110
Zorana : Pri vodnjaku.
Pri vodnjaku.
Na večer ])ri studencu
dekleta dobroznana
zajemajo vodice
si v vederca kovana.
Ko polni se posoda,
mladenke (govorijo:
Kaj novega je v vasi,
komu da zdaj zvonijo.
Kje ta in ta se ženi,
IvOga 1)0 ona vzela,
in koliko ])ač doto
nevesta l)0 imela.
Pa reče dekle jedno:
»O, čujte me, dekleta,
kako se spozabila
sosedova je Meta !
Fod oknom ji .sinoči
gozdarjev sin postajal,
in šopek mu je dala,
ko jioziKt je odliajal!«
Dekleta se zardijo
zdaj v gnjevu vse srditem :
>Kaj pa bo oče rekel
o greliu teni odkritem?«
»»Poglejte jo liinavko
med nas naj več ne hodi,
ker trpi, da gozdarjev
zvečer krog hiše l)U)di!«€
\'odica srcbroijena
])a mirno dalje teče
in nje šumenje tajno
dekletom to šcpeče :
Vjezila vas, vjczila,
sedaj je Meta mlada :
Ker vsaka bi med vami
imela njega rada . . .
Zorana.