POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA — ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1980 I. GOSPODARSTVO 1. KAZALCI RAZVOJA GOSPODARSTVA a) Doseženi finančni rezultati gospodarstva v letu 1980 V letu 1980 so organizacije združenega dela poslovale v precej težjih pogojih kot v prejšnjih obdobjih. Povzro-čile so jih energetske in surovinske krize v svetu, zaostre-ni pogoji vključevanja na tuji trg, pa tudi vse več notra-njih problemov v skoraj vseh fazah procesa družbene re-produkcije. Vendar so s stabilizaoijskimi ukrepi in široko družbeno akcijo za izvajanje teh krepitev že v devetih mesecih ublažili nekatere neugodne tendence in prispe-vali k umirjanju posameznih obliik porabe, izboljšali so se odnosi v ekonomski menjavi s tujino, družbena sredstva pa so bila racionalnejše uporabljena. Organizacije združenega dela so v letu 1980 dosegle ugodne poslovne rezultate, kar je razvidno iz naslednje ta-bele: Pregled celotnega prihodka in njegova delitev V 000 din LGto 1980 indeks Leto 198U 1930/ 1979 a) Celotni prihodek 39.795.046 139 Porabljena sredstva (brez amortizacije) 27.635.422 140 Bruto proizvod (družbeni proizvod) • , 12.139.624 137 Dohodek 11.158.132 138 čisti dohodek 7.682.478 137 Od tega: osebni dohodki 4.884.566 127 b) Amortizacija: po predpisanih tsopnjah 981.492 128 nad predpisanimi topnjami 168.472 114 Skupaj 1.149.964 c) Izgube Izplačane akontacije osebnih dohodkov in drugih s oistim dohodkom nekrite obveznosti 34.353 114 Žal pa visoka stopnja gospodarske rasti in dohodkov-nih kategorij ni izhajala vedno samo iz povečanega po-vpraševanja, ampak so imele nanje velik vpliv cene. Le-te so že v začetku leta 1980 skoraj dosegle predvidena po-večanja za celo leto. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS so se cene v letu 1980 nasproti povprečju leta 1979 povečale za: 1980 0 1979 dejanska rast Stopnje ra,sti 1979 (Resolu- cija SRS) 1980 Cene industrijskih izdelkov 1233 Cene na drobno 130,9 Cene življenjskih potrebščin '129,8 ne bo 13,0 bistveno 19,0 višje kot 19,0 feta 1979 več kot v letu 1979. Na večjf delež v rasti celotnega pri-hodka so vplivale cene. Neplačani prihodki so že med letom 1980 izredno hitro naraščali. Ob koncu leta so ime-le organizacije precej več neplačamih prihodkov, vendar njihova udeležba v celotnem prihodku še ni zaskrbljujoča. Neplačani prihodki predstavljajo 2,6 °/o celotnega prihod-ka in so posledica porajajočih se težav v likvidnosti. V letu 1980 je gospodarstvo abčine obračunalo 28.639.914 tisoč din porabljenih sredstev in so bila za 40 % višja kot leto poprej, kar je za 1 % več od rasti celotnega prihod-ka. To je vplivalo na nekoliko slabšo ekonomičnost poslo-vanja v gospodarstvu kot celoti, ki se izraža kot razmerje med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom. Po obračunu porabljenih sredstev je ostalo organizaci-jam 11.158.131 tisoč din dohodka, ki je bil za 38% višji kot v letu 1979. Zaradi izgub so organizacije razporedile več dohodka kot §o ga ustvarile. Zaostreni pogoji gospodarjenja so vpMvali na poslovanje organizacij, ki so že prej imele težave. Tako se je povečala višina izgub v primerjavj z letom 1979 za 14%. Leto 1980 so zaključile z izgubo štiri temeljne organizacije združene-ga dela, ki so zaposlovale 515 delavcev. Vrednost izgube je znašala 34.354 tisoč din. V primerjavi z letom 1979 se je precej povečala nekrita izguba. Po pokritju vseh obvez-nosti in potreb družbi je združenemu delu občine ostalo 7.682.478 tisoč din čistega dohodka ali za 37 % več kot v letu 1979. Višina čistega dohodka je velikega pomena za organizacije same, saj se iz tega dela krijejo osebni do-hodki in skupna poraba delavcev ter ustvarjajo sredstva za razširitev in napredek materialne osnove dela ter rezer-ve. čisti dohodek se razporeja v skladu s samoupravnimi akti in priporočili družbene skupnosti. Razmerja v delitvi dohodka imajo odločilen pomen za izvajanje politike stabilizacije gospodarstva, saj je od njih odvisen doseženi uspeh. Organizaoije združenega dela so imele ugodna delitvena razmerja že v letu 1979. Tudi v letu 1980 jim je v delitvi uspelo zadržati to razmerje. Rast sred-stev za akumulacijo je bila znatno hitrejša od rasti dohod-ka, rast oistih osebnih dohodkov i'n skupne porabe delav-cev v temeljnih organizacijah združenega de!a pa je za 9 odstotkov oziroma za 2% zaostajala za rastjo dohodka. Rast sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih druž-benih potreb iz dohodka in osebnih dohodkov je bila v celoti nižja od rasti dohodka, vendar se ji že precej pribli-žuje. Delitvena razmerja, dosežena v letu 1979 in 1980, so na-slednja: % Leto 1979 Leto 1980 V letu 1980 so organizacije združenega dela realizirale 39.795.046 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 39 % Razporejeni dohodek 100 100 Obveznosti za skupno in splošno porabo iz dohodka in splošnih dohodkov 19,8 19,3 Druge obveznosti iz dohodka 23,1 23,8 Čisti osebni dohodki in skupna poraba delavcev 41,4 38,2 Akumulacija 15,7 18,7 Hitro so naraščala sredstva za akumulacijo, rast oseb-nih dohodkov pa je zaostajala za rastjo dohodka še bolj kot je predvidela resolucija o družbenoekonomskem raz-voju. Le-ta je predvidevala 25 % zaostajanja rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka, v občini šiška pa je njihova rast zaostajala za 29 %. Da so prevzeli osebni dohodki vellko breme stabilizacijske politike, sklepamo tudi iz rasti povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega. Ti so se povečali le za 20%, življenjski stroški pa so se v letu 1980 povečali za 29,8%. Problemi likvidnosti v občini sicer še niso zaskrbljujoči, so pa že prisotni. Gospodarstvo občine še vedno nastopa kot kreditor, čeprav so terjatve do kupcev in obveznosti do dobavitelja hitro naraščale (lindeks 160 oz. 142). Organi-zacije so morale uporabljati precej več kreditov, predvsem kratkoročnih, vendar so z likvidnimi sredstvi še vedno krile kratkoročne obveznosti. Pregled kazalcev uspešnosti poslovan|a gospodarstva Indeks I.—XII. 1980 _ 1980 1979 1. Dohodek na delavca (v din) 373.506 135 2. Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi (v %) 34,2 102 3. Cisti dohodek na delavca (v din) 257.163 134 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v%) 18,7 122 5. Cisti osebni dohodek na delavca — mesečno (v din) 9.333 121 Ad. 1. Pri porastu cen v trgovini na drobno za 30,9% v letu 1980 nasproti enakemu obdobju !eta 1979 ugotavlja-mo, da je porast .dohodka na delavca le za malenkost ugodnejši od porasta cen v trgovini na drobno. Ad. 2. V letu 1980 so organizacije združenega dela po-slovale bolj ekonomično, saj je bila rentabilnost v letu 1980 za 2% višja kot leto poprej. Ad. 3. V delitvi dohodka so dajale organizacije združene-ga dela prednost ne samo povečanju sredstev za osebne dohodke, temveč predvsem povečanju akumulacije. Ad. 4. Akumulacija je porasla za 22 % v letu 1980. Pri-pominjamo pa, da stopnjo akumulativnosti znižujejo obve-znosti za zapadla, vendar še ne plačana odplačila dolgo-ročnih kreditov in plasmaji iz poslovnega sklada (za ne-razvite, za SIS materialne infrastrukture). Ad. 5. S porastom čistega osebnega dohodka na delav-ca mesečno za 21 % in z upoštevanjem porasta življenj-skih stroškov za 29,8% ugotovimo, da realna rast čistega osebnega dohodka zaostaja za 8,8 % mesečno za porastom življenjskih stroškov. b) Zaposlovanje V letu 1980 je bila predvidena stopnja novega zaposlo-vanja 1,6%. Po podatkih SDK, ki zajema preko bilance število zaposlenih na podlagi delovnih ur, katerih sedež TOZD je v občini, je v letu 1980 zdmževalo delo 29.702 delavcev ali za 2,4% več kol v letu 1979. V povprečju so prejemali zaposleni v gospodarstvu 9.333 din mesečnih čfstih osebniih dohodkov, ali 21 % več kot v letu poprej. RAD-1 služba, ki jo obdeluje Komite za družbeno pla-niranje zajema vse delavce v občini, to je tudi tiste, ki so zaposleni v poslovnih enotah, katerih sedež je zunaj obči-ne, od TOZD-ov, katerih sedež je v naši občini pa ne zajema zaposlenih v enotah zunaj naše občine. Po podat-kih te službe pa je stanje zaposlenih v primerjavi z letom 1979 naslednje: Indeks Področje _ Poprečno št. zaposlenih I.—XII. 80 """" |._XII. 79 " l.—Xli78b~ I.—XII. 79 Skupaj 33.756 33.976 100,6 Gospodarstvo 30.466 30.518 100,1 01 18.489 18.855 101,9 02 139 121 87,0 05 2.368 2.215 93,5 0$ ' . 