GRADNJA IGRIŠČA PRI BLOKIH V DOLNJI KOŠANI JE 

KONČANA 


V Dolnji Košani, med lokalno cesto Neverke–Košana in bloki, smo v maju začeli graditi igrišče in ga tik pred začetkom počitnic končali. Na podlagi zasnove, ki jo je izdelalo podjetje ENERGETIKA B.B., Tomaž Biščak s. p. iz Postojne, smo urejali območje, ki je v lasti občine Pivka. Uredili smo otroško igrišče z novimi igrali z ustreznimi certifikati ter ograjeno polovično košarkarsko igrišče. Urejena so tudi parkirišča, namenjena parkiranju osebnih vozil stanovalcev bližnjih večstanovanjskih objektov in uporabnikom igrišč. Vzdolž lokalne ceste smo zasadili tudi lipov drevored. Gradbena dela je izvajalo podjetje Besim Hajdari s. p. iz Postojne, igrala pa je dobavilo in vgradilo podjetje Euromix d. o. 
o. iz Sela pri Ajdovščini. Celotna vrednost naložbe z DDV znaša 40 tisoč evrov. Dela na igrišču so sedaj zaključena, otroci pa bodo na njem lahko preživljali brezskrbne počitnice. 
Občina Pivka 




Pomembnejši podatki o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2016 v 
občini Pivka 



(zneski v tisoč EUR) 


Število subjektov 110 -203 ­
Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) 977 105,5 131 106,1 

Prihodki skupaj 178.210 104,3 17.983 110,2 
Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 83.170 
106,0 1.073 

87,8 
Odhodki skupaj 171.258 104,0 17.994 119,2 
Neto dodana vrednost 36.150 
108,9 3.539 

80,3 
Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR** 36.983 103,2 10.584 78,4 
Neto čisti dobiček oz. neto podjetnikov dohodek 6.204 
110,1 -11 *** 

Delež kapitala oz. podjetnikovega kapitalav virih 42,7 -55,5 ­sredstev, v % 

* Podatki za leto 2015 iz letnih poročil, predloženih za leto 2016. 
** Za samostojne podjetnike je podatek izračunan na nosilca dejavnosti (samostojnega podjetnika) in njegove zaposlene . 
*** Indeks ni primerljiv. 


Gospodarske družbe občine Pivka so v letu 2016 poslovale uspešno in so leto zaključile z neto čistim dobičkom v višini 6.204 tisoč evrov ter so rezultate v primerjavi s preteklim letom izboljšale za 10,1 %. Podjetniki pa so zabeležili 11 tisoč evrov neto negativnega poslovnega izida. Glede na rezultate poslovanja so najbolje poslovale tako družbe kot podjetniki iz področja predelovalnih dejavnosti. Največ neto negativnega poslovnega izida pa so zabeležili podjetniki iz področja trgovine, vzdrževanja 
in popravila motornih vozil. 

Neto čisti dobiček družb v občini znaša 15,0 % vsega neto čistega dobička družb v Primorsko­notranjski regiji. Število gospodarskih subjektov predstavlja le 0,3 % vseh v državi, ustvari pa 0,2 % neto čistega dobička na nivoju slovenskega gospodarstva. 
Družbe v občini Pivka so v letu 2016 ustvarile 178 milijonov evrov vseh prihodkov, podjetniki pa skoraj 18 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu pri družbah predstavljajo 6,8 % vseh prihodkov družb v regiji, pri podjetnikih pa 0,9 %. 
Število zaposlenih tako pri družbah kot pri podjetnikih občine Pivka se je v letu 2016 povečalo. Prvi so zaposlovali 51 delavcev več, drugi pa 8. Zaposleni pri gospodarskih družbah v občini pomenijo 11,6 % vseh zaposlenih v regiji in le 0,2 % vseh zaposlenih v državi. Zaposleni pri podjetnikih v občini pa predstavljajo 12,3 % zaposlenih v regiji oziroma 0,3 % zaposlenih pri podjetnikih v državi. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri družbah v občini je znašala 1.341 evrov, kar je manj kot na ravni države, kjer je povprečna plača v letu 2016 znašala 1.536 evrov, pri podjetnikih v občini pa 1.019 evrov, kar je več kot na ravni države, kjer je povprečna bruto plača na zaposlenega v letu 2016 znašala 974 evrov. 





NA ZELENEM KRASU PONOVNO SKUPAJ ZA INOVATIVNOST! 
V juniju  so na Primorsko-notranjskem že drugič organizirali Dan inovativnosti na Zelenem krasu. Na pobudo Centra za inovativnost in razvoj, ki deluje v okviru Regionalne razvojne agencije Zeleni kras, je k organizaciji dogodka pod sloganom Naredimo drugače! pristopilo devet različnih organizacij, ki so, vsaka na svojem področju in vsaka za različne skupine uporabnikov, dokazale, da se da stopiti iz običajnih okvirjev in pokazati inovativnost in podjetniški duh tudi v organizacijah, za katere se nam na prvi pogled zdi, da nimajo s tem nič skupnega. 
Dan inovativnosti na Zelenem krasu se je začel z dnevom odprtih vrat, ki so ga organizirali v postojnski izpostavi AJPES. Primorsko-notranjska regija, ki sicer velja za eno izmed manj razvitih slovenskih regij, kaže veliko potenciala za razvoj, ne samo v gospodarstvu, pač pa tudi v ostalih sferah družbenega življenja. Tako so se v okviru dneva inovativnosti na Zelenem krasu predstavile inovativne nevladne organizacije, ki aktivno sodelujejo v programu Regijskega stiščišča nevladnih organizacij BOREO Nevladniki s potencialom in s svojo aktivnostjo prispevajo k spreminjanju in razvoju številnih družbenih področij. V Podjetniškem inkubatorju Perspektiva so organizirali pogovor z mladim Tadejem Černivcem, ustanoviteljem podjetja IPRC, ki deluje na področju intelektualne lastnine, oglasili pa so se tudi sodelujoči podjetniki v programu Inovativna Postojna in med seboj spregovorili o priložnostih in izzivih, s katerimi se srečujejo pri načrtovanju svoje podjetniške poti. 
Dan inovativnosti na Zelenem krasu je bil strnjen z dogodkom v organizaciji območne zbornice GZS in Informacijske točke Europe Direkt Primorsko-notranjske regije. Na gospodarskem forumu je svoje poglede na inovativnost predstavil Marjan Batagelj, direktor Postojnske jame d. d., sledila je podelitev priznanj za najboljše inovacije Primorsko-notranjske regije 2017. Na dogodku, ki so se ga udeležili številni predstavniki uspešnih regijskih podjetij, občin, Zavoda za zaposlovanje in ostalih podpornih organizacij, je bila med najglasnejšimi idejami prav ideja o pomenu inovativnosti, ki pa ne sme postati sinonim za hitro in včasih tudi agresivno spremembo, pač pa je treba za resnični razvoj ustvariti okolje, ki omogoča, da ljudje te spremembe sprejmejo, se počutijo, da so njihove. Da bi to dosegli, se je treba veliko pogovarjati, razmišljati o svoji vlogi, poslušati predloge drugih in se predvsem vprašati, kaj je mogoče narediti drugače, je še dodal Marjan Batagelj. 
Temu so skušali slediti tudi organizatorji in ostale sodelujoče organizacije, ki so nad dogodkom pokazali veliko mero zadovoljstva, najbolj zadovoljni pa so bili nad pozitivnimi odzivi s strani uporabnikov, ki so jim bili posamezni dogodki namenjeni. Predvsem pa so uspeli doseči svoj cilj: »Želimo si spodbujati spremembe na vseh področjih, ne glede na to, ali gre za majhne izboljšave ali za nove in opazne izdelke, storitve, rešitve. Tako enim kot drugim je namreč skupno, da zahtevajo odprtost duha, radovednost in vedoželjnost, to pa so tudi lastnosti, ki so potrebne za uspešnost tako posameznikov kot skupin« še dodaja mag. Boštjan Požar, direktor RRA Zeleni kras in GZS OZ Postojna. 
Jana Nadoh Bergoč 






PRIZNANJA ZA DOBROTE Z NAŠIH KMETIJ 

Na Ptuju je konec maja potekala že 28. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Skoraj šestdeset slovenskih in zamejskih kmetij je na njej predstavljalo skoraj 1200 različnih izdelkov in za svoje dobrote prejelo tudi nagrade in priznanja. Pojem Dobrote slovenskih kmetij je uveljavljena blagovna znamka. Znak Dobrote slovenskih kmetij katerekoli barve zagotavlja kakovostna živila z znanim poreklom, iz lokalno pridelanih surovin, predelana pretežno na tradicionalen način. 
Notranjsko-primorska regija je bila že tradicionalno uspešna na področju mlečnih izdelkov. Izpostavljamo uspeh naše občanke … 


DKH Foto: splet 


ZAKLJUČEK PROJEKTA PARTNERSKO KMETOVANJE V BRKINIH 

V sredo, 21. 6. 2017, se je v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer odvijala osrednja prireditev ob zaključku projekta Partnersko kmetijstvo v Brkinih, ki poteka v okviru programa Po kreativni poti do znanja 2016/2017 in spodbuja prenos znanja med univerzo, prakso in lokalnim prebivalstvom. 
Glavni namen srečanja je bil predstaviti rezultate projekta ter skupaj s kmeti in ostalimi gosti prediskutirati različne oblike partnerskega kmetovanja in temu namenjenega podpornega okolja. Najprej smo študentje predstavili opravljeno delo na projektu. V prvi fazi je bila narejena analiza stanja kmetijstva v Brkinih ter preko anketiranja ugotovljene potrebe kmetov in lokalnega prebivalstva v Brkinih. Izvedena je bila tudi krajša analiza trga o tem, ali si slovenski potrošnik že želi brkinskih proizvodov. V drugi fazi projekta smo študentje z zainteresiranimi kmeti, javnimi kuhinjami in podpornimi institucijami raziskovali potenciale za oblikovanje partnerstev v kmetijstvu v Brkinih. Po koncu uvodne predstavitve smo si ogledali krajši filmček, ki je bil posnet v ta namen.  
Predstavitvi projekta je sledila okrogla miza z razpravo. Predstavnica Zadružne zveze Slovenije Anita Jakuš je strnjeno povzela, katere so prednosti in nevarnosti pa tudi potenciali pri ustanavljanju nove zadruge. Vlogo in izkušnjo povezovanja je predstavil Aleš Zidar – strokovni vodja lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom – ki je posebej poudaril, da je nadvse pomembna vloga kmetov in njihovega interesa za vzpostavitev zadruge. Svojo zgodbo je delil tudi Domen Virant iz Volčjega Potoka, ki je mladi prevzemnik kmetije ter član kmetijske zadruge Jerina, ki deluje pod okriljem lokalne akcijske skupine Srce Slovenije. Kako zadružništvo in vzpostavljanje blagovne znamke poteka v praksi smo izvedeli še na primeru Parka Škocjanskih jam ter Kmetijsko-gozdarske zadruge Pivka. Za povezovanje je pomembna vloga spodbudnega lokalnega okolja, zato so svoje poglede na zadružništvo predstavili tudi predstavniki občin Hrpelje-Kozina, Pivka ter Divača. 
Sklepno je bilo ugotovljeno, da je potrebno vzpostaviti medobčinski organ za povezovanje Brkinov, pobude za povezovanje pa morajo priti od kmetov. Večji poudarek bi morali dati oglaševanju v občinskih glasilih, prijavam na razpise lokalnih akcijskih skupin ter delu z mladimi. Zaradi izkazanega interesa kmetov ter ostalih zbranih ključnih akterjev je podan predlog za ponovno srečanje v jeseni v obliki okrogle mize – za nadgradnjo predstavljenih idej ter krepljenje vezi in potencialov, ki jih predstavlja kmetijstvo v Brkinih. 
Mija Kurent, Sara Uhan 








Kovod Postojna, d. o. o. 

