26 Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli Šolska praksa  počitek in igranJe v vrtcu / Sergeja Zemljarič / Vrtec Galjevica  V prvem delu prispevka se z umeščanjem rutinske dejavnosti spanja v vsakodnevno življenje v vrtcu dotaknem prikritega kurikula in subjektivnih teorij strokovnih delavcev. V nadaljevanju prispevka umestim počitek oz. spanje v raven oz. področje kakovosti predšolske vzgoje. V drugem delu prispevka predstavim primer dobre prakse počitka in spanja – urice »Igraj se z menoj« v vrtcu Galjevica in zapišem vzgibe, ki so nas vodili, da smo se lotili raziskovanja tega področja v našem vrtcu. Uvod O počitku in spanju v vrtcu je bilo zapisanega že veliko strokovnega in znanstvenega gra- diva, vendar se še vedno iščejo alternative oz. ideje, kako to rutinsko dejavnost izbolj- šati in ob tem ozavestiti strokovne delavce s prikritim kurikulom, ki se uveljavlja prav pri teh dejavnostih. V ta namen vam želim v pričujočem prispevku predstaviti in z vami podeliti primer dobre prakse, kako se lahko počitek oz. spanje v vrtcu še drugače izvede. V vrtcu Galjevica smo ta primer dobre prakse poimenovali urice »Igraj se z menoj«. Umeščenost počitka oz. spanja v vsakodnevno življenje v vrtcu V Kurikulu za vrtce (1999: 20) je zapisano, da so enako pomembne kot cilji in vsebine v kuriku- lu tudi vsakodnevne dejavnosti v vrtcu, komu- nikacije in interakcije z otroki in med otroki, rabe pohvale ali graje, pravila za nadziranje časa in prostora. Ravno pri teh dejavnostih se prikriti kurikul lahko najmočneje uveljavlja. Demokratizacija kurikula v vrtcu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pomeni tudi sistematično rahljanje in odstranjevanje ovir, povezanih s prikritim kurikulom, ki jih je treba iskati ne le v vsebinah in dejavnostih predšolske vzgoje v vrtcu, temveč tudi v drugih elementih kurikula. Zahteva tudi sistematično rahljanje in odstranjevanje ovir, ki pogojujejo prikriti kurikul, kar pomeni, da je pri načrto- vanju in izvajanju kurikula potrebno:  Upoštevati skupinske razlike (glede na spol, socialno in kulturno poreklo, sve- tovni nazor, itn.) in ustvarjati pogoje za njihovo izražanje;  Upoštevati različnosti in večkulturalizem na ravni izbora vsebin, dejavnosti in ma- terialov, ki otrokom omogočajo pridobi- vanje izkušenj in spoznanj o različnosti sveta (ljudi, stvari, kultur);  Spoštovati posebnosti okolja, otrok in staršev;  Zagotavljati dejavnosti za otroke v celotni skupini, v majhnih skupinah, na indivi- dualni ravni;  Ustrezno dopolnjevati in povezovati različne vrste dejavnosti: načrtovane in spontane, skupinske in individualne, dejavnosti na različnih področjih pred- šolske vzgoje v vrtcih in dejavnostih, ki omogočajo poglobljenost na določenih področjih. Pravico do izbire in drugačnosti je tako treba na ravni načrtovanja dejavnosti razumeti kot ponujene možnosti, da otroci izbirajo med dejavnostmi in vsebinami glede na njihove želje, interese, sposobnosti, razpoloženja, pri tem pa je pomembno, da gre za izbiro med alternativnimi dejavnostmi in vsebinami, ne pa za izbiro med sodelovanjem ali ne- sodelovanjem, aktivnostjo in neaktivnostjo, usmerjeno zaposlitvijo in prosto igro, na ravni organizacije prostora in časa pa tudi kot možnost otrokovega umika od skupin- ske rutine oz. izražanja individualnosti pri različnih dejavnostih. To pa seveda pome- ni, da je treba možnost izbire spoštovati pri organizaciji spanja in počitka, hranjenja in drugih potreb. Počitek in spanje ne bi smela biti ne obvezna ne časovno preveč strogo določena; organi- zacija počitka je odvisna od individualnih potreb, organizacije posebej utrudljivih dejav- nosti, sprehodov, obiskov različnih institucij, izletov. Prehod iz dejavnosti k počitku naj bo postopen in naj ne poteka brez pretirane naglice, hitenja s