1.692 1.770 104,6 Eff 3.069 2.978 97,0 i kredit v višini 25.507.000 din za realizacijo občinskega programa in 4.023.030 din za realizaoijo programa krajevnih skupno-sti. V primerjavi za realizacijo prihodkov za leto 1979, ki so bili doseženi v višini 96.814.776 din, lahko ugotovimo, da je v letu 1980 realizacija večja za indeks 135. Poraba za realizacijo programa za leto 1980 pa je zna-šala 110.153.782 din in je bil tako prihodek večji za 20.870.848 din. Ta presežek pa se je uporabil za pokritje investicij iz leta 1979 v višini 20.680.305din. Kolektivna komunalna poraba V letu 1980 je znašal indeks realizacije programa vzdr-ževanja kolektivnih komunalnih naprav le 95. Komunalna skupnost občine Ljubljana-šiška je tekoče spremljala reali-zacijo, posamezne dogovore in samoupravne sporazume. Skupna realizacija prihodkov je znašala 55.809.340 din, odhodkov pa 55.784.410 din, tako da je ob zaključku leta znašal presežek prihodkov le 24.931 din, kar pomeni, da so se sredstva sproti trošila. Individualna komunalna poraba Realizacija prihodkov v Enoti individualnih komunalnih naprav za leto 1980 je znašala 63.278.233 din, kar pred-stavlja povečanje z letom 1979 indeks 129. Povečanje pa je bilo doseženeo z dodelitvijo premostitvenega kredita iz Enote za urejanje stavbnih zemljišč v višini 16.000.000 din, in sicer za direktno financiranje izgradnje objektov indi-vidualnih komunalnih naprav na območju občine Ljublja-na-Šiška. Ostali prihcdki pa so bili realiziranj iz prerazporejenega stanovanjskega dinarja v višini 46.742.054 din. Od leh sred-stev je bilo na Zvezo komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin nakazano 33.701.020 din. Presežek prihodkov na Enoti individualnih komunalnih naprav znaša 6.412.325 din. Promet stavbnih zemljišč Ta enota še ne posluje tako, kot je bilo ob ustanovitvi zamišljeno, kajti vsa zemljišča se še vedno kupujejo in odprodajajo direktno preko Enote upravljanja in urejanja stavbnih zemljišč, zato tudi na tej enoti ni bilo praktično doseženo nobene realizacije. 6. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO I. Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami Skupni prihodki sredstev za gospodarjenje s stanovanj-sl-Jmi hišami za !eto 1980 znašajo 110.554.326,37 din. V pri-merjavi s planom za leto 1980 so realizirani 75,10%, ozi-roma 130,05% v primerjavi z realizacijo iz leta 1979. a) V skupnih prihodkih je upoštevanih 42.890.696,32 dinarjev neporabljenih vendar že razporejenih sredstev iz preteklega leta (IV. amortizacija, civilna zaščita, tekoče vzdrževanje). b)Stanarina: s ' V letu 1980 smo 1.4.1980 stanarino povišali za 24,4%, kar je bilo začrtano tudi v finančnem načrtu Stanovanjske skupnosti. Fakturirana realizacija stanarine družbenih de-javnosti za leto 1980 je v primerjavi s planom realizirana 101,43%, kar kaže, da so bili planski podatki dovolj točni. Primerjava plačane in fakturirane stanarine za leto 1980: Fakturirano v letu 1980 57.545.124,35 din 100% Plačano 52.889.507,60 din ali 92% Razlika — dolg stanarin 31. 12.1980 4.655.616,75 din ali 8% od zaračunane stanarine v letu 1980 Dolžnikom za stanarino leta 1980 je bilo poslanih 14.048 opcminov in vloženih 254 tožb. V planu za leto 1980 smo predvideli plačila za celoten dolg na stanarini iz preteklih let (do 31.12.1979). Stanje teh terjatev je sledeče: Dolg stanarine 1.1.1980 Zmanjšanje dolga zaradi raznih popravkov — Proračun Draveljske gmajne, popravki točkovanja in drugo Plaoila v letu 1980 8.259.755,75 din = 100% 2.398.215,65 din = 29% 2.027.694,10 din = 25% RazMka je še dolg za pretekla leta 3.833.846,00 din ali 46% Stanarina Železniškega gospodarstva in stanarina najem-nolastniških stanovanj za leto 1980 ni bila vključena v plan stanovanjske skupnosti, zato ni možna ta primerjava. Prihodki teh pa v letu 1980 so in je primerjava možna le z realizacijo iz leta 1979. c)Najemnine poslovnih prostorov Letni plan je pri najemninah realiziran 90% v primer-javi s fakturirano planirano obveznostjo. Izpad 10% gre na račun zmanjševanja fonda poslovnih prostorov (prenos na uporabnika). Od fakturirane obveznosti je plačano 1.259.750,40 din 100% 1.143.480,40 din ali 91 % razlika so dolžniki 31.12.1980 116.270,00 din ali 9% V primerjavi z letom 1979 pa ni bistvene razlike v reali-zaciji, kajti že nekaj let ni nobenega povišanja iz naslova obveznosti najemnin poslovnih prostorov. Po zakonu o re-valorizaciji smo dolžni izvesti to, tudi pri poslovnih prosto-rih in ravno tu se kažejo posledice prenizke najemnine. Vrednost poslovnih prostorov se namreč z revalorizacijo tako poveča, da nam sedanja najemnina ne bi zadoščala niti za pokritje amortizacije. Zato bo potrebno tudi pri najemnini pristopiti k povišanju. d) Prispevki lastnikov prostorov za kritje stroškov upravljanja in investicijskega vzdrževanja so reali-zirani 68,11 % na plan 1980. e) Prispevki lastnikov zasebnih