črpalnice, ki se je obnovil, se je izgradila manjša vodarna s kapaciteto 20 l/s. Za čiščenje vode se uporablja ultrafiltracija s predhodno delno obdelavo vode ter dezinfekcijo z minimalnim dodajanjem natrijevega hipoklorita v prečiščeno vodo za potrebe zagotavljanja kvalitete vode pri njenem transportu. Objekt je v celoti avtomatiziran in vključen v centralni telemetrijski sistem. Vodarna in zajetje sta priključena na novozgrajeno trafo postajo tik ob objektu. Za rezervno napajanje v primeru izpada električne energije bo vgrajen diesel agregat. Urejena je tudi zunanja ureditev z mrežno ograjo, asfaltnimi površinami in urejenimi zatravljenimi površinami. 

Kot že večkrat poudarjeno, je projekt izgradnje in nadgradnje vodovodnega sistema Postojna in Pivka zelo pomemben infrastrukturni projekt za obe občini. Glede na občutljivo kraško območje, na katerem se nahajamo, predvsem pa glede na dotrajanosti dosedanjega sistema, bo nov vodovod občanom odslej zagotavljal kakovostnejšo oskrbo s pitno vodo. Zaradi novih tehnologij in objektov ter posodobitve samih cevi bodo vodne izgube bistveno manjše, zmanjšal se bo vpliv dejavnikov, ki so doslej ogrožali našo pitno vodo, obdelava vode bo kakovostnejša in bolj zanesljiva, javna infrastruktura pa bolj razvejana, zato bo voda dostopna tudi nekaj dodatnim uporabnikom. Na območju obeh občin se bo namreč hidravlično izboljšalo več kot 53 kilometrov obstoječega vodovoda in dogradilo 8.730 metrov novega vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti (šest vodohranov, štiri črpališča oziroma prečrpališča, dve zajetji vode, dve vodarni, ena pretočna celica in en regulacijski objekt). 
David Penko, direktor podjetja Kovod Postojna, d. o. o., ki bo ob koncu projekta prevzelo upravljanje posodobljenega vodovodnega sistema, je poudaril, da je izgradnja vodarne Korotan dodaten korak, ki bo prispeval k glavnemu cilju izvedbe projekta, in sicer zagotavljanju neoporečne kakovostne pitne vode. S prvim polnim kozarcem vode v roki iz posodobljenega vodovodnega sistema je še pojasnil, da bo Korotan služil predvsem kot rezervni vodni vir, ki ga Postojna do sedaj ni imela. Z njim bodo ob morebitnih pomanjkanjih vode le-to lahko zagotavljali tudi za več dni. 
Tudi župan Občine Pivka Robert Smrdelj je izpostavil velikost in obseg projekta ter vseh pridobitev, ki jih le-ta prinaša. Trud in prizadevanja za pridobitev sredstev in uresničitev projekta segajo že nekaj let nazaj, zato je izvedba projekta, ki se trenutno vrši, resnično velik korak v izboljšanju infrastrukture na območju občin Postojna Kot je med drugim izpostavil župan Občine Postojna Igor Marentič, je voda strateška dobrina, ki jo moramo zaščititi, zato je projekt, ki se trenutno pospešeno izvaja pomemben tako danes kot za naslednje generacije. Vzporedno si obe občini prizadevata iskati še nove vodne vire, ki bodo skupaj s Korotanom rezerva za potencialne spremembe v prihodnosti. 

Občutljivost površja, kjer se nahajamo, je v svojem nagovoru poudaril tudi dr. Franci Gabrovšek iz Inštituta za raziskovanje krasa, ki je pojasnil pomen dostopnosti in kakovosti vodnih virov ter vsa prizadevanja, ki jih vlagajo v raziskave, da bi oskrbo s pitno vodo še dodatno izboljšali. 
Dela na projektu potekajo skladno z vsemi načrtovani terminskimi in izvedbenimi načrti in se tako rekoč prevešajo v zadnje polletno obdobje. Glavnina del, ki zadeva ceste, se je v juniju že zaključila, preostanek pa do izteka leta, saj mora biti projekt popolnoma zaključen marca 2018. 




PRIZNANJE ZA MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO 
Predstavniki Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke (MIR) so 
22. junija na proslavi ob počastitvi dneva policije in 50. obletnice pomorske policije v Kopru, prejeli priznanje (bronasti znak policije za sodelovanje pri krepitvi varnosti) Ministrstva za notranje zadeve. 
V imenu vseh zaposlenih na MIR ga je iz rok generalnega direktorja slovenske policije Marjana Fanka in direktorja Policijske uprave Koper Damirja Rebca prevzela vodja medobčinskega inšpektorata Neva Šibenik. 



RAZPISI ZA SOFINANCIRANJE RAZLIČNIH PROJEKTOV 

Na spletni strani Regionalne razvojne agencije Zeleni kras http://www.rra-zk.si/ so objavljeni številni razpisi za (so)financiranje projektov in ukrepov na različnih področjih. 
Vabljeni k ogledu! 




• Usposabljanje na delovnem mestu za brezposelne osebe z mednarodno zaščito in povračilo upravičenih stroškov usposabljanja 
Razpisni rok:  29. 9. 2017 oziroma do porabe sredstev 


• 1. javni razpis za podukrep 16.4. Podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov 





V Parku vojaške zgodovine si nenehno prizadevajo za dopolnitev obstoječe ponudbe stalnih muzejskih zbirk in razstav s številnimi gostujočimi in začasnimi razstavami, s katerimi želijo svojim obiskovalcem predstaviti raznovrstne zanimive ter pogosto manj poznane tematike z različnih področij. Poleg tega pogosto organizirajo tudi različne pogovorne dogodke, na katerih v sodelovanju z avtorji tovrstnih gostujočih razstav ter drugimi strokovnjaki podrobneje obravnavajo njihovo tematiko. Enega izmed zadnjih takšnih dogodkov so v Parku vojaške zgodovine gostili maja, ko so skupaj z Zavodom Krasen Kras in Narodnim muzejem Slovenije priredili Posvet o  gradiščih v zahodni Sloveniji. Z dogodkom, ki je bil dobro obiskan, so v tematsko celoto zaokrožili zgodbo iztekajoče gostujoče razstave Gradišča – neme priče zgodovine, posvečene predstavitvi gradišča Debela Griža pri Komnu na Krasu. Ob pričetku dogodka so udeležence nagovorili državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, župan Občine Pivka Robert Smrdelj, direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič in direktor Zavoda Krasen Kras Goran Živec. Sledil je strokovni del posveta, kjer so kot predavatelji sodelovali Peter Turk in Boštjan Laharnar iz Narodnega muzeja Slovenije, Maša Sakara Sučević iz Pokrajinskega muzeja Koper, Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, Manca Vinazza z Oddelka za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete ter direktor Zavoda Krasen Kras Goran Živec. Govorniki so skušali udeležencem približati kulturo gradišč in predstaviti najnovejše izsledke raziskav ter sprožiti diskusijo o tem, kako v prihodnje raziskovati in obenem ohranjati gradišča ter kako jih vključevati v kulturno dogajanje posameznih lokalnih skupnosti. 

Park vojaške zgodovine 

DAN DRŽAVNOSTI OBELEŽILI S PREDSTAVITVIJO NOVEGA ZBORNIKA     
V Parku vojaške zgodovine je ob 26. obletnici razglasitve samostojnosti potekala predstavitev zbornika Vloga Teritorialne obrambe Južnoprimorske pokrajine v vojni in procesu osamosvajanja Slovenije leta 1991, ki so jo pripravile Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Notranjske, Slovenske Istre, Brkinov in Krasa. 
Zbornik je rezultat skupnega projektnega dela pripadnikov navedenih območnih združenj veteranov, s katerim so želeli opozoriti na pomembno vlogo pripadnikov Teritorialne obrambe, takratne milice, lokalnih oblasti in drugih civilnih struktur pri obrambi slovenskega ozemlja med osamosvojitveno vojno ter pri zaščiti suverenosti novonastale države. Posebnost zbornika je v aktualnem pristopu k obravnavani tematiki, saj zajema tako strokovne vsebine in zgodovinske razprave kot tudi osebna pričevanja udeležencev in očividcev takratnega dogajanja iz današnjih občin Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Kozina, Divača, Ankaran, Izola, Piran in Koper. 
Pisci zbornika so skušali s tako pripravljenimi vsebinami poleg starejše generacije nagovoriti tudi mlade in šolarje ter med njimi vzbuditi zanimanje za to prelomno obdobje v naši zgodovini. V okviru načrtovanja dogodka je imela poseben pomen tudi izbira datuma in ure prireditve. Predstavitev zbornika se je namreč v Parku vojaške zgodovine začela 26. junija ob 11.10 oziroma natanko 26 let po izhodu jugoslovanskih tankov iz pivške vojašnice. 
Turizem in narava 


www.parkvojaskezgodovine.si  
Park vojaške zgodovine 






V Parku vojaške zgodovine so vstop v glavno poletno sezono obeležili glasno in v slogu. Zadnji vikend v maju so namreč za obiskovalce priredili tankovski vikend, ki je potekal v znamenju ropota vojaških oklepnikov, škripanja tankovskih gosenic in hrumenja motorjev. Gre za zadnjega v seriji tradicionalnih spomladanskih tematskih vikendov, s katerimi v Parku vojaške zgodovine vsako leto poskrbijo za pestro predsezonsko dogajanje. Zanimiv in razgiban program so pripravili tudi v okviru tankovskega vikenda. 
Za udeležence dogodka so bile daleč najbolj atraktivne demonstracijske vožnje vozil voznega dela zbirke Parka vojaške zgodovine in Slovenske vojske, kjer so lahko prisostvovali prikazu neverjetne moči in mobilnosti vojaške oklepne tehnike. Na tankovskem poligonu za kompleksom Parka vojaške zgodovine se je 

Park vojaške zgodovine 



EVROPSKI TEDEN NARAVNIH PARKOV 
V drugi polovici maja je praznovanje rezervirano za naravo. 21. maja obeležujemo dan Nature 2000, dan zatem dan biotske pestrosti, 24. maja pa evropski dan parkov. 
Te tri, za naravo pomembne dni, smo naravni parki Slovenije povezali v celotedensko praznovanje – v teden slovenskih parkov, ki je letos potekal med 21. in 28. majem. 
V tednu slovenskih parkov se v naravnih parkih zvrsti veliko različnih dogodkov. V KPPPJ smo tako ob začetku praznovanja, 21. maja, že četrtič organizirali ovčarski praznik na Pivškem, ki ga je obiskalo zelo veliko ljudi. Prikazane so bile tradicionalne obrti povezane z volno, kot so; tkanje, polstenje, česanje volne. Na stojnicah je bila ponudba na tak ali drugačen način povezana z ovčerejo – prodaja ovčjih sirov in jogurtov, predstavitev projekta Dinalp Bear, ki se ukvarja s promocijo sobivanja ljudi, drobnice, živine in ljudi; mila in med, ki so medvedu prijazna (to pomeni, da imajo čebelarji svoje čebelnjake zavarovane tako, da medved ne more do njih), oprema za ovčarske pse, seveda pa so se ponudbi pridružili tudi lokalni umetniki s svojimi izdelki. Manjkala ni tudi kulinarična ponudba, KPPPJ je v sodelovanju s Turističnim društvom Pivka pripravil krompir v zevnici v kotlu in pa okusne palačinke z ovčjo skuto. 
Dogodek je vsako leto tudi priložnost, da se srečajo in družijo vzreditelji in ljubitelji kraških ovčarjev, ki izvirajo prav iz Pivškega. Praznični teden smo skupaj z drugimi slovenskimi naravnimi parki nadaljevali 24. maja v Ljubljani. Ob evropskem dnevu parkov smo se predstavljali na stojnici skupnosti naravnih parkov ob ljubljanski tržnici in poželi veliko zanimanja mimoidočih Ljubljančanov in turistov. 