pospravljanjem, pripravlja- njem ležalnikov. Na pomen razumevanja delovanja in vpli- vanja subjektivnih teorij na sam proces dela opozarja Kroflič (2005: 13–14), ki pravi, da »‘dnevno rutino’ kot sestavino ‘prikritega kurikula’ strukturira predvsem vzgojiteljičino vedenje o zakonitostih otrokovega razvoja in o strategijah zgodnjega poučevanja, ter njene osebne vrednostne predstave/občutki o ‘dobrem za otroka’, ki tvorijo njeno impli- citno teorijo. Zato je refleksija te vednosti in lastnih osebnih vrednot predpogoj za prepoznavanje možnosti pozitivnega spre- minjanja tudi tistih najmanj strukturiranih elementov otrokovega bivanja v vrtcu«. Zelo pomembno je vedeti, »da vzgojiteljica opa- zi, kar prej razume, in spontano reagira na otrokovo vedenje predvsem glede na svoje ‘tiho znanje’ in občutenje vzgoje« (prav tam: 18). Za to pa vzgojiteljica nujno potrebuje ustrezno novo znanje o otrokovih razvojnih kapacitetah (npr. o otrokovem razvoju, igri, učenju in poučevanju) ter o načelih vzposta- vljanja etične občutljivosti. Zavedati se mora, da je otrokov socialni razvoj zelo odvisen od njene ‘drže’ pri pripravi in izvedbi usmerjenih in spontanih dejavnosti ter mora nenehno skrbeti za vzpostavljanje ustrezne socialne klime, interakcije in komunikacije z otroki (Jug 2008: 47). Oba teoretične konstrukta – subjektivne teorije in prikriti kurikul – se prekrivata v »proučevanju nenamernih in nenačrtovanih ravnanj, ki se kažejo v komunikaciji vzgojite- ljice z otroki in pomembno vplivajo na vzgojo otrok« (Batistič Zorec 2003: 26). Kot pravi dalje, »je pojem subjektivnih teorij širši v tem smislu, da poleg implicitnih (nereflektiranih, rutinskih ter pretežno nezavednih) prepričanj zajema tudi eksplicitno izražena stališča in vrednote. Pojem prikritega kurikula pa je širši v razumevanju, da na odnose med odraslimi in otroki v instituciji vplivajo tudi instituci- onalni dejavniki, na katere vzgojiteljice ne morejo vplivati (npr. lokalni pogoji, vodenje, oprema vrtca ipd.)«. Za uspešno izvedbo nacionalnega (formal- nega oz. predpisanega) kurikula je zelo po- membno ujemanje med subjektivno, implici- tno teorijo vzgojiteljice ter temeljnimi načeli in cilji, ki jih opredeljuje formalni kurikul. Vzgojiteljica, ki ugotovi, da je posamezne cilje ali načela Kurikula za vrtce vnesla v svoj načrt dela, da pa ti niso bili prepoznav- ni v njeni neposredni dejavnosti v oddelku, mora poiskati razloge za ta razhajanja in si pripraviti načrt, kako bi jih bilo mogoče izboljšati oz. preseči. Pomembno je, da v Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli 27 Šolska praksa svojo refleksijo in operativno načrtovanje vključi razmislek o tem, kako bo strukturi- rala otrokov bivanjski prostor, kakšne igrače oz. materiale bo otrokom ponudila v času, namenjenemu prosti igri, kako se bo vklju- čevala v otrokove samoiniciativne dejavno- sti, kako bo organizirala razpoložljivi čas za izvedbo elementov »dnevne rutine«, kako bo bolj spontane elemente dnevnega življenja povezala z bolj strukturiranimi, načrtovanimi dejavnostmi ter s tem omogočila realizacijo ciljev in načel Kurikula (Marjanovič Umek 2002; Kroflič 2005). Do izobraževalnega in (ali) vzgojnega učin- ka se ne pride mehanično in neposredno iz uradnega kurikula, ampak posredno skozi zapleteno človeško interakcijo, kot splet de- javnih in večsmernih odnosov med učenci, učitelji in starši ter med učitelji, svetovalnimi in vodstvenimi delavci šole oz. vrtca. Načr- tovani kurikul je le posredni dejavnik učnih učinkov, saj na učence neposredno deluje le izobraževalna interakcija (Martin 1998; Dunne 2003; glej tudi Kroflič 2002; Kovač Šebart 2002). In ravno to relacijo pomembno usmerjajo subjektivne (osebne, implicitne) te- orije posameznega učitelja oz. vzgojitelja ter tudi drugih strokovnih in vodstvenih