stano-v a n j za kritje stroškov, IV, TV in upravljanja: Za stroške investicijskega vzdrževanja so lastniki stano-vanj plačali 2,421.814,00 din, kar je v primerjavi s planom le 32 %. Vendar je rezultat v primerjavi z vrednostjo del, izvedenih za etažne lastnike v v letu 1980, veliko boljši, saj lastniki sami alii preko hišnega sveta plačajo svoj delež že na podlagi predračuna. Za tekoče vzdrževanje so po podatkih računovodstva HS plačali lastniki stanovanj v letu 1980 428.737,60 din, kar je tudi znatno pod planskimi obveznostmi. Za vse dolgove na stroških IV in TV so poslani v letu opomini in vložene tožbe na sodišče. Stroški upravljanja: . . "* V zadnjem tromesečju leta 1980 smo za vse lastnike stano-vanj izstavili obračune za stroške upravljanja. Obveznosti EL po teh obračunih so: Za leto 1977 Za leto 1978 Za leto 1979 3,677.530,60 din 4,668.015,70 din 6,204.156.05 din Skupaj 14,549.702,35 din Ob sestavi finančnega načrta za leto 1980 nam še ni bila znana višina stroškov za upravljanje, ki bremeni EL, zato tudi planski podatek v primerjavi z dejanskimi obremeni-Ivami bistveno odstopa. Plan 1980 za str. upr. EL dejanska obremenitev 21,219.000 din ali 100% 12,549.702 din ali 68% Na fakturirane obveznosti so elažni lastniki plačali v zad-njih treh mesecih po izstavitvi obračunov le 353.532,50 din ali 2,5 % od celotne obveznosti. Takoj po preteku zakoni-tega roka 15 dni smo za obračune za leto 1977 izdaii pred-loge tožb za vse lastnike, ki svojih obveznosti niso porav-nali. Prav tako pripravljamo tud.i predlog za leti 1978 in 1979. Od obravnave in sklepa sodišča pa bo odvisno, v kaki višini bomo v letu 1981 uspeli realizirati plačila teh obra-čunov. Najbolj pa se izpad plaoil EL pozna pri sredstvih oziro-ma stroških upravljanja tudi v letošnjem letu. f)Prihodki iz sredstev: Družbene pomoči Prenove LB — 13. člen LB — odpr. obč. skl. LB — sredstva na združ. sredstva 600.000 din 600.000 din 1,235.765,45 din 673.494,40 din 1,116.490,55 din so realizirani 100% na planske postavke. g)izven plana so realiziranf prihodki: Iz sredstev za graditev v okviru mesta Ljubljane Iz odpravlj. obč. skl. Vračilo 2,5 % energetike in drugo (obresti, opominski stroški, plačila odpisanih terjatev) 100.000 din 394.677,30 din 108.865,75 din 485.445,10 din Prihodki od udeležbe na dohodku LB so odvisni od po-slovnega uspeha banke, zato jih je težko planirati. Za leto 1980 smo planirali prihodek v višini leta 1979. Realizacija iz leta 1980 pa izražena v indeksu 276,63 %. Za del teh sredstev se povečajo skladi, in sicer v višini plačanih obveznosti v letu 1980, kar znaša 435.632,60 din. Razlika pa ostane SSS kot njen prihodek. Prihodki, ki so planirani od JLA, v znesku 4,812.000,00 dinarjev, niso reallizirani, ker JLA še ni vskladila vseh ter-jatev oziroma obveznosti med posameznimi skupnostmi v Ljubljani. Zato pričakujemo dokončno vskladitev v letu 1981. ODHODKI Vsi prihodki za leto 1980 so razporejeni v namene kot jih določa finančni načrt. a) Amortizacija — v letu 1980 smo amortizacijo obračunali po stopnfi 0,50% od revalorizirane vrednosti stanovanj in 1,28% od revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov. Odstopanje je očitno v primerjavi z letom 1979, in to iz dveh vzrokov: 1. Spremenila se je stopnja iz 0,32% v 1979 na 0,50% v 1980. 2. Vrednost stanovanjskega fonda se je povečala zaradi revalorizacije po stanju 31.12.1979. b) Sredstva investicijskega vzdrževanja so porabljena v višini 20.690,00 din, kar je pod letnim pla-nom. c) Za potrebe tekočega vzdrževanja HS je v letu 1980 zbrano 11,387.686,70 din iz naslova stanarin in najemnin ter 428.737,60 din od EL. Ta sredstva so v celoti namenjena porabi HS. d) Sroški upravljanja s skladom stanovanjskih hiš: Funkcionalni stroški: Pri funkcionalnih stroških so od-stopanja pri1 stroških zavarovanja, kar je posledica prora-čuna na povečano vrednost stanovanjskega fonda, pri stro-ških CZ je realizacija v primerjavi s planom le 42,7 %, vzrok odstopanja je v previsoko planiranih sredstvih EL oziroma izpadu plačil EL. Stroški SDK pa so dejansko tako nizki. Strošek strokovne službe Staninvest predstavlja meseč-ne fakture, plačane v skladu s pogodbo med SSS in Stan-investom. Materialni stroški poslovanja SSS so v mejah stabiliza-oije. Prekoračitve so le pri nekaterih postavkah — amor-tizacija je v primerjavi s planom za 48 % višja, kar je posledica revalorizacije osnovnih sredstev. a) Za obresti od kreditov, kot tudi zamudne in kazenske obresti za te, smo plačali za krediite, kateri so zapadli v odpiačilo v letu 1980, ter za obroke, zapadle v izplačilo v preteklih letih. Kot smo že obravnavali v zadnjem za-ključnem računu in pa v obračunih med 1980 je LB, pri kateri so ti krediti najeti, dala izvršbo za nepiačane obroke v pretekiih letih. b) Stroške praznih stanovanj sestavljajo: Stroški deložacije in stroški v v zvezi ' s tem (zamenjava kljuoavnic, selitve, prevozi... 