Krajinski park Pivska presihajoca jezera 


NOVE TABLE V KRAJINSKEM PARKU PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA 
Prebivalci in obiskovalci Slovenske vasi, Trnja, Klenika, Parij, Palčja, Juršč in Narina so že opazili, da so ob lokalnih cestah postavljene označevalne table, ki opozarjajo, da se vstopa v zavarovano območje narave. Na makadamskem parkirišču pod Slovensko vasjo smo postavili informacijsko tablo, kjer obiskovalec lahko »na hitro« izve nekaj zanimivih podatkov o parku. Iz Slovenske vasi je označena pot do Petelinjskega jezera, na usmerjevalnih količkih pa so napisane tudi razdalje do npr. Svete Trojice, Trnja … Nad Petelinjskim jezerom, na njegovi vzhodni strani, smo uredili razgledno točko, ki bo obiskovalcem služila za postanek, oddih, meditacijo, sprostitev. To je prva 



Krajinski park Pivska presihajoca jezera 
ZAČETEK POLETNIH POČITNIŠKIH DELAVNIC V EKOMUZEJU 



PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER 
Z izvedbo delavnice Na ovčarski kmetiji v petek, 30. junija, je bila odprta letošnja sezona petkovih počitniških delavnic v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer.  
Z otroki smo se odpravili na kmetijo Žužek, kjer smo se sprehodili skozi sirarno. Najprej smo pokukali v kotel z mlekom in sosednji kotel s slanico ter se sprehodili skozi zorilnico, kjer smo opazili veliko sirov. Zatem je gospodarica poklicala ovce, ki so se pasle nad hišo, in otroci so jim vrgli nekaj priboljškov. 
V nadaljevanju so otroci mlečne izdelke iz sirarne tudi poizkusili. Od tam pa smo se podali proti Ekomuzeju, kjer smo nadaljevali z aktivnostmi. Seveda ni šlo brez postanka pri pavu, goskah, puranu in kokoših, kjer nam je lastnica podarila dve pavji peresi, ki sedaj krasita notranjost Ekomuzeja. V Ekomuzeju pa smo izdelali knjižno kazalo z motivom ovc in pava, ki ga bodo otroci uporabili ob prebiranju knjig med počitnicami. 
Otroke vabimo, da se nam pridružijo na delavnicah, ki so vsak počitniški petek med 9. in 13. uro v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer. Lepo vabljeni! 

Turizem in narava 

Krajinski park Pivska presihajoca jezera 




Konec maja so se predstavniki nacionalnih točk Europe Direct in predstavništva Evropske komisije v Sloveniji sestali na delovnem srečanju v Pivki, da bi izmenjali aktualne informacije, znanja in izkušnje. Ogledali so si dva primera uspešnega črpanja EU sredstev v Primorsko-notranjski regiji; Park vojaške zgodovine v Pivki ter Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi. Europe Direct je mreža Evropske komisije, ki skrbi za obveščanje državljanov o različnih zadevah EU. Sestavljajo jo informacijske točke po vsej Evropi. V Sloveniji točke delujejo v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ravnah na Koroškem, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici, Kopru in tudi v Pivki. 
Park vojaške zgodovine je nedvomno zgodba o uspehu, ki združuje kakovostno ohranjanje dediščine in njeno promocijo skozi privlačne turistične dejavnosti. Predstavlja pa tudi potencial za razvoj dopolnilne turistične ponudbe. Direktor Zavoda za upravljanje dediščine in turizma Pivka mag. Janko Boštjančič je udeležencem prikazal kronologijo parka in izpostavil več EU projektov, s pomočjo katerih se je uresničevala vizija parka. Poudaril je, da so EU sredstva pomemben vir financiranja razvojnih idej in omogočajo nastanek novih delovnih mest ter v prostor vnašajo nove kakovostne vsebine. 
Ekomuzej Pivških presihajočih jezer je prav tako nastal s pomočjo EU sredstev. Erika Kovačič in Tanja Avsec iz Občine Pivka sta pojasnili, da je prvi vsebinski korak predstavljala uspešna prijava na Program za razvoj podeželja, ki je omogočila dinamično predstavitev jezer, njihovih geoloških, geografskih, bioloških in etnoloških posebnosti v obliki didaktične in interaktivne muzejske razstave. V muzeju vse leto prirejajo izobraževalne delavnice in druge zanimive dogodke, s katerimi pri domačinih predvsem razvijajo odgovoren odnos do okolja. Leta 2014 pa je bil, tudi kot posledica pridobljenega znanja in spoznanj v sklopu projekta Ekomuzej, ustanovljen krajinski park Pivška presihajoča jezera. Ta v prvi vrsti znižuje tveganja škodljivih ravnanj za okolje in ljudi ter na široko odpira vrata pridobivanju novih EU sredstev, ki bodo namenjena ohranjanju bogate naravne dediščine ranljivega kraškega območja. 

Udeleženci so si z velikim zanimanjem ogledali obe lokaciji in po srečanju povedali, da bodo dobre prakse, kakovostne izkušnje in ideje smiselno vključevali v lastne lokalne oziroma regijske projekte. 
Informacijska točka Europe Direct Primorsko-notranjske 
regije 





Devetletko je letos končalo deset osnovnošolcev, lahko rečemo petina generacije, ki so vse razrede zaključili z odličnim uspehom in so bili v juniju gosti župana občine Pivka Roberta Smrdelja. 
»Zlate petice« so letos Nika Zadnik iz Osnovne šole Košana, pa štirje fantje in pet punc z Osnovne šole Pivka: Matevž Bobek,  Mark Cerkvenik, Aleša Česnik, Vanessa Česnik, Tamara Kapelj, Žiga Kernel, Matija Kristan, Tinkara Rebec, in Tereza Zafran. Tamara in Vanesa sta v vsakoletnem spričevalu zbrali vse same petice. 
Vsi odhajajo na gimnazije, večina pa jih še ne ve, na katero fakulteto bodo krenili čez štiri leta. Le en učenec že zdaj ve, da bo zelo verjetno strojnik, ena učenka pa si želi postati zdravnica. Skupaj za ravnateljicama Alenko Tomšič in Nevo Brce so se odličnjaki kar nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu z županom in župana je zanimalo marsikaj: če jih sošolci imenujejo »piflarji«, ali bodo pogrešali osnovno šolo in sošolce, kako so zadovoljni z učiteljicami in učitelji, kaj bi izboljšali v Pivki, kaj sploh jim pomeni občina in kaj bodo počeli med počitnicami. Izvedel je, da jih res imenujejo »piflarji«, a tudi »nadstandard«, da bodo šolo pogrešali »mičkeno«, da so z učitelji zadovoljni »kakor s kom« in da je Pivka »v redu«, lahko pa bi imela še bazen. Občina jim pomeni skrb za določeno območje Slovenije (pivška je na primer za to, da »dela gužvo na cesti«, je nekdo navrgel za šalo) in če bi vse občine skrbele za svoje območje, bi bila tudi vsa Slovenija v redu. Gostje so nato v dar in za spomin prejeli slovarje, v njih pa lepo gruzinsko misel, ki jim jo je, kot da bi bila njegova, na srce položil in podpisal župan: Znanje je dragocenejše od denarja, ostrejše od sablje in močnejše od puške! 

Srečno! 

Občina Pivka 


JUHU, POČITNICE SO TU ... 

AKTIVNE, ZDRAVE IN VESELE POČITNICE 





NA STARI SUŠICI 

Tu pri nas na  Stari Sušici smo se spet odločili organizirati počitniška dogajanja, ki se bodo tokrat odvijala v juliju. V prvi termin od 18. do 21. julija vabimo družine s predšolskimi in starejšimi otroki, drugi termin od 24. do 29. julija je namenjen šolarjem. 
Dejavnosti (druženje s konji, umetniške delavnice, pohodi, izleti ....), ki so jih otroci že posvojili, smo vključili tudi v letošnji program, 
snujemo pa še nove, ki naj zaenkrat ostanejo prijetna presenečenja. 
Kot doslej bomo ves čas preživljali na prostem, spali v šotorih na senu. Le v slučaju slabega vremena se bomo preselili pod streho. 

Cena tabora 
• družine: 12 eur na dan na družinskega člana, • otroci (šestdnevno bivanje): 265 eur, drugi otrok ima 10 %  Prijetne poletne dni!Hedvika s sodelavci  
popusta.  
Veseli smo, če informacije o taboru delite vsem, ki imajo otroke stare od 6 do 15 let in jih tovrstne dejavnosti zanimajo.  Več informacij in prijave na tel. 031 272 054.  




Projekt nakupa in opreme nove potujoče knjižnice JESENI BO KRAJE PO OČINAH PIVKA IN POSTOJNA OBISKAL NOV BIBLIOBUS 
Potujoča knjižnica se je po naših krajih odpravila na prvo vožnjo leta 1979. Sedaj vam po vaseh in krajih knjižnično gradivo vozi že tretje vozilo, na katerem je okrog 2500 knjig, avdio in video gradivo ter brezžični internet. Posamezno vas obišče vedno na isti dan ob isti uri, vsakih 14 dni. Za razliko od ostalih enot je rok izposoje gradiva na bibliobusu daljši, knjige si je tu mogoče izposoditi za en mesec (z možnostjo enkratnega podaljšanja še za 14 dni). Kot vse enote knjižnice opravlja tudi bibliobus izobraževalno, informacijsko, kulturno in razvedrilno poslanstvo, poleg tega pa je pomembna tudi njegova socialna vloga zmanjševanja razlik med mestom in podeželjem. V letu 2016 smo uspešno pristopili k projektu nakupa in opreme novega bibliobusa, ki ga z veseljem pričakujemo na prvi vožnji v letošnjem septembru. Novo vozilo bo imelo skupno dolžino 9,6 m in bo za dober meter daljše od sedanjega, poleg tega pa bo na njem prostora za skoraj 5000 knjig in ostalega knjižničnega gradiva. Opremljeno bo s sodobno računalniško opremo, mobilnim in brezžičnim internetom za uporabnike, napravo za barvno tiskanje in skeniranje ter projektorjem. Novost novega je vozila je tudi ta, da bo opremljeno z dvigalom, ki bo omogočalo obisk tudi gibalno oviranim posameznikom in invalidom ter poenostavilo obisk z otroškimi vozički.  S projektom nakupa novega bibliobusa in posodobitve knjižnične ponudbe želimo v prvi vrsti nadaljevati uspešno tradicijo potujoče knjižnice v naših občinah, ki traja že 37 let. Ker sta občini po površini sorazmerno veliki, je smiselnost bibliobusa toliko bolj upravičena, saj resnično obiskujemo tudi odročnejše vasi. Z novi bibliobusom bomo udejanjali kulturno, socialno in razvojno komponento poslanstva knjižnic. Tako bomo na celotnem območju obeh občin ponudili enake možnosti dostopa do knjižničnega gradiva in informacij, možnosti vseživljenjskega izobraževanja ter kvalitetnega preživljanja prostega časa. 

Projekt nakupa in opreme novega bibliobusa je zaživel z uspešno kandidaturo knjižnice na razpisu Ministrstva za kulturo, ki projekt financira v višini 61 %, ostala sredstva pa bosta zagotovili Občina Pivka in Občina Postojna. Po izvedenem postopku javnega naročila je nadgradnja in predelava tovornega vozila MAN bila zaupana slovenskemu podjetju AS Domžale. Slavnostni prevzem novega vozila načrtujemo v prvih dneh septembra. 
Uroš Mlinar 


PRVO SREČANJE DNEVNIH CENTROV ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE 