delavcev šole oz. vrtca. Dejavniki subjektivnih teorij in skritega kurikula največkrat povzročajo vzgojne, socializacijske in učne učinke, ki so subtilni, nenačrtovani, stranski produk- ti (načrtovanega) vzgojno-izobraževalnega procesa (Jug 2008: 48–49). Počitek oz. spanje v luči kakovosti predšolske vzgoje Že ko želimo definirati kakovost predšolske vzgoje, ugotovimo, da ta definicija ni eno- značna (Moss in Pence 1994, Dahlberg idr. 1999, Petrie idr. 2000). Z namenom izogniti se velikemu številu razprav o tem, se bom oprla predvsem na knjigo Kakovost v vrtcih (Marjanovič Umek idr. 2002), ki opredeljuje naslednje tri ravni kakovosti:  Strukturna raven vključuje vhodne ka- zalce kakovosti, ki opisujejo objektivne pogoje in možnosti, v katerih poteka predšolska vzgoja v vrtcu (npr. velikost igralnic, razmerje med številom odraslih in otrok na oddelek, strokovna usposo- bljenost strokovnih delavcev v vrtcu.  Posredna raven se nanaša na subjektiv- ne pogoje in možnosti, v katerih poteka predšolska vzgoja v vrtcu (npr. vključenost zaposlenih v izobraževanje, zadovoljstvo zaposlenih v vrtcu, sodelovanje vrtca s starši).  Procesna raven vključuje kazalce, ki opi- sujejo načrtovani in izvedbeni kurikul, torej vzgojni proces v najširšem smislu (npr. dejavnosti na različnih področjih kurikula, igro, socialne interakcije med otroki, med otroki in odraslimi). V nadaljevanju Marjanovič Umek idr. (2002: 48) natančneje opredelijo, da procesna raven zajema štiri področja, in sicer načrtovanje in izvajanje kurikula ter rutinske dejavnosti otrok v procesu izvajanja dejavnosti. Kazalci na procesni ravni nudijo vpogled v celoten proces načrtovanja in izvajanja predšolskega kurikula ter vlogo vzgojiteljice (pomočnice vzgojiteljice) in otroka v tem procesu. Kazalci se na tem področju nanašajo na zaznavanje, organizacijo in potek dnevnih rutinskih de- javnosti v oddelku, kot so prehranjevanje, higiena, počitek in spanje ter prihod in odhod otroka iz vrtca. S temi kazalci se želi osvetliti, kakšna je vloga strokovnih delavk pri izvedbi teh dejavnosti, v kolikšni meri se pri tem upo- števajo individualne potrebe in razlike med 28 Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli otroki ter v kolikšni meri se priložnosti, ki jih nudijo te dejavnosti, izkoriščajo tudi za spod- bujanje različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja. O kazalcu kakovosti – počitek in spanje je zapisano, da sodi sem izbira, zapo- slitev za budne otroke, prisotnost odraslih pri uspavanju, vloga odraslih, spanje z igračami (Marjanovič Umek idr. 2002: 50). Razlogi za raziskovanje tega področja v vrtcu Galjevica V šolskem letu 2009/10 smo se v vrtcu Galje- vica odločili, da v sklopu Samoevalvacije 2010 starše povprašamo o njihovem zadovoljstvu o naslednjih stvareh: uvajanje otrok v vrtec, projektno delo, obogatitvene in dodatne dejavnosti, v sklopu rutinskih dejavnosti o prehrani in počitku oz. spanju in zadovolj- stvu otrok s posebnimi potrebami. Globalno gledano so bili starši zelo zadovoljni z uva- janjem otrok v vrtec, s projektnim delom, obogatitvenimi in dodatnimi dejavnostmi, z delom z otroki s posebnimi potrebami ter s prehrano v vrtcu. Kot šibko je 9,7 % delež sodelujočih staršev opredelil področje počitka oz. spanja. V naslednjem šolskem letu, tj. 2010/11, smo glede na dobljene podatke iz Samoevalvacije 2010 in zaznanega šibkega področja s strani staršev povprašali strokovne delavce, kaj menijo o počitku oz. spanju v vrtcu, natančneje o načrtovanju in izvedbi počitka (priprava na počitek), spremembah v zadnjem obdobju pri počitku oz. spanju in o počitku oz. spanju v prihodnje. V šolskem letu 2011/12 smo vezano na področje počitka oz. spanja v vrtcu v mesecih januar, marec in april organizirali tri interna strokovna izobraževanja, ki so jih izvajali