71.121,85 diin Stroški praznih stanovanj (računi za elektriko, vodo, ogrevanje, stanarino) 2.967,55 din c) Stroški uprav\janja 2G in JLA se obračunajo iz sta-narine ŽG in JLA. V planu za leto 1980 smo se obvezali, da do konca leta 1980 pokrijemo negativmi saldo stroškov upravljanja iz leta 1979 v znesku 7,774.184,00 din, porabljenih iz sredstev od-pravljenih občinskih skladov. Ta sredstva so porabljena predvsem na račun izpada plačil EL. Predvidevali smo, da bo inkaso teh stroškov za pretekla leta v letu 1980 uspešnejši, vendar kot je že navedeno pri poročilu o plačilih EL, ni realizacije. Ker tudi za leto 1980 ni dovolj zbranih sredstev iz naslova upravljanja, predlagamo, da se podaljša rok za vračilo, dokler se ne zberejo sredstva od EL za upravljanje. Za stroške upravljanja v letu 1980 tudi ni zbranih dovolj sredstev iz naslova upravljanja (izpad pl. EL), zato pred-lagamo, da se razlika v znesku 4,795.879,95 din začasno krije iz ostanka drugih sredstev za gospodarjenje (IV, TV, amortizacija). V letu 1981 pa se plačila iz naslova EL — upravljanje priznajo v enakem znesku tem sredstvom. Sredstva družbene pomoči Po podatkih SSS Ljubljana, katera vodi poslovanje s te-mi sredstvi, je realizacija plana za leto 1980 izražena v in-deksu 104,09%. Zbrana sredstva so po podatkih SSS Ljub-Ijana tudi porabljena. K sredstvom družbene pomoči štejemo tudi sredstva odpravljenih občinskih skladov. Ta so v letošnjem letu realizirana v primerjavi s planom 102,97%. Realizirano ni vračilo posojila iz sredstev za gospodarjenje (obravnavamo pri odhodkih sredstev za gospodarjenje). Kot odhodek teh sredstev pa se v letu 1980 pojavlja znesek 394.677,30 din. To je raziika za kritje stroškov upravljanja LB, za poslova-nje s sredstvi odpravljenih občinskih stanovanjskih skla-dov. Sredstva za graditev Sredstva, ki so se stekala iz stanovanjskega prispevka in se združevala pri LB, so realizirana 103,49% na postav-Ijen plan. Po podatkih LB, katera vodi poslovanje s temi sredstvi, pa je porabljeno 102,929.000 din ali 100,0% pla-niranega zneska. Razlika 3,497.000,00 din po stanju 31. 12. 1930 pa so sredstva že v naložbah, vendar še neizkoriščena. Sredstvaprenove V okviru SSS Ljubljana-Šiška je zbranih po stanju 31. decembra 1980 34,400.448,05 din za potrebe prenove. S tem je plan dosežen 99%. Porabe teh sredstev pa je: Prispevek h kritju stroškov upravljanja SSS šiška v skla-du z letnim planom 600.000 din. Prispevek za delo odbora za prenovo v okviru mestne SSS za posebne naloge po planu mestne SSS za leto 1980 1,135.271,00 din. Realizirana ni planska postavka za iizgradnjo Ljubljan-skega gradu. Za nakup nadomestnih stanovanj za Vodnikovo domači-jo pa je realizacija v teku in so prva nakazila sprovedena v januarju 1981. Prav tako v okviru SSS šiška ni druge porabe iz sred-stev prenove. Po stanju 31. 12. 1980 je razpoložljivih še 33,665.177,05 din, ki se nahajajo na ŽR — 50104-622-722001, SSS Lj.-Šiška. Od 1.1.1981 se bodo ta sredstva združevala na nivoju mesta in ne več v okviru občinskih stanovanjskih skup-nosti. 7. SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM Financiranje je potekalo v skladu z odobrenim in potr-jenim programom. Indeksna odstopanja so pni financira-nju Mestne gasilske zveze, Zveze SIS in skupne službe, ker se je financiranje prekinilo do izčrpanja viškov sred-stev iz leta 1979. Pri redni dejavnosti je realizacija nižja od programa za-radi vpliva Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z določenimi izdatki kot so pogodbe o delu in nadomestila voljenim. II. SKUPNA PORABA Združeno delo v naši občini je na podlagi samouprav-nih sporazumov v letu 1980 prispevalo 2341 mio din, kar je za 83% več kot v letu 1979. Na tak visok porast vpliva nov način evidentiranja pri-hodkov SPIZ, ki so bili prejšnja leta prikazani le na nivoju republike. Brez prihodka SPIZ znaša povečanje 23 %. Od celotnih sredstev je zbrano: 776 mio