PRIMORSKE REGIJE  
V soboto, 17. junija, sta prijetno poletno  povsem primerljivo s tistim na pravih tekmah. Zmaga je na koncu pripadala dnevnemu centru  
vreme in čudovita okolica Centra šolskih  iz Idrije, ki pa smo se je veselili vsi, saj še kako drži olimpijski moto: »Važno je sodelovati, ne  
in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem  zmagati!« To je bilo prvo srečanje dnevnih centrov za otroke in mladostnike, zagotovo pa ne  
Škocjanu kar klicala po druženju in zabavi.  zadnje, saj se bomo potrudili, da postane tradicionalno. Vsi smo preživeli čudovit, športno  
Otroci in njihovi spremljevalci iz dnevnih  aktiven dan. Spletla so se nova poznanstva, prijateljstva in simpatije. Držimo pesti, da se nam  
centrov za otroke in mladostnike iz  drugo leto pridružijo tudi otroci in zaposleni iz dnevnega centra Ilirska Bistrica in Nova  
Postojne, Kopra in Idrije smo se že dopoldan  Gorica. Dogodek so z drobnimi pozornostmi za otroke podprli Pivka perutninarstvo d. d.,  
zbrali pred domom Rak. Pozdravit sta nas  Zavarovalnica Sava d. d. - poslovna enota Postojna; Zavarovalnica Triglav d. d. – območna  
prišli tudi direktorici Centrov za socialno  enota Postojna, Adriatic Slovenica d. d. – poslovalnica Postojna, Pami d. o. o. – trgovina  
delo, iz Kopra Tjaša Rodman in iz Postojne  Paprika Postojna, Papirnica Scripta s. p. Postojna in Telekom Slovenije d. d. – center Postojna.  
Patricija Može. Naše druženje smo pričeli  Za to prijazno gesto se prav vsem iskreno zahvaljujemo!  
s spoznavno igro, skozi katero so otroci  Vanja Kovač  
vzpostavili prvi kontakt s svojimi vrstniki  Foto: Jana Matičič  
iz drugih centrov. Otroci so se nato razdelili  
po naključno izbranih skupinah ter pričeli  
z igrami. Svoje spretnosti, predvsem pa  
sposobnosti sodelovanja in povezovanja, so  
pokazali v različnih igrah . štiri v vrsto, tek  
s podlogo, hoja s hoduljami, vzemi iz vedra,  
slepi slalom, vlečenje vrvi in bowling.  
Kasneje nas je prijetno utrujene v jedilnico  
zvabil mamljivi vonj kosila, ki ga je  
pripravila kuharica iz CŠOD Rak, posladkali  
pa smo se z dobrotami, ki smo jih spekli v  
dnevnih centrih. Tako okrepčani smo bili  
pripravljeni na tekmovalni del. Otroci so  
se pomerili v treh igrah, štiri v vrsto, tek s  
podlogami ter vlečenje vrvi. Ker pa je bil  
rezultat neodločen, sta se prva in druga  
ekipa pomerili še v bowlingu. Vzdušje med  
tekmovalci, sploh pa med navijači, je bilo  




Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko že tretje leto organizira dneve odprtih vrat EU projekt, moj projekt, ki so se odvili 9. in 10. junija 2017 po celi Sloveniji, tudi v Postojni. Projekte so v začetku leta predlagali ljudje, nato pa zanje tudi glasovali in izbrali po njihovem mnenju najboljšega v vsaki od 12 statističnih regij v Sloveniji. 
Med zmagovalnimi ter predstavljenimi projekti je bil  tudi PROJEKT P.E.S.C.A. 
– PROJEKT O VZGOJI ZA ZDRAVO PREHRANO, v katerem je kot partner sodelovalo tudi Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Predstavitev projekta se je odvijala v soboto, 10. 6. 2017, pred PTC Primorka. Dogodka se je udeležilo okoli 500 obiskovalcev. 
Projekt P.E.S.C.A., projekt o vzgoji za zdravo prehrano, se je v letih 2012–2014  med ostalimi izvajal tudi na območjih treh občin: Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Projekt se je odvijal na šolah, kjer se je v šolske jedilnice uvajalo 6 tradicionalnih jedi s pomočjo senzorno kognitivne metode, ki jo je razvila Univerza v Trstu. Te jedi so bile na sobotnem dogodku tudi predstavljene, skuhal jih je kuharski mojster Rihard Baša, postregli pa učenci osnovnih šol, ki so sodelovale v projektu. 

Med drugim so se predstavili tudi učenci osnovne šole Košana z jedjo passatelle v goveji juhi. 
Poleg predstavitve jedi so delo in uspehe na projektu predstavili tudi nekateri partnerji, vzporedno pa so potekale še delavnice za otroke na temo senzorno kognitivne metode ter kulturno obarvan 3-urni program. 
Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom 



UTRINKI IZ VRTCA 

POLŽKOVA HIŠICA 
Vsako bitje rabi kdaj varen, tih in miren kraj. 
Pod domačo streho najde si uteho. 
Toda polžek kamor gre, veseliti se ne sme. 
Saj vedno hiško vleče naokrog brez sreče. 

Tako se je pričel muzikal Polžkova hišica v izvedbi otroškega pevskega zbora KD Šmihel, ki nas je obiskal v vrtcu. Otroci so neizmerno uživali v glasbi, plesu in dovršenih kostumih. Skozi poučno vsebino zgodbe pa so spoznali, v čem je prednost polžje hiše, da ima v njej varen dom. 
Hvala vsem za čudovito in izvirno izvedbo. 
Vrtec Pivka 




V ŽIVALSKEM VRTU 
Soboto, 10. 6, smo otroci, starši in zaposlene v vrtcu Košana izkoristili za zaključni izlet v Živalski vrt Ljubljana. Najmlajši smo se navdušili nad medvedi, starejše pa so še posebej zanimale opice. Čisto vsi pa smo ostali brez besed ob hranjenju morskega leva. Izlet smo si popestrili z reševanjem 
zanimivih nalog in zabavo na 
Vrtec Košana 



Lidija Pavzin – pobudnica srečanja in nekdaj zaposlena na naši šoli. Gospe so učencem povedale, kako so morale v svojih šolskih letih skrivaj brati, saj je bilo delo doma veliko pomembnejše od branja. Povedale so še katere knjige rade berejo in koliko jih preberejo letno. Gospa Dora je učence presenetila, saj na leto prebere od 50 do 60 knjig in o vsaki prebrani knjigi napiše tudi obnovo. Gospe Lidija in Marija sta prebrali tudi svoji pesmi, ki ju objavljata v zbirnih zvezkih njihovega krožka. Gospa Nevenka pa je prebrala odlomek iz povesti Profesor M, ki jo je zapisala ena od članic njihovega krožka, gospa Štefka Kirn. V nadaljevanju srečanja so učence povprašale, kaj radi berejo. Nekateri so povedali, katere knjige so prebrali za bralno značko, drugi pa so pripovedovali o tem, kaj trenutno berejo. Pogovarjali smo se tu o pesniku Dragotini Ketteju, saj je njegov oče kot učitelj služboval v Košani in je na košanskem pokopališču pokopan. Gospe so obiskale tudi učence razredne stopnje in jim v prijetni poletni senčki brale svoje pesmi. 



Zaključili smo z mislijo: če je branje položeno v zibelko in se ga goji skozi osnovnošolska leta, bo vsekakor postalo del posameznika tudi na jesen njegovega življenja. Naše obiskovalke so bile glede tega vsekakor zgled našim učencem. 
Anita Nedeljkovič Andlovic,OŠ Košana 


V torek, 20. 6. 2017, je našo šolo obiskal gospod Boris Čok. Gospod Čok je strokovnjak za gradnjo kamnitih pastirskih hišk. Najprej nam je pokazal, kako poteka gradnja hiške. Nato smo nabirali kamenje in začeli z gradnjo. 5. šolsko uro pa smo si v učilnici ogledali zanimiv dokumentarni film Pastirske hiške na Krasu, ki opisuje gradnjo različnih vrst kamnitih hišk. Za našo šolo torej odslej stoji prava 
kamnita pastirska hiška. Za pomoč pri gradnji se gospodu Čoku iskreno zahvaljujemo, prav tako gre pohvala učiteljem in vzgojiteljem ter učencem in otrokom iz vrtca. Pa še pomembno obvestilo: Pastirska hiška za našo šolo je namenjena v izobraževalne namene, zato prosimo, da se ne dotikate ali premikate kamenja. 
OŠ Košana 


STARA LEPOTICA V KOŠANI PRAZNUJE 

Slavi 115 let in je še vedno lepotica sredi vasi tu v Košani. Uganka? 
Mogoče tudi ali pa ne, saj bo rešitev znana prav kmalu. Govorimo 

o stavbi, ki je generacijam otrok dajala zavetje. Ta stavba je hram učenosti, ki je bila zgrajena 1902 leta. Od takrat so se v njej zvrstile številne generacije otrok, tu so službovali mnogi učitelji in drugi delavci šole. Tu so se stkala številna prijateljstva ter svetli pa tudi manj svetli dogodki. Takšno je pač življenje, a tok časa teče dalje in ostajajo le še spomini zapisani v zgodovini. Prav zato smo se na šoli v Košani odločili, da pred državnim praznikom zapojemo, recitiramo in zaigramo pred staro šolo, pred katero smo nasuli 115 pobarvanih in izrezanih rožic, ki jih je veter rahlo prenašal in se poigral z njimi. Učenci na razredni stopnji so proti koncu šolskega leta staro šolo risali, o njej so sestavljali pesmice. Nastala je tudi manjša zgibanka, ki spominja na ta dogodek. Dogovorili smo se, da s projektom nadaljujemo septembra, ko bomo na hodniku šole pripravili razstavo. 

Marija Mršnik in Cecilija Pavlovič, učiteljici 



MEDNARODNI NATEČAJ 
Tema letošnjega mednarodnega natečaja za najboljšo otroško in mladinsko knjigo je Kakšno veselje! Tudi letos smo se z učenci od 1. do 4. razreda odločili, da sestavimo in ilustriramo svojo skupno knjigo, ki smo jih že poslali na natečaj v Avstrijo. Prvošolska knjiga ima naslov Prijazne živali, drugošolska Na obisku v domu za ostarele živali, tretješolska Rojstni dan človeških ribic in četrtošolska Družina v božičnem času. 
OŠ Košana 





OSNOVNA ŠOLA PIVKA 
VELIKI KLEK IN IZGINJAJOČI SE LEDENIK 
V soboto, 24. 6. 2017, se je mešana skupina dvajsetih učencev iz angleškega dopisniškega krožka in zgodovinskega krožka ter tri učiteljice, vsi iz Osnovne šole Pivka, odpravili na potep po Tirolski. Privoščili smo si še zadnji izlet pred začetkom poletnega oddiha. Da bi se izognili vročini, smo si tokrat izbrali gorski svet in se podali na Großglockner¸v Avstriji ali Slovencem bolj znan kot Veliki Klek. Kmalu smo spoznali, da so bila vsa zimska oblačila, ki smo jih prinesli s seboj odveč, saj je bilo na razgledni ploščadi Kaiserja Franza Josefa tik ob 3798-metrski gori tako vroče, da so se turisti sprehajali v kratkih hlačah in sandalih. Großglockner, najvišji vrh Avstrije, s katerega se je nekoč valil mogočni ledenik Pastirica vse do nižin, je danes povsem izgubil svojo podobo. Zaradi segrevanja planeta se ledenik vsako leto skrajša za povprečno 10 m. Vendar nas je očarala že sama visokogorska cesta, pogled na dolino iz višin in svizci, ki kljub vročini, še vedno kraljujejo na travnih površinah 


IZLET V MOVIELAND 
Učenci, ki so se pri izbirnem predmetu učili italijansko in nemško, so se odločili, da bodo svoje znanje preizkusili v tujini. 21. junija 2017 so se odpravili v Movieland ob Gardskem jezeru. Predstave so potekale v italijanščini, pri vseh ostalih atrakcijah pa so si lahko pomagali z nemščino ali angleščino. Znanje tujih jezikov jim je prišlo prav zlasti takrat, ko so obviseli na vlaku smrti. Na srečo se je vlak ustavil na najnižji točki, tako da so jih lahko rešili z lestvijo. Adrenalin se je najbolj sproščal pri vožnji s hitrimi čolni, vlakci, na prostem padu in v hiši strahov. Najbolj premočeni pa so bili kot statisti na vožnji s tovornjakom, kar pa je bila v vročem dnevu prava osvežitev. Na poti domov so se ustavili v starem ribiškem mestecu Peschiera ob Gardskem jezeru. 
Tanja Stavanja in Jelka Čeligoj 




PESNIŠKI UTRINKI … 


POČITNICE SO TU 
Počitnice smo pričakali tudi na podružnični šoli Šmihel. Zaključno prireditev smo za starše, stare starše in krajane pripravili v četrtek, 15. 6. 2017. Učenci 3. in 4. razreda so obiskovalcem peli in plesali ter zaigrali igrico Čarovnikovo darilo, učenci 1. in 
2. razreda pa so se predstavili s petjem, deklamacijami in plesom. Za veselo vzdušje so z igranjem na diatonične harmonike poskrbeli trije učenci. Prireditev so s plesno točko zaključili četrtošolci, ki zaključujejo šolanje na podružnici. 
Učiteljica Sabina Kernel 





