 1, roj. 1943 - umrl 20. oktobra 2015; Roza Pilinger, roj. Lju-bec, Spuhlja 47, roj. 1936 - umrla 21. oktobra 2015; Janez Dobaja, Zamušani 3 a, roj. 1930 - umrl 21. oktobra 2015; Franc Bizjak, Dobrava 30, roj. 1933 - umrl 22. oktobra 2015; Terezija Kram-berger, roj. Kumek, Svetinci 6, roj. 1947 - umrla 22.okto-bra 2015; Matilda Tomasino, roj. Mesarič, Skrblje 12, roj. 1939 - umrla 23. oktobra 2015; Terezija Bac, roj. Bom-bek, Lešnica 48, roj. 1927 - umrla 25. oktobra 2015; Milica Emeršič, roj. Bratu-šek, Medribnik 31, roj. 1938 - umrla 24. oktobra 2015; Andrej Belšak, Grajenščak 96, roj. 1929 - umrl 25. oktobra 2015; Zdravko Rija-vec, Strajna 25 a, roj. 1952 - umrl 25. oktobra 2015; Katarina Šprah, Barislovci 4, roj. 1921 - umrla 26. oktobra 2015; Štefan Hergan, Sp. Gaj pri Pragerskem 24, roj. 1923 - umrl 25. oktobra 2015; Angela Hriberšek, roj. Kmetec, Maribor, Potrčeva ul. 8, roj. 1935 - umrla 25. oktobra 2015; Marija Grm, roj. Kolarič, Gajevci 4, roj. 1944 - umrla 23. oktobra 2015; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84, roj. 1959 - umrl 27. oktobra 2015. Poroke - Ptuj: Izidor Hrga in Simona Emeršič, Vareja 16 b; Jure Vindiš, Zg. Hoče 10 e, in Jana Habjanič, Ptuj, Orešje 105; Igor Lah, Pavlovski Vrh 50 in Tina Čuš, Moškanjci 13 a; Boštjan Vir-tnik, Ptuj, Slomškova ul. 7 in Lissani Ribeiro, Brazilija. Napoved vremena za Slovenijo Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. -2/13 -3/1 1/16 N W -2/15 o -1/17 2/16 e r~ 16 \ -5/16 -4/13 -3/9 -2/15 -1/9 -4/15 -3/14 -4/15 -2/16 -5/17 3/16 Danes bo jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Popoldne bo v višjih legah začel pihati jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -5, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 12 do 17, le v krajih z dolgotrajnejšo meglo bo nekoliko hladneje. Obeti V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Foto: CG