din ali 33,3 % za SPIZ 567 mio din ali 24,2 % za zdravstvo 551 mio din ali 23,5 % za izobraževanje 446miodin ali 19,0% za druge SIS Zbrana sredstva (brutto vplačila) se na SDK na podlagi dogovorov med republiškimi, mestnimi in občinskimi SIS razporejajo na žiro račune občinskih in republiških SIS. Po tej razdelitvi (glej prilogo 1) se na žiro račune občin-skih SIS razporedi 50% od vseh vplačil (1175 mio), če pa se ne upošteva SPIZ, je pa ta delež 75 %. Ni pa rečeno, da so (samo) tako razporejena sredstva (zbrana od teko-čih prispevkov) že prihodki občinskih SIS (glej prilogo 2 in 1). Gre za nadaljnjo delitev na mestne in občinske po-trebe oz. programe. Upoštevaje vse specifike pri razporejanju prispevkov, prenos sredstev iz prejšnjih let in druge prihodke, je glo-balna realizaoija v SIS družbenih dejavnosti za leto 1980: Prihodki Odhodki Presežki Plan (mio) 992 964 28 Realizacija (mio) 1036 973 63 INDEKS REALIZACIJE 104,5 100,9 225,0 V realizaciji je delež: Mio ' % Zdravstvo 569 55,0 Izobraževanje . 253 . . 24,5 Otroško varstvo 97 9,3 Drugi 118 11,2 SKUPAJ 1036 100 Dominantno mesto ima zdravstvo. Realizirani prihodki za 4,5 % presegajo planirane in je celoten presežek prihodka v letu 1980 63 mio, od tega po 25 rniio v zdravstvu in šolstvu. Po predlogih SIS naj bi se presežki namenili: mio % Za solidarnostno prelivanje 24,5 39 Za prenos v letu 1981 28,2 44 Za podražitev investicij v teku 4,4 7 Za drugo 6,3 10 SKUPAJ 64 100 (glej prilogo 2) Prihodki telesne kulture v prilogi 2 so le v višini 18 mio namenjeni za občinske potrebe, drugo pa gre za mestne potrebe. III. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Samozaščitna in obrambna aktivnost je bila usmerjena v poglabljanje in pospeševanje dograditve obrambnovar-nostnih načrtov in procesa podružbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito so ustanovljeni v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katere je vključeno vse več mladine in žensk. Samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje med or-ganizacijami združenega dela pri zagotavljanju materialnih in drugih pogojev vojne proizvodnje in storitvenih dejav-nostj je doseglo zadovoljive rezultate. Oblikovanje posebnih občinskih blagovnih rezerv osnov-nih živilskih in neživilskih proizvodov je potekalo v skladu s sprejetim programom za leto 1980. Mobilizacijska opra-vila so prilagojena krajevntm razmeram, usposobijeni so kadri za izvedbo mobilizacije, nadaljevati pa bo potrebno z dopolnilnim usposabljanjem. Izboljšana je kadrovska struktura enot teritorialne obrambe, medtem ko je dopolnilno usposabljanje enot in štabov teritorialne obrambe potekalo po predvidenih pro-gramih. Na področju civilne zaščite je bilo težišče prizadevanj usmerjeno v usposabljanje obveznikov v krajevnih skup-nostih in temeljnih organizacijah združenega dela, med-tem ko na področju organiziranja civilne zaščite po za-selkih, vaseh, ulicah, soseskah in stanovanjskih blokih ni dosežena zadovoljiva stopnja organiziranosti. Na področju samozaščitnega in obrambnega usposab-l^anja delovnih Ijudi in občanov so bili doseženi zadovo-Ijivi rezuitati. V letu 1980 se je nadaljevalo z razvijanjem družbene samozaščite kot množičnega obrambnopolitičnega gibanja delovnih Ijudi in občanov ter se prizadevalo, da se je družbena samozaščita uveljavila kot sestavina socialistič-nega samoupravnega razvoja in kot vsakodnevna dejav-nost vseh družbenih subjektov. IV. SPLOŠNA PORABA Uresničevanje politike družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980 na področju splošne porabe je iz-vršeno skladno z Družbenim dogovorom o omejevanju splošne porabe v občinah v ietu 1980 sprejetim na 123. seji Izvršnega sveta dne 27. 3. 1980. Po navedenem družbenem dogovoru je smela splošna poraba občine rasti skladno z ustvarjenim dohodkom, vendar največ do 16% glede na leto 1979, izvzemši sred-stva za kompenzacije za določene živilske proizvode ter za oblikovanje rezerv. Dovoljena poraba je bila ugotovljena v znesku din 248.267.237,00. Izvirni proračunski prihodki so bili reali-zirami v znesku din 297.386.141,00. Splošna poraba nad 16% dovoljeno rastjo din 49.121.904,00 je bila izločena na posebno partijo proračuna za skupaj dogovorjene na-mene. Za proračunsko porabo občine smo uporabili din 208.082.220,00 in za skupne naloge v mestu smo združili sredstva v znesku din 40.373.236,00. Proračunska poraba občine je izkazana v porooilu o realizaciji proračuna občine za leto 1980, kateri je dan delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. V. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Družbenopolitične organizacije v občini so se za reali-zacijo družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdob-je 1976—1980 v letu 1980 prizadevale zlasti tako, da so: — povezovale vse progresivne sile v združenem delu, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenih organizaoijah in društvih v enotno akcijsko fron-to za realizacijo srednjeročnih nalog. S svojo vlogo in aktivnostjo so zagotavljale sodelovanje v pripravah doku- Pnloga: 1 Skupna poraba v letu 1980 — Pregled prispevkov po obrazcu B-2 SDK (vrednost v 000 din) ________Bruto vplač. indeks________________Razporedftev vplačil _________ Indeks 79 = 100 1979 1980 79 = 100 republ. občina drugi skupaj republ. ob6ina drugi skupaj Zdravstvo 480.289 566.736 118,0 — 565.829 907 566.736 — 118,0 118,0 100 SPIZ 1.248 775.981 62.178 774.738 — 1243 775.981 62.178 — 62.178 100 Otroško varstvo 169.997 206.695 121,6 109.551 96.813 331 206.695 115,7 129,0 122,0 100 Izobraževanje 433.465 550.688 127,0 122.066 329.200 69.422 550.688 119,8 135,2 105,3 100 Kulturna skupnost 71.407 92.574 129,6 37.352 54.898 324 92.54Z 116,3 140,7 129,6 100 Raziskovanje 38.086 45.486 119,4 45.327 — 159 45.486 119,4 — 119,0 100 Telesna kultura 32.195 41.844 130,0 3.496 38.201 147 41.844 114,0 131,7 131,0 100 Zaposlovanje 9.007 11.913 132,3 — 11.872 41 11.913 — 153,8 128,0 100 Social. skrbstvo 39.592 48.844 123,4 — 48.673 171 48.844 — 123,4 124,0 100 SKUPAJ 1,275.286 2,340.761 183,5 1,092,530 1,175.486 72.745 234.076 403,2 125,7 108,0 100 Brez SPIZ 1,274.038 1,564.780 122,8 317.792 " 71.502 1,564.780 117,8 125,7 105,6 100 ^stoipriMOO Strukt. razpored. vrstni 100 (1980) Strukt. razpor. stolpni 100 (1980) --------1979--------1980 republ. občina drugi skupaj republ. občina drugi skupaj Zdravstvo 37.J 24,2 — — 99,8 0,2 100 — 48,1 1,2 24,2 SPIZ 0,1 33,3 — 99,8 — 0,2 100 70,9 — 1,7 33,3 Otroško varStvo 13,3 8,8 — 53,0 46,8 0,2 100 10,0 8,3 0,6 8,8 Izobraževanje 34,0 23,5 — 22,2 65,2 12,4 100 11,2 30,6 95,4 23,5 Kulturna skupnost 5,6 3,9 — 40,3 59,3 0,4 100 3,5 4,7 0,4 3,9 Raziskovanje 3,0 1,9 — 99,7 — 0,3 100 4,1 — 0,2 1,9 Telesna kultura 2,5 1,8 — 8,4 91,3 0,3 100 0,3 3,2 0,2 1,8 Zaposlovanje 0,7 0,5 — — 99,7 0,3 100 — 1,0 0,1 0,5 Social. skrbstvo 3,1 21,1 — — 99,7 0,3 100 — 4,1 0,2 2,1 SKUPAJ 100 100 — 46,7 50,2 3,1 100 100 100 100 100 Braz SPIZ ' — — — 20,3 75,1 4,6 100 — — — — Priloga 2 Prihodki in odhodki SIS občine šlška za leto 1980 (vrednost v 000 din) SIS družbenifh _________Prihodki *— 000 din_______Odhodki — 000 din presežki______Struktura realizacije dejavnosti Plan Realiz. Indeks Plan Realiz. Indeks 000 din Prihod. Odhod. Presež. Otroško varslvo 94.059 96.812 102,9 94,059 89.701 102,9 7.111 9,3 9,2 11,2 Izobraževanje 252.616 253.484 100,8 227,.445 227.904 99,8 25.580 24,5 23,5 40,3 Kultura 4.489 4.489 100 4.489 4.489 100 —x 0,4 0,5 — Telesna kultura 41.638 44.524 106,9 41.703 43.066 100.3 1.458 4,3 4,4 2,3 Raziskovanje 504 504 100,0 504 373 74,0 131 — — 0,2 Zdravstvo 537.349 568.929 105,9 537,349 543.892 101,2 25.037 54,9 55,9 39,4 Socialno skrbstvo 49.501 54.718 110,5 48.003 53.024 110,5 1.694 5,3 5,4 2,7 Zaposlovanje 11.895 13.232 111,2 11.425 10.747 94,1 2.485 1,3 1,0 3,9 SKUPAJ 992.051 1^036.692 104,5 964.977 973.196 100,9 63.496 100 100 100 Predlog SIS za razporeditev presežkov Prelivanje Prenos v v Ljublj. leto 1981 Za Posl. V stopnjo Povrač. sklad 1981 presežk. sam°Pj- Za podraž. invest. v teku Drugo Skupaj Otrosko varstvo — — lzobraževanje 24.238 1.297 Kultura — — Telesna kultura 273 150 Raziskovanje — — Zdravstvo ¦ — 25.037 Socialno skrbstvo — 1.694 Zaposlovanje — • — SKUPAJ 24.556 28.178 Delež 38,8 44,5 25 25 2.754 — — 4.357 — 7.111 — — — — — 25.580 — 1.010 — — — 1.485 — — — — — 25.037 — — — — — 1.694 — 1.046 270 — 1.169 2.485 2.754 2.056 270 4.357 1.169 63.365 4,3 3,2 0,5 6,9 1,8 100,0 mentov srednjeročnega obdobja po letih in dolgoročnega plana razvoja občine; — spremljale sprejemanje sklepov za urbanistične re-šitve razvoja prostora, spoštovanje dogovorov o varstvu okolja in širše družbene irrterese; — zagotavljale svojo stalno neposredno in konkretno akcijo na vseh ravneh za intenzivnejši razvoj samouprav-nih družbenih odnosov na podlagi dohodkovnih odnosov, s področja