zunanji izva- jalci. Obenem pa smo se tudi odločili, da v mesecu maju 2012 izvedemo poizkus, ki smo ga poimenovali »Urice igraj se z mano« in ga predstavljam v nadaljevanju. Usmerjena dejavnost – urice ≈Igraj se z menoj« Urice so bile izvedene za otroke drugega starostnega obdobja, in sicer za otroke od 3 do 6 leta starosti, v času med 14.00 in 15.00 uro. Strokovni delavec, ki je določen dan iz- vajal urice, se je ob 13.55 sprehodil mimo oddelkov in prevzel otroke, ki so se v času počitka želeli priključiti uricam, tj. otroci, ki v času počitka niso zaspali (počitek se v našem vrtcu za otroke drugega starostnega obdobja prične med 13.00 in 13.30 uro) in so se želeli priključiti uricam. Ob 15.00 uri, ko so bile urice zaključene, je strokovni de- lavec, ki je izvajal urice, sodelujoče otroke pospremil nazaj v oddelke, v katere so sicer vključeni otroci. Po izvedbi uric so strokovni delavci poslali ravnateljici fotografije, ki so nastale pri posamezni dejavnosti, katerim so pripisali še svoje ime in priimek, enoto, dejavnost, datum, število prisotnih otrok pri uricah in kratek opis dejavnosti. V obdobju od 7.5. do 1.6. 2012 je bilo tako izvedenih 31 uric, in sicer 16 uric v enoti Orlova in 15 uric v enoti Galjevica. Število otrok, ki so se udeležili uric, je bilo različno. V enoti Orlova se je interval udeležbe otrok na uricah gibal med 1 in 13, medtem ko je bilo povprečno število otrok udeleženih v uricah v tej enoti 9. V enoti Galjevica je bil razpon otrok udeleženih v urice od 2 do 7, povprečno pa so se v tem obdobju uric udeležili 4 otroci. Glede na kurikularna področja izstopajo de- javnosti s področja jezika in umetnosti (obojih je bilo 14), sledi področje gibanja (9), nato področje matematike (4) in narave ter družbe (oboje 3). Ob teh rezultatih je dobrodošlo opozoriti, da so se nekatere izvedene urice dotikale dveh ali treh kurikularnih področij. Tako otroci kakor tudi strokovni delavci so urice »Igraj se z menoj« dobro sprejeli, zato smo se odločili, da jih bomo v naslednjem šolskem letu implementirali v naše celoletno vzgojno-izobraževalo delo. Zaključek Zavedamo se, da se prikritemu kurikulu in subjektivni teoriji ne moremo povsem in v celoti izogniti, ker sta prisotna v vsakem ku- rikulu. Vendar menimo, da nas kontinuirano evalviranje in refleksija tako lastnega kakor tudi vzgojno-izobraževalnega dela v celotni organizaciji privede do razmišljanja o svojem delu. Obenem pa tudi do ugotavljanja moč- nih in šibkih področij na profesionalnem in osebnostnem področju in iskanju alternativ za dvigovanje kakovosti vzgojno-izobraže- valnega dela. Literatura - Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psiholo- gija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. - Batistič Zorec, M. (2004). Subjektivne teorije vzgojiteljic in kurikularna prenova vrtcev. Sodobna pedagogika, 55, št. 2. - Jug, A. (2008). Subjektivne teorije kot kazal- nik kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Sodobna pedagogika, 59/125, št. 2. - Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Mini- strstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo. - O’Hagan, M. in Smith, M. (1993). Special Is- sues in Child Care. London: Bailliere Tindall. - Kroflič, R. (2005). Vzgojiteljica – izhodišče prikritega kurikuluma v vrtcu. V: Vrbovšek, - B. (ur.), Prikriti kurikulum v kurikulu – ruti- na ali izziv v vrtcu. Ljubljana: Supra,d. o. o. - Turnšek, N. (2002). Stališča in pogledi vzgoji- teljic na vzgojo in novi predšolski kuriku- lum. Sodobna pedagogika, 53, št. 3. - Turnšek, N. (2006). Subjektivne teorije vzgo- jiteljic o učenju v vrtcu. V: Medved Udovič, V. (ur.), Cotič, M. (ur.), Felda, D. (ur.), Zgodnje učenje in poučevanje otrok 1. Koper: Univer- za na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče. Šolska praksa