RAZPORED DOPUSTOV V SPLOŠNIH IN ZOBOZDRAVSTVENIH AMBULANTAH V OB.INI PIVKA 

ORDINACIJA  TELEFONSKA ŠTEVILKA  .AS DOPUSTA ­ODOSTNOSTI  
Zasebna splošna ambulanta Nardo Stegel, dr. med.  ­FEBRIS D.O.O.  05/ 757 25 61  od 19.6.2017 do 23.6 .2017 in od 07.08.2017 do 25.08.2017 (splošni zdravniki se nadomeš.ajo med seboj)  
Zasebna splošna ambulanta ­Garmuš Sonja, dr. med.  05/ 757 05 40  od 3.6.2017 do 25.6.2017 ter 4.9.2017 do 17.9.2017 (splošni zdravniki se nadomeš.ajo med seboj)  
Zasebna splošna ambulanta ­Dragana Perušina .uki.  05/ 75 73 199  od 03.07.2017 do 21.07.2017 in 14.08.2017 ter od 21.08. do 25.08.2017 (splošni zdravniki se nadomeš.ajo med seboj)  
Zasebna pediatri.na ordinacija ­             dr.Mirjam Grmek, pediater  040 844 552  od 01.07.2017 do 31.08.2017 po ordinacijskem .asu v Postojni  
Zasebna zobna ambulanta ­Marin Juri.ev, dr.den.med.  05/757 25 64  od 26.6.2017 do 7.7.2017 (nadomeš.a ZD Postojna in železniška ambulanta Pivka) od 14.08.2017 do 1.9.2017 (nadomeš.a ZD Postojna in železniška ambulanta Pivka)  
Zasebna zobna ambulanta ­             Meta .esnik dr. dent. med.  05/620 34 50  od 26.6.2017 do 7.7.2017 (nadomeš.a dr.Mateja Cep v Postojni) od 24.7.2017 do 28.7.2017 (nadomeš.a dr. Marin Juri.ev v Pivki) od 7.8. do 11.8.2017 (nadomeš.a dr. Marin Juri.ev v Pivki) ter od 14.8.2017 do 18.8.2017 (nadomeš.a dr.Mateja Cep v Postojni)  
Zasebna zobna ambulanta za otroke in mladostnike ­Sladžana Martinovi., dr. dent.med.  05/ 757 14 56  od 19.6.2017 do 28.6.2017 (nadomeš.a šolska zobna ambulanta v Postojni) ter od 14.8.2017 do 1.9.2017 (nadomeš.a šolska zobna ambulanta v Postojni od 14.8.2017 do 25.8.2017 oziroma Železniška zobna ambulanta v Pivki od 28.8. do 1.9. )   





16. junija 2017 je bila slovesna prireditev ob 40-letnici Doma upokojencev Postojna, ki pod svojim okriljem združuje tudi številne Pivčane. Dogodka se je udeležil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in drugi visoki gostje ter stanovalci, njihovi svojci in zaposleni. Letos sicer jubilejno srečanje je že 31. po vrsti. Vsakič je zelo posebno in nepozabno. Ob tej priložnosti smo izdali glasilo, ki smo ga poimenovali Naše mavrično življenje. Osnovni moto, ki veje iz Glasila je »Dodati življenje letom«. Na svečani prireditvi je zadišalo tudi po domačem. Dekoracija stavbe je bila delo naših stanovalk pri delovni terapiji. Zadišalo je po cvetju iz domačih vrtov. Tudi torta velikanka, pecivo in piškoti so bili delo pridnih rok naših zaposlenih. In ne nazadnje, predsednik države Borut Pahor je povabil stanovalce in zaposlene, naj ga obiščemo v njegovi predsedniški palači. Ker je vabilo izjemno in enkratno, se mu bomo odzvali v mesecu septembru. Petkovo popoldne je bilo resnično izjemen in čudovit dogodek za vse nas. 
Kristina Katern, Dom upokojencev Postojna 




PREVERJANJU ZNANJA 
2. junija se je v Novi vasi na Blokah odvijalo letno regijsko preverjanje znanja ekip prve pomoči Rdečega križa in civilne zaščite. Letošnjega preverjanja so se udeležili člani vseh treh ekip območnega združenja Postojna-Pivka. Ekipa Pivka 1 je zasedla 
7. mesto, ekipa Pivka 2 8. mesto in ekipa Postojna 9. mesto. Na preverjanju je sicer sodelovalo dvanajst ekip v konkurenci ter ena ekipa izven konkurence. Ekipe so na zahtevnih deloviščih pokazale izjemno visok nivo znanja, ki je potrebno za ukrepanje ob nujnih primerih, in kot običajno, so tudi tokrat o točkah odločale malenkosti. Zmago so odnesli člani ekipe prve pomoči iz PGD Cerknica, ki se bodo udeležili letošnjega državnega preverjanja, oktobra na Tolminskem. 
Članom vseh treh ekip iskreno čestitamo za uspešno zastopanje RKS-OZ Postojna-Pivka. 


PREDANO PROSTOVOLJSTVO 18-LETNEGA GAŠPERJA 

V starostni skupini do 19 let je prejel naziv Naj prostovoljec Gašper Leskovec iz Postojne na predlog Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Postojna-Pivka, in sicer za aktivno pomoč mladim, predvsem iz socialno šibkejših družin. Gašper je izredno odgovorna in empatična oseba, kar se zrcali tudi pri njegovem prostovoljnem delu. Veliko svojega časa prostovoljec posveti prostovoljskemu delu v okviru Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Postojna-Pivka. Bil je aktiven v okviru programa Skupaj smo, kjer se je izkazal kot izvajalec programa učne pomoči za otroke iz socialno šibkih družin, ki se soočajo z učnimi težavami. Z veseljem pa Gašper vedno priskoči na pomoč tudi pri drugih aktivnostih in drugih organizacijah. Poleg Gašperja je RKS-OZ Postojna Pivka zelo ponosno tudi na tri prostovoljke, ki nesebično pomagajo pri številnih projektih. 
IZJAVA GAŠPERJA 
»S prostovoljstvom sem se začel ukvarjati pred dvema letoma. Prostovoljstvo mi pomeni to, da z nekom nekaj delim in v zameno ne pričakujem ničesar, pričakujem le srečo, zadovoljstvo, veselje in nasmeh na obrazu tistega, ki sem mu pomagal. To so pozitivne in pristne lastnosti, ki so del prostovoljstva, so del tebe, z njimi živiš in rasteš. Sprva sem si želel postati prostovoljec, zato da bi si pridobil delovne izkušnje in pa seveda, ker me je prostovoljstvo že od nekdaj zanimalo. Čez čas in mnogo opravljenih ur na RK spoznavam, da prostovoljstvo ni samo to, da nekomu pomagaš, ampak tudi to, da veliko pridobiš. Spoznaš veliko ljudi, skleneš nova prijateljstva in si pridobiš nova znanja in spretnosti iz komunikacije, ter tudi kompetence … 
Na svet smo postavljeni zato, da si med seboj pomagamo in soustvarjamo kvalitetno družbo, v kateri bi morala vladati harmonija, sreča in ljubezen. Ljudem, ki se znajdejo v stiski pomagam tako, da jim vlivam novo upanje, jih motiviram in spodbujam naj vztrajajo in ne obupajo nad položajem, saj ni konec sveta in da za dežjem vedno posije sonce. Skušam jih postaviti spet nazaj pokonci in jim omogočiti lepše in mirno življenje. Ker revščina ni greh in vsaka oseba se lahko hitro znajde v podobni stiski. 
Če si zagret prostovoljec, ti prostovoljstvo postane način življenja in ti zavzame večino prostega 

časa. Za šolanje pa mi ostane kar precej časa, saj mi prostovoljstvo ne pomeni ovire, to opravljam, zato da bi zadostil klicu dobrote, da nekomu priskočiš na pomoč. 
Naziv Naj prostovoljec Slovenije za leto 2016 v kategoriji prostovoljcev do 19 let, mi seveda pomeni ogromno. Uvrstiti se tako visoko med številnimi prostovoljci v Sloveniji, ni enostavno. Za to je potrebno kar precej truda in energije, pa tudi veselja do opravljanja prostovoljnih dejanj. Brez tega seveda ne gre. Vendar se vložen trud izplača, ko vidiš, da te mnogi spodbujajo pri tvojem delu, veš da si na pravi poti, čutiš neko osebno zadovoljstvo in pri tem uživaš, se počutiš srečnega, saj veš, da si nekomu polepšal dan.« 
Vir: ŠC Postojna 


V juniju je v središču Postojne, v prisotnosti številnih gasilcev in gasilk, potekalo slavnostno obeležje ob prejetju nove, pomembne gasilske opreme – avtolestve za reševanje z višin, ki bo odslej zagotovo pomembna pridobitev v primeru potrebe po tovrstnih reševanjih. Postojnski gasilci, ki so nov, sodobno opremljen tovornjak ponosno pokazali javnosti in ga z vsemi častmi sprejeli v svojo last, bodo v primeru nesreč svojo avtolestev nesebično delili oziroma z njo pomagali tudi sosednjim občinam. 
DKH Foto: Občina Postojna 

GASILSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL MATEVŽA HACETA 
V soboto, 27. maja, je v organizaciji Gasilske zveze Ilirska Bistrica potekalo regijsko tekmovanje Obalno-kraške regije za memorial Matevža Haceta. Iz PGD Pivka so se tekmovanja udeležili mladinci. Opraviti so morali 3 naloge: taktično vajo napada iz hidranta, vajo razvrščanja in teoretične teste. Na koncu so dosegli 6. mesto. 
Vir: PGD Pivka 




MAJ ŠE POSEBEJ DELAVEN 
Maj je bil za  Društvo Vita Pivka, ki deluje na območju občin Pivka in Postojna, in ekipo POMAGAJMO (sebi in drugim) še posebej delaven, saj smo imeli poleg brezplačnega izobraževanja tečajnikov, še več drugih aktivnosti: 

1.
 Na povabilo vojašnice barona Andreja Čehovina smo se tudi letos z ekipo mladih mentorjev POMAGAJMO (sebi in drugim) in s prijatelji ter odličnimi sodelavci Kluba vodnikov reševalnih psov – KVRP Postojna udeležili  dneva odprtih vrat. 

2.
 Drugi vikend v maju smo začeli z delavnico postavljanja ciljev, nadaljevali s partnerskimi odnosi in zaključili z gojenjem zelišč na terasi ali balkonu. Kar smo marca in aprila sadili in sejali, lepo uspeva. Naredili smo zeliščni sirup, sušili zelišča za čaj in pripravili 


tinkturo. Balkonski in terasni vrtički so odlični za vse, ki nimajo vrta. 
3. Povabljeni  smo bili na posvet za članice gasilske regije Ljubljana III, kjer smo sodelujoči in gostje uživali v prijetnem druženju in 





V maju, mesecu ko občina Pivka praznuje svoj praznik, so Pivčani slovesno postavili spominsko ploščo dr. Adolfu Kinkeli, našemu rojaku s Pivke, na pročelju Zdravstvene postaje Pivka. Slovesnosti se je udeležil njegov sin dr. Nikolaj Kinkela s soprogo in hčerkama ter drugimi sorodniki. Na prireditev je prišlo veliko ljudi, ki so poznali in cenili nesebično delo dr. Kinkele. 
V uvodnem nagovoru je Ernest Margon povedal, da si Kulturno društvo Lipa skupaj z Občino Pivka prizadeva ohraniti spomin na znane osebnosti s Pivškega, ki so s svojim delom doprinesli k skupnemu dobremu in razvoju naših krajev. V preteklih letih smo se Pivčani spomnili dveh naših pomembnih in trajnega spomina vrednih rojakov. V letu 2000 učiteljice, pesnice in prevajalke Ludovike Kalan, v letu 2002 pa dr. Antona Požarja, duhovnika, slavista in velikega rodoljuba. Oba sta delovala v času, ki je bil za primorske Slovence najtežji – času italijanske zasedbe naših krajev po krivični vzpostavitvi Rapalske meje. V to obdobje sodi tudi plemenito delo dr. Adolfa Kinkele, ki se je rodil v Žminju pri Pazinu. Zadnje leto prve svetovne vojne je kot prostovoljec delal v poljski vojaški bolnišnici v Radgoni, po tem študiral medicino v Zagrebu in kot mlad zdravnik po opravljenem stažu in nostrifikaciji diplome v Italiji nastopil delo v Knežaku – na Pivki. Pivki in Pivčanom  je ostal zvest vso delovno dobo. Leta 1929 se je poročil z Zofko Plesničar, ki mu je bila velikokrat asistentka pri zdravniških opravilih. V Knežaku sta se jima rodila sinova Dimitrij –Mitja in Nikolaj – Kolja. V vihri druge svetovne vojne je bil dr. Kinkela zvest Hipokratovi prisegi in je zdravil vse, ki so bili potrebni zdravniške pomoči. Zaradi zdravljenja ranjenih partizanov je bil v nemilosti pri Nemcih, bil je zaprt v znanem tržaškem Coroneiu, od koder so ga spustili po posredovanju župana Št. Petra Rudolfa Završnika. Moral pa je zapustiti Knežak in se leta 1944 preseliti v Št. Peter na Krasu – Pivko. Dr. Kinkela 

je bil vsestranski družinski zdravnik, opravljal je manjše operacije, porode, tudi zobozdravstva se je lotil. Kot edini zdravnik v tem delu Pivške kotline je skrbel za ljudi po najboljših močeh in kot tak ostal v njihovem spominu. Po besedah pokojne Amalije Tanko je bil: »Edini zdravnik za vso okolico Pivke in je bil na razpolago ob vsaki uri podnevi in ponoči, nikoli ni odrekel pomoči.« Tudi zdravstvena postaja, kjer je dr. Kinkela dobil častno mesto s spominsko ploščo, je bila njegova zasluga. Pivčanom je hotel zagotoviti najboljšo zdravstveno oskrbo z ustrezno zdravstveno službo, svojo idejo je uresničil z izgradnjo zdravstvenega doma v Pivki leta 1960. Prav tako si je prizadeval za kmete, ki po vojni niso bili zavarovani. Pomagal jim je z zbiranjem zdravil in jim nudil brezplačne preglede. Pivčani so mu za njegovo nesebično delo še danes zelo hvaležni, številni se spominjajo »svojega dohtarja« in mu izrekajo spoštovanje. V KD Lipa želijo ohraniti njegov spomin tudi z zbiranjem pričevanj, zgodb in anekdot, ki bi jih lahko zbrali v knjigo, kajti le zapisano ostane. Ernest Margon se je ob tej priložnosti zahvalil tudi Marjanu Vodopivcu, ki je spodbudil postavitev spominske plošče in Alojzu Šabcu, s katerim sta skupaj dala na občinskem svetu pobudo, ki je padla na plodna tla. Seveda pa velja zahvala Občini Pivka in županu Robertu Smrdelju, ki je podprl kulturno pobudo. Župan Robert Smrdelj je v svojem nagovoru poudaril pomen zdravja kot vrednote za vsakega človeka in bil zelo vesel, da imamo v našem kraju tako pomembne ljudi, ki so vidno prispevali k boljšemu življenju v naših krajih. Nato je spregovoril dr. Nikolaj Kinkela, ki je bil ganjen nad ljudmi, ki še vedno cenijo delo njegovega očeta. Zahvalil se je za prizadevanja, da se bo ohranil spomin nanj, hkrati pa poudaril, da je tudi sam še vedno zelo navezan na te kraje. 

V kulturnem programu je nastopila učenka glasbene šole Postojna Rebeka Mislej na flavti in  zaigrala Slavčkovo serenado, recitaciji iz poezije Ludovike Kalan sta prispevali Irena Margon iz KD Lipa in Suzana Česnik iz Kulturnoprosvetnega društva Miroslav Vilhar iz Zagorja. Program pa je bogato popestril solist Matej Lenarčič, ki je zapel Prešernovo Pesem Kam v priredbi Frana Gerbiča in ljudsko Kaj bi jaz tebi dal v priredbi Marjana Lipovška. Na klavinovi ga je spremljala prof. Snežana Pleše Žagar. Sledilo je odkritje spominske plošče, ki so jo skupaj odkrili sin Nikolaj in gospe Mara Moravec in Zora Česnik, ki sta bili dolgoletni zdravnikovi sodelavki. Sledil je še blagoslov plošče, ki ga je opravil kneški župnik mag. Alojz Milharčič. V kneški župnijski kroniki je našel kar nekaj zabeležk, ki odsevajo skrb dr. Adolfa Kinkele za Pivčane. Prisotni so se še dolgo zadržali in obujali spomine na čas, ki ga je neizbrisno zaznamovalo delo dr. Kinkele. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka želi zbrati slikovno gradivo in spomine Pivčanov na dolgoletno vsestransko skrb dr. Adolfa Kinkele za njih. To bo naloga društva v naslednjih letih. Lepo vabljeni, da dodate svoj kamenček v ta mozaik. 
Irena Margon, predsednica KD LIPA Foto: Valter Leban 


... ali kako je Zlatan Kovačič s Kala prehodil preko 1000 km dolgo, najbolj čislano romarsko pot na svetu 
Sedem in pol milijarde ljudi naj nas bi bilo ta trenutek na svetu. Sedem in pol milijarde potreb, želja, lačnih ust, hrepenenj, karakterjev. Niti dve duši si nista isti in kolikor nas je, toliko različnih poti ubiramo in toliko različnih pogledov na svet imamo. 

Zlatan Kovačič nikakor ni oseba, ki bi jo človek uvrstil med običajne, navadne, če hočete dolgočasne ljudi. Je človek nemirnega duha, navdušen športnik, kolesar, motorist, pohodnik, maratonec ... po drugi strani pa čuteč in skrben družinski človek. 
Ni en tistih, ki bi sedeli z daljincem pred televizijo in se dopoldne jezili nase, popoldne pa na cel svet. Vsekakor pa ni človek, ki bi bil rad pri miru ali predolgo zdržal na enem mestu, ali hodil 33 let pod en in isti grmiček na eno in isto plažo. 
K pogovoru smo ga pa povabili, ker je zbral pogum, sredstva in čas, da si je izpolnil željo in cilj, prehoditi eno najdaljših, najtežjih in najbolj opevanih romanj, kar jih je ... romanje v Španski Santiago de Compostela 
Zlatan, povej mi na začetku ... od kod sploh tako nenavadna ideja, želja … zakaj si se odločil za to pot? 
No, pot in sama odločitev sta povezani s tem, da sem želel počitka. Ne fizičnega, ker me to še bolj izčrpa kot delo in aktivnost, temveč duševnega, psihičnega počitka. Časi niso enostavni, obveznosti, služba, okolje, skrbi, odgovornost, vsak dan od vsakega izmed nas zahtevajo vedno več, vedno bolje, vedno hitreje, biti na voljo, biti dosegljiv, biti povezan ... svet je začel teči salamensko hitro in včasih se vprašam, kje se bo vse skupaj ustavilo. No, jaz sem se želel ustaviti v psihičnem, duševnem smislu vsaj nekaj trenutkov, nekaj dni in o tem romanju sem veliko bral, razmišljal, raziskoval in se na koncu odločil, da poskusim. 
Kako so potekale priprave, si potoval sam, si bil še s kom v navezi? 
Nisem bil sam, res pa je, da tega nisem pričakoval, pripravljal sem se, da bom sam prehodil to pot. Vendar sem med raziskovanjem terena, če lahko tako rečem, naletel na mnoge, ki so to pot že opravili, ali v enem kosu ali v več etapah, ali peš ali s kolesom. Prebral sem ogromno knjig, pogledal vse filme na to temo, brskal po internetu, youtubu, blogih, se opiral na izkušnje ljudi in vedno več podatkov je govorilo o tem, da je zelo težko hoditi »v kompaniji« z več ljudi skupaj, saj se že na en hrib dva težko ujameta v ritmu, hitrosti, kaj šele če hodiš 30, 40 dni skupaj. Vendar sem se pred potovanjem vseeno odločil da dam v javnost vprašanje, če se morda še kdo odpravlja dol, bolj zaradi prevoznih stroškov, finančne kalkulacije, logistike in podobnega. In glej ... oglasili sta se mi dve popotnici, ena iz Kopra in ena iz Ljubljane, ki sta nameravali potovati v istem terminu. Tako smo se dogovorili in šli skupaj.Na začetku je bila to želja samo glede prihoda v Španijo in logistike povezane s tem, na koncu smo dejansko pot prehodili in zaključili skupaj. 

Kako pa se je vse skupaj začelo? Kje ste startali? Kako sploh »zložiš skupaj« tako obsežno potovanje? 
Ja, zanimivo je, da smo imeli na začetku res veliko dela, telefonov, mailov, kontaktov, da se je lepo poklopilo. Ob tem bi se zelo rad zahvalil prijateljem, ki so mi pri tem pomagali, tudi z računalniškim in tehniškim znanjem, ki ga sam ne premorem toliko. No, začeli smo v Benetkah, od koder smo leteli z letalom v Bilbao, od tam z avtobusom v Pamplono, kjer pa nas je že prej dogovorjeni taksist čakal in odpeljal na start poti, ki je na meji med Španijo in Francijo. Seveda se moraš za pot tudi uradno prijaviti, registrirati, dobiš posebno prepustnico . to je kartonček, v katerega ti vpisujejo datume, žige, skratka potrjujejo tvoj prihod in nastanitev v nekem kraju po celotni poti. Tam ti pripada tudi prenočišče in hrana, ponekod je na voljo kuhinja, da si skuhaš sam, ponekod te s hrano postrežejo domačini. Slovencev ni malo na tej poti, lahko si štejemo v čast, da imamo tudi kot edini narod na voljo te prijavne kontrolne kartončke v slovenskem jeziku. Na koncu poti v Santiagu kontrolne kartončke pregledajo, preverijo, preden dobiš uradni »žegen«, da si opravil s potjo. Na to lahko čakaš tudi ure in ure, kar 15 »šalterjev« je na voljo in vrste so res enormne. 
Zlatan, koliko pa je teh kontrolnih točk, prenočišč, postojank na celotni poti? 
Nekako uradno je predvideno, da se pot prehodi v 34 dneh, in točno toliko je tudi postojank. Vendar je od hitrosti posameznika odvisno, koliko hitro bo hodil, in ker smo bili mi trije zelo dobra ekipa, smo pot prehodili v 22 dneh. Pozneje sem doma razmišljal, da bi ... če bi na poti hodil sam, verjetno še v par dni prej zaključil s potjo, vendar sem danes prepričan, da se ne bi dobro končalo. Utrujenost, pot, počitek, vse to je bilo veliko bolj znosno in zmerno v družbi treh ljudi. Pot se začne z dolgim vzponom, ki prečka Pireneje, tam nas je čakal mraz in sneg in kot rečeno ... vesel sem bil, da sta moji sopotnici držali tempo, ki je bil na prvi pogled morda počasnejši od mojega, a se je izkazalo, da sem na cilj prispel tako rekoč spočit, brez prevelikega fizičnega napora, pa vseeno v kratkem času. 
Kakšne ljudi ste srečevali po poti? Je bilo veliko mladih, vernikov? 
Lahko rečem, da je bilo na romanju toliko različnih ljudi, kot jih lahko srečaš tudi sicer v življenju. Mladi, stari, bolni, z majhnimi otroki, s psički, invalidne osebe, bogataši, reveži … ljudje iz Evrope, Amerike, Avstralije, dobesedno iz celega sveta. Vseh slojev, pa tudi veroizpovedi. Nisem opazil, da bi bilo to izrazito versko popotovanje, prej bi lahko rekel duševno, duhovno, pač z vsem, kar si danes ljudje pod duhovnostjo razlagajo. Vsi pa so prišli s ciljem poiskat nek mir, narediti nekaj zase, kar se v teh norih potrošniških časih v vsakdanu več ne da. 