družbenih dejavnosti pa zagotavljale realizacijo zakona o svobodni menjavi dela; — z akcijo svojih osnovnih organiizacij in organov ne-nehno izpopolnjevale organiziranost in de:ovanje delegat-skega sistema na vseh ravneh in odpravljanje pomanjklji-vosti; — zagotavljale realizacijo nalog s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite, opredeljene v poseb-nem poglavju družbenega plana občine; — vključevale razredno kadrovsko politiko kot enako-vredno področje v elementu družbenega razvoja občine, kar je bilo upoštevano predvsem pri kadrovskih rešitvah za poslovodne organe in najodgovornejše nosilce razvoja; — na podlagi posebnih programov so zagotavljale druž-benopolitično izobraževanje delegatov z namenom spo-znavanja in usposabljanja delegatov za delo v delegat-skem sistemu odločanja; — zagotavljale prek sredstev javnega informiranja in »Javne tribune« sprofno seznanjanje delovnih Ijudi in ob-čanov o vprašanjih družbenopolitičnega in družbenoeko-nomskega razvoja občine; — z neposredno vključitvijo delovnih Ijudi in občanov v družbenopolitični sistem odločanja na vseh ravneh ter na osnovi določil novih statutov in resolucije o nadaljnjem razvoju uveljavljali delovanje krajevne samouprave; — poglabljali samoupravne odnose in delo družbeno-političnih organizacij v KS z uvajanjem sekcijskih oblik dela in oblikovanjem družberoih svetov na ravni občin. VI. KADROVSKA POLITIKA Uresničevanje smernic družbenega plana občine Ljub-Ijana-Siška za obdobje 1976—1980 leta v letu 1980 je bilo značilno po nadaljnjem normativnem urejanju s področja družbeno dogovorjene kadrovske politike ob spremenjenih pogojih gospodarjenja z ukrepi na področju stabilizacije. Tako je bil v 1980 letu sprejet v začetku leta nov družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Slove-niji in koncem leta že spremembe in dopolnitve, družbeni dogovor o štipendiiranju v SRS in koncem lela sprejema-nje samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, Zakon o usmerjenem izobraževanju in drugi zakoni in predpisi, ki so pogojevali usklajevanje samoupravnih splošnih aktov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti s področja kadrovske politike in zapo-slovanja. V skladu z usmeritvami se postopoma zmanjšuje pode-Ijevanje štipendij iz združenih sredstev in povečuje pode-Ijevanje kadrovskih štipendij. Ob usklajeni akciji dejavni-kov, ki sodelujejo pri izbiri kandidatov za predlaganje štipendistov iz Titovega sklada za štipendiranje je za šol-sko leto 1980/81 predlagano večje število kandidatov tako iz vrst mladih delavcev in otrok delavcev. Pri pripravi planskih dokumentov za srednjeročno ob-dobje 1981/85 bo enotno dogovorjena štipendijska politika kot sestavni del dolgoročne kadrovske politike oprede-Ijene v planih. pnispevala k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela, k usmerjanju mladine k izbiranju poklica in racionalnem zaposlovanju. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Kot je bilo že v poročilu o uresničevanju srednjeročne-ga plana poudarjeno so bile v aprilu izvedene volitve de-legacij v krajevnih skupnostih Bratov Babnik, Dolomitske-ga odreda in Dravlje in tako zaključen postopek konsti-tuiranja teh novoustanovljenih krajevnih skupnosti. Prav tako je bil v apnilu izveden referendum za preoblikovanje KS Hinko Smrekar, Zg. Šiška in Medvode. V jeseni pa so bile izvedene volitve delegacij za dele-giranje delegatov v skupščine družbeno-političnih in sa-moupravmih interesnih skupnosti. Kot neizvršeno nalogo pa moramo navesti pridobitev prostorov za novoustanovljene krajevne skupnosti. Kljub temu, da smo uspeli zagotoviti vsem KS minimalne potre-be za delovanje krajevne samouprave in DPO, pa ni bila po planu realizirana nabava inventarja, ker tudi krajevne skupnosti spadajo pod prepoved financiranja negospodar-skih investicij. i GIBANJE KAZALCEV RAZVOJA V OBCINAH V UUBLJANI V LETU 1980 V PRIMERJAVI Z LETOM 1979 1979 = 100 Struktura _¦ ro -c ™ T3 <= ra ^ E co ^_ , " ' =• ro SB CC ZT DQ O 2 Q- >L Celotni prihodek 134 142 129 130 139 132 100 24,5 41,2 13,1 13,8 7,4 Porabljena sredstva 135 144 130 131 140 133 100 25,0 43,4 12,4 12,2 7,0 Dohodek 130 135 124 127 138 126 100 22,1 31,5 16,3 21,2 8,9 Cisti dohodek 129 135 123 127 137 128 100 22,0 32,0 15,9 20,6 9,3 Od tega: osebni dohodki 121 123 117 121 127 121 100 20,6 32,8 16,7 20,6 9,3 Izguba 119 — 64 131 114 39 100 8,4 3,6 44,6 41,0 2,4