Koliko ste pravzaprav hodili … koliko kilometrov hoje je bilo na koncu za vami? 
No, če pogledaš uradno, je ta tako imenovana Jakobova pot uradno dolga okoli 800 kilometrov. Je pa odvisno, kje začneš, pa katero pot izbereš vmes, predvsem pa je na cilju v Santiagu, kjer ti pot uradno potrdijo in požegnajo, za nekatere konec, a se jih večina vseeno odloči vztrajati »do konca«, se pravi še približno 100 kilometrov do obale, do morja, do »točke 0«, oziroma kot ji rečejo «konec sveta«. Na koncu smo izračunali, da je za nami nekaj malega preko 1000 kilometrov prehojene poti v 22 dneh. 
Kako pa je bilo na poti s povezavo z domovino, domačimi, kako so sploh sprejeli to tvojo odločitev, da greš tja daleč na to pot? 
Vsekakor bi tu rad poudaril, da kaj takšnega ne bi bilo nikoli možno brez podpore družine. Hvaležen sem ženi Tanji, ki me ob tem podpira in me razume, želel bi si, da bi šla oba na to pot, vendar je to žal neizvedljivo. Poleg tega da sem moral za pot žrtvovati veliko časa, priprav, prihraniti ogromno dopusta, sredstev in ostalih stvari, je seveda pomembna tudi družina, ki je bila zaradi tega prikrajšana. A ker je bila ta želja v meni res neizmerna, sem si to zadal kot cilj in ga tudi dosegel. Še enkrat na to pot ne bi šel ... morda z druge smeri, vendar je v življenju še toliko drugega za izkusiti, toliko krajev za obiskati, da se mi zdi škoda vračati se na že videne zadeve. No, glede tvojega vprašanja, s komunikacijo ni bilo nobenih težav. Pri svojem operaterju sem si uredil mobilni paket za tujino, s katerim sem brez težav telefoniral, pošiljal maile, sms-e … predvsem pa sem bil z večino v stiku prek Facebooka. Vsem svojim »sledilcem«, prijateljem in sovaščanom se zahvaljujem za toliko podpore in lepih besed, ki so mi jih namenili. V prvi vrsti pa seveda svoji družini. 

Zlatan, iskrene čestitke za tvoje romanje, za prehojeno pot ... tako tisto fizično, 1000-kilometrsko, kot tisto pot, ki si jo s tem opravil kot osebnost. Želimo ti še veliko takšnih in podobnih podvigov in pa seveda, da bi bralci Pivškega lista še kdaj brali o tvojih podvigih. 
Hvala tudi vam in z veseljem pomagam vsakomur, ki bi se morda odločil, da tudi sam prehodi Camino . Santiago de Compostela. 
Silvo Čelhar Foto: Zlatan Kovačič 

LETNO SREČANJE ČLANOV MEDGENERACIJSKEGA PROSTOVOLJSKEGA DRUŠTVA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO 
REPUBLIKE SLOVENIJE V PIVKI 
V četrtek, 22. junija 2017, je  potekalo že šesto tradicionalno letno srečanje članov Medgeneracijskega prostovoljskega društva za kakovostno staranje zaposlenih in nekdanjih delavcev MO, v katerega  so včlanjeni voditelji/širitelji programov za starejše, člani medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje MO ter člani Medgeneracijskih informativno-družabnih središč iz Ajdovščine, Slovenske Bistrice, Ljubljane in Novega mesta ter podporni člani društva. Srečanje sta organizirala društvo in Sektor za vojaške zadeve MO. 
Lep in ne preveč vroč junijski dan je bil odlična priložnost za raziskovanje nečesa novega, za organiziranje srečanj, druženj in izletov. Člani prostovoljskega društva so si ta dan polepšali in izkoristili za odkrivanje novih kotičkov Slovenije. Na predlog predsednika društva so se odločili, da pridejo v Pivko. Prvi cilj je bil Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi. Točka, v kateri so spoznali eno najbolj bogatih območij pestrosti rastlinskih in živalskih vrst, predstavljena je bila čudovita igra krasa in vode ter kulturna dediščina tega območja. Ogledali so si tudi Petelinjsko jezero in zvedeli vse o legendarnem Martinu Krpanu. Nad pripovedjo 
o Martinu Krapnu so bili tako navdušeni, da ko so prišli domov, so objavili slike na Facebooku s pripisom, da so bili tega dne v Krpanovi deželi. Naslednja postaja je bila ogled vojašnice Stanislava Požarja. V vojašnici je bilo organizirano tudi kosilo. Po kosilu zelo dobro okrepčani so člani društva odšli v menzo Javorja, kjer je bilo organizirano druženje. Pred začetkom druženja sta člane nagovorila tajnik društva Peter Košak in predsednik društva Evgen Primožič. Predsednik je med nagovorom povedal udeležencem srečanja o Pivki, o njeni zgodovini, njenem gospodarstvu. Povedal je tudi, da se bliža 26. junij, dan, ko se je začela agresija na Slovenijo, ko se je iz vojašnice Pivka ob 11. uri in 10 minut začel pohod tankov na zahodno mejo, na mejna prehoda Rožna dolina in Vrtojba. Takoj ko so prebivalci obvestili štabe TO in postaje takratne milice, da gre po Pivki kolona tankov, so štabi Teritorialne obrambe in milica začeli z mobilizacijo svojih pripadnikov. Tako se je začelo … Povedal jim je še, da je področje Pivke širšem geografskem pomenu imenovano Regija Carsica Militaris, kot je navedeno na Spletni strani Parka vojaške zgodovine Pivka, in je eno najbolj strateških območij v Evropi, kjer že tisočletja potekajo pomembne poti med srednjo Evropo in Sredozemljem. Osrednja gravitacijska točka tega območja so Postojnska vrata, ki jih v najožjem pomenu danes razumemo kot Ravbarkomando pri Postojni, kjer cesta in železnica med Ljubljano in Trstom dosežeta najvišjo nadmorsko višino (610 m). Zato je področje Pivke bilo od nekdaj zelo pomembno za vse vojske, ki so prehajale to območje. To je veljalo tudi za nekdanjo Jugoslovansko ljudsko armado, saj je imela največ sil tako imenovanega »A ešalona« stacioniranih v vojašnicah na področju Pivke. Ob koncu nagovora je predsednik vsem udeležencem zažel, da preživijo prijetno družabno popoldne, da bodo iz druženja v Pivki odnesli domov lepe spomine, na katere se bodo še velikokrat spomnili.  

Popoldne je hitro minevalo, nekateri so se ob glasbi tudi zavrteli. Sredi popoldneva je bila vsem udeležencem postrežena še sladica, ki jim je dala dodatno energijo za zabavo in ples ter slajše počutje do poznega popoldneva. Prvi so se začeli poslavljati tisti od najdlje iz Štajerske, Prekmurja, Dolenjske, Gorenjske in nato pa še iz Ajdovščine in Gorice. Ob slovesu in ob stisku rok so vsi udeleženci srečanja rekli, da so preživeli en prekrasen in poučen dan in da bodo še prišli sem s svojimi družinami, prijatelji ali znanci. 
Evgen Primožič, Foto: Robert Zadek 






LOGISTIČNA BRIGADA SLOVENSKE VOJSKE V PIVKI PRAZNUJE 

V Vojašnici Stanislava Požarja v Pivki je v četrtek, 29. junija, potekala slovesnost ob dnevu Logistične brigade ter dnevu oklepno­mehaniziranih enot Slovenske vojske. Prisotne na slovesnosti je ob tej priložnosti nagovoril namestnik poveljnika sil SV brigadir Ernest Anželj, ki je poudaril, da je logistika ključna komponenta Slovenske vojske, in da brez logistike ne bi bilo mogoče opraviti prav nobenega premika, transporta ali druge aktivnosti. Slavnostni govornik brigadir Ernest Anželj, ki je deloval tudi v 74. OKMB (Kleščmani), kjer je v praksi spoznal, da so oklepne enote jeklena pest vojske. »Prepričan sem, da bi se tudi danes morali bolj zavedati pomena oklepnih enot in njihove ognjene moči. Menim, da je oživitev rodov in služb predpogoj, da v SV ponovno vzpostavimo sposobnost za združeno delovanje,« je dejal brigadir Anželj, ki je na koncu poudaril, da moramo biti ponosni nase, na svoje družine, tovariše ter da moramo spoštovati svoj rod, svoj dom, svojo vojsko in domovino. 
Poveljnik Logistične brigade brigadir Milan Žurman je povedal, da praznujemo štiri leta od ustanovitve Logistične brigade, ki je nastala s transformacijo leta 2013. »Nikakršno naključje ni, da obeležujemo četrto obletnico LOGBR in obenem 26. obletnico ustanovitve 1. tankovske čete Teritorialne obrambe prav tu, v domu tankistov SV, saj so tankisti že četrto leto zapored sestavni del naše enote,« je dejal brigadir Žurman, ki se je zahvalil vsem pripadnikom LOGBR za odlično opravljene naloge. Na slovesnosti, ki so jo s kulturnim programom popestrili moški pevski zbor iz Pivke in Aljaž Mauko, so podelili tudi bronaste medalje in pohvale Logistične brigade SV. Na slovesnosti, ki jo je povezovala višja vojaška uslužbenka XII. razreda Irena Turin, sta bila razglašena tudi najboljši vojak in podčastnik Logistične brigade za leto 2016. S svojim delom, predanostjo in zgledom sta se najbolj izkazala vojak Mitja Čepe (670. logistični polk) in štabni vodnik Tom Nino Kastelic (670. logistični polk), medtem ko je polkovnik Danilo Jazbec, ki je v brigadi opravljal delo namestnika poveljnika brigade in je odšel na drugo delovno mesto na Generalštab SV, za prispevek pri delovanju Logistične brigade prejel zlato medaljo Logistične brigade. Slovesnost se je končala z druženjem vseh prisotnih. 


V petek, 16. junija 2017, je bil v Krpanovem domu v Pivki dogodek z naslovom Osamosvojitev Slovenije 26 let pozneje, ki ga je organiziral območni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Postojna in Pivka ob podpori Občine Pivka. Gost večera je bil  bg.-gen. Anton Krkovič. Namen dogodka je je bil počastitev dneva državnosti. Kulturno so dogodek obogatili: Pevska skupina Tuščak, recitatorji: Klavdija Sotlar, Matija Kristan in Majda Žužek ter trobentač Tine Sotlar. Program sta povezovala zakonca Ana Žužek Barle in Marko Barle. Prisotnost praporščakov iz Divače je dala dogodku težo narodne zavesti in domoljubja. Predsednik združenja Ljubo Fabjan je razgovor povezoval in poudaril pomen dneva državnosti kot rojstni dan samostojne Slovenije, o kateri so sanjali mnogi rodovi. Uvodoma je bil predvajan film Osamosvojitev Slovenije – Enotni v zmagi. Film  prikazuje mozaik takratnih dogodkov od litostrojske stavke do agresije JA na Slovenijo. Močna tema filma je predstavila izhodišče razgovora  z bg.-gen. A. Krkovičem kot enemu ključnih nosilcev slovenske osamosvojitve.  Bg.-gen. Krkovič je bil aktivni pričevalec zgodovinskih dogodkov osamosvajanja Slovenije.  Z veliko gorečnostjo in ljubeznijo do domovine je razlagal takratne dogodke v luči sedanjih razmer v Sloveniji. Kot velik domoljub si želi, da bi kot narod spregledali in prepoznali, kaj je dobro in kaj je potrebno dokončno opusti, če želimo ohraniti samostojnost in neodvisnost. Sporočilo, ki nam ga je posredoval je bilo: Osamosvojitev Slovenije je prelomni mejnik v zgodovini našega naroda. Ta velik dogodek je potrebno praznovati, obujati spomin in mladim generacijam posredovati to dragoceno sporočilo. Samostojnost, enotnost, svobodo, predvsem pa ljubezen do domovine mora vsaka generacija ovrednotit, jo graditi ter jo braniti. Vrednote slovenske 

osamosvojitve so svete, zanje so padle žrtve. Zato nam je zaželel naj ponosno praznujemo dan državnosti in pozival:
 »Slovenci dvignimo glave in izobesimo zastave«. 
Ljubo Fabjan predsednik OO Združenja VSO Postojna in Pivka 






Pevci Moškega pevskega zbora v družbi s plesalci postojnske folklorne skupine Torbarji in z družinskimi ter prijateljskimi sopotniki so jo 9. junija mahnili na vroče potovanje proti Bosni. Do Tuzle, kamor so bili popotniki namenjeni na srečanje s tamkajšnjim slovenskim kulturnim društvom, je pot merila dobrih 500 kilometrov – čez štiri duhamorne čezmejne prehode, kjer čas, kot da nič ne šteje, ali kot pravijo tam niže od nas: Čekajte, jer ima vreme da se čeka! (Prevod bržčas ni potreben!) 
Pa smo le dospeli, utrujeni bolj kot ne, do našega hotelskega bivališča, kjer sta nas z dobrodošlico ljubeznivo pričakali predsednica ženskega zbora Slovenčice 

Dragica Tešić in tajnica slovenskega društva Majda Souček. Skorajšnji večer se je kot 





Leto je spet naokoli. Ponovno so nas v začetku junija s pomočjo organizatorjev prireditve Klape Škvadre, na 4. tradicionalnem srečanju klap, navduševale s svojim ubranim in prisrčnim petjem gostujoče in domača klapa. V prijetnem ambientu, pod lipami v Gornji Košani, so veliko množico obiskovalcev navdušile klape, in sicer: Klapa Pinguentum iz Buzeta, Klapa Puntape iz Novega Vinodolskega, Klapa Rožice iz Šapjan, Klapa Mirakul iz Veprinca, Klapa Skalin iz Matulj, Kraška Klapa iz Sežane in seveda domača Klapa Škvadra. Njihovi ubrani glasovi in pevski zagon so poslušalce navdušili s prijetnim dalmatinskim melosom. Klape, ki so se odzvale vabilu, ter množica poslušalcev so jamstvo, da se bomo drugo leto ponovno srečali na 5. tradicionalnem srečanju Klap. Ljudje spremljamo razne zvrsti glasbe, če je le lepo izvedena in zapeta iz vsega srca. To smo doživeli poslušalci v Gornji Košani. 



MUZIKAL POLŽKOVA HIŠICA 


V Šmihelu pod okriljem Kulturnega društva Šmihel deluje otroški pevski zbor, ki ga sestavljajo: Lana Kovšca, Hana Volk, Teja Volk, Lana Urbančič, Maja Lenarčič, Veronika Marc, Zala Lenarčič, Neža Lenarčič, Tajda Stavanja, Špela Ronzullo, Matej Želodec, Naja Sovdat, Tajda Valenčič, Doroteja Kaluža in Nika Čigon. Zborček deluje že vrsto let, v letošnjem letu pa so se odločili, da svoje delo nadgradijo s pripravo muzikla. Polona Ronzullo, dijakinja predšolske vzgoje na SŠ  Veno Pilon Ajdovščina in korepetitorka zbora je poskrbela za scenarij in glasbeno spremljavo, zborovodja Tjaša Smrdel je skrbela za vokalno tehniko in kostume, za pomoč pri koreografiji pa so poprosili Valerijo Želko, ki na plesnem področju sodeluje že več let. Skupaj so ustvarili simpatičen muzikal, ki govori o polžku in njegovem odnosu do svoje hišice. Ker je muzikal primeren za otroke, so ga 16. junija 2017 dvakrat predstavili v vrtcu Pivka, glavna predstava pa je potekala isti dan v večernih urah pri Štrenarjevih v Šmihelu. 
Tjaša Smrdel 

MODRE SINIČKE RAZSTAVLJALE V MESTNI HIŠI 
Društvo Modre siničke iz Pivke so v mesecu aprilu letos razstavljale svoje punčke iz cunj v mestni hiši Ljubljana. Razstavo je priredil UNICEF. 


Fotografija je simbolična. 


naše strani ponovno moč videti takšen koncert, kot je bil pred dobrim letom. Biseri se tokrat javljamo 
s prvimi novicami o prihajajočem koncertu, ki bo 22. 9. v Pivki! 

Kot običajno bomo Biseri do tistega dne ostali čim bolj skrivnostni. No, nekaj malega se pa vendarle 

spodobi, da vam izdamo ... 
Tokrat bo večer v znamenju štirih letnih časov. Skupaj z nami se boste lahko sprehodili skozi pomlad, 
poletje, jesen in zimo. Že sam oder bo prava paša za oči ... Z nami bo na odru stalo ogromno znanih 
glasbenih gostov, s katerimi vam bomo skušali pričarati res nepozaben večer. 

Tudi letošnji koncert bo posnela Televizija Slovenija, obljubljamo pa, da bo v vseh pogledih velika 
nadgradnja naših dosedanjih koncertov. 

Sabina, Alen, Sandi in Marijan 




MOGOČNI RDEČI VRTNICI 
Radenka Kapelj je uredništvu Pivškega lista poslala fotografije dveh čudovitih vrtnic. Posadila sta ju z možem pred petimi leti. Vrtnici sta rdeče barve, rasteta v dolžini 9 metrov in višini 2.3 metra. 
Krasita hišo in teraso, Radenka in Stanko s svojo družino rada posedita v njihovi senci in ju občudujeta. Da vrtnica zraste v tako velikem obsegu, je potrebno veliko nege in pozornosti. 


Foto:  Radenka Kapelj 

POHOD IN MAŠA ZA DOMOVINO NA ŠILENTABRU 
JLA med vojno za samostojno Slovenijo. Na pot so ponesli tudi slovensko zastavo in tudi tako počastili dan državnosti. Sveto mašo je v cerkvici sv. Martina daroval pivški župnik Marjan Škvarč. Pred začetkom maše je ob prazniku zbrane nagovoril  predsednik Občinskega odbora Nove Slovenije  Pivka in Regijskega odbora Kras Ernest Margon. Poudaril je, da kljub veliki moralni, ekonomski in duhovni krizi, ki smo ji priča, ne smemo obupati, ampak je treba vzgajati sebe in mlade v domoljubju in ljubezni do lastne države. Župnik Marjan Škvarč je v pridigi spregovoril o zrelosti odgovornega odraslega človeka, ki se mora naučiti obvladovati svoje strahove, jih premagovati in čvrsto sprejemati izzive življenja. Eden od njih je tudi odnos do domovine, katero ljubimo, zato moramo zanjo tudi kaj žrtvovati. Poudaril je, da je prava ljubezen, božja ljubezen, daleč od vsake sebičnosti in samoljubja in le taka, pripravljena na žrtve, je rodovitna in prinaša osebno in narodovo prihodnost. Sodelovanje pri bogoslužju so s prošnjami za boljšo domovino, obuditev narodne zavesti in dobre voditelje obogatili romarji. Po končanem mašnem obredu smo se vsi zadržali v prijateljskem klepetu pred cerkvijo. 
Irena Margon Foto: Ernest Margon 



TUDI LETOS V NADANJEM SELU PROCESIJA 

V nedeljo, 28. maja 2017, smo v Nadanjem selu imeli tradicionalno procesijo s kipom Matere Božje po vasi, katere kip so vaščani dali izdelati po koncu druge svetovne vojne v zahvalo za ohranitev vasi med vojno. Kapelico pa so vaščani z lastnim delom zgradili leta 1992. Od takrat vsako leto poteka procesija. Letošnjo mašo je daroval upokojeni koprski škof  msg. mag. Metod Pirih. Ker je bilo vreme naklonjeno, se je maše udeležilo okrog 150 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Po koncu maše so vaščani goste pogostili s hrano in pijačo. Otroci pa so v zahvalo, ker so cel mesec pridno obiskovali šmarnice ob kapelici, dobili še prav posebno pijačo. 
Vaška skupnost Nadanje selo in Vaško društvo Nad`nska lipa Foto: Kristjan Sedmak 


PRENOVA STRANSKIH OLTARJEV 


Prvo julijsko nedeljo je pri maši v Cerkvi Marijinega obiskanja v Gornji Košani župnik Zdenko Štrukelj blagoslovil obnovljena stranska lesena oltarja. Restavrirali so ju restavratorji zavoda H'art, Zavoda za umetnost iz Idrije, 
v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in domačimi ter drugimi mojstri. Pobudo za obnovo dragocene dediščine, oltarjev v cerkvi, ki je spomenik lokalnega pomena, je dala vaška skupnost Gornja Košana oziroma njena predsednica Zdenka Kapelj, restavratorji pa so se svojega dela lotili leta 2015. 
Mojstri so oltarjema, kipom, vrnili pozlato, osvežili barve, angelom dodali tudi manjkajoča krila ali prst ... Stroka cerkev Marijinega obiskanja ocenjuje kot lep primer zgodnjebaročne cerkve z bogatimi kamnoseškimi detajli na zunanjih pročeljih cerkve, krasijo pa jo glavni in dva stranska oltarja. Medtem ko je glavni solidno ohranjen, lepo obnovljeni in vzdrževani pa so tudi zunanji detajli, je bilo treba stranska oltarja nujno prenoviti. Zaradi vlage in črvojednosti so se dodobra oluščili pozlata, barvne plasti in lepilo, na kipih so manjkali različni elementi.  Najstarejše plastike v oltarjih izvirajo iz konca 
17. stoletja, to je obdobja, ko je cerkev gradil stavbar in kamnosek J. Sever (1640 – 1666). Vodja konservatorsko restavratorskih posegov je bila prof. mag. Mateja Ocepek, akademska kiparka. Vrednost vseh del je znašala 17.500 evrov, od tega je Občina Pivka po javnih razpisih prispevala 9.000 evrov, ostalo pa je zbrala vaška skupnost. 
VS Gornja Košana 


DJ-a nadaljevalo v pozne nočne ure. Pohvala gre seveda tudi vsem sponzorjem, velikim in manjšim, ki že leta vztrajajo in omogočajo tej prireditvi, da se razvija še naprej. Na koncu še vabilo na obisk Petelinjskega teka 2018, gotovo bo zopet nepozaben. 
REZULTATI: www.timingpoljane.si 
Silvo Čelhar Foto: Silvo Čelhar in Suzana Vodopivec 

mlade tekmovalce na njem. Obiskovalci so pokazali, da so željni podobnih prireditev in da ima košarka v Pivki resnično »domovinsko pravico«. Vrhunec dne se je zgodil ob koncu tekmovalnega programa, in sicer tekma med domačo aktualno člansko ekipo KK Pivka Perutninarstvo ter nekdanjimi aktivnimi člani, ki sta se jim pridružila tudi Matic Rebec in Jan Rebec, ki sta letošnjo sezono aktivno odigrala v prvi slovenski košarkaški ligi Nova KBM. Tekmovalnemu programu je sledila krajša slovesnost, na kateri je predsednik košarkaškega kluba Pivka Robert Sever povedal nekaj misli o košarki v Pivki, se na kratko sprehodil skozi zgodovino kluba in s pogledom v prihodnost zaželel vsem tekmovalcem, košarkašem in obiskovalcem veliko vneme in ljubezni do košarke tudi v prihodnje. Zatem je podelil plakete in priznanja tudi najbolj zaslužnim v teh Foto: kk pivka perutninarstvo 






predstavniki 14 držav, Denis Pašič je postal svetovni prvak med posamezniki z izjemnim nastopom. V finalno serijo štiriindvaseterice najboljših se je uvrstil kot zadnji, štiriindvajseti, potem pa je premagal vso svetovno elito in po Pivčanu Mateju Lepeju v Kegljaški klub Pivka prinesel naslov svetovnega prvaka. Denis je med obiskom na Občini Pivka povedal, da keglja že od svojega 7. ali 8. leta, njegova mama pa je dodala, da je nekega dne domov prinesel kegelj, ki je bil večji od njega. Denis je povedal, da še sam ne ve, kaj se mu je tiste trenutke dogajalo v glavi, ve samo, da je kroglo samo lučal in se boril. Denisova mama Lea Željko Pašič je poudarila, da gre veliko zaslug pripisati tudi trenerju Iztoku Kovaču, ki je izjemen motivator. Ko je Nataša Radić po začetnih lučajih videla, da ji gre dobro, se je, kot je povedala, tudi ona z vso vnemo začela boriti za medaljo. Čeprav ob prihodu v Dettenheim nihče ni zares pričakoval medalj. Nataša in Maja sta bili v ekipi, ki so jo sestavljale še predstavnice iz Kranja, Dekleta v večini trenirajo in igrajo v dekliški ekipi NK Il. Bistrica-Košana, so z uvrstitvijo v finale pripravile prvovrstno presenečenje, med drugim so izločile tudi SŠ Veno Pilon Ajdovščina, ki je imela v ekipi 2 reprezentantki ter SGLŠ postavile na nogometni zemljevid srednjih šol. Dokazala so, da se s pravim pristopom in trdim delom tako v klubu kot v šoli, da doseči tudi nekaj kar se zdi nemogoče. Dekletom lahko samo še čestitamo za dosežen vrhunski rezultat in jim zaželimo na njihovi nogometni poti še veliko uspehov in čim manj poškodb! 




Damjan Ljubič 


NOVO IGRIŠČE V NADANJEM SELU 



je poleti manj vročine, manjše so poškodbe ob padcih, manj trpijo kolena med tekom ... Ravno zaradi poletne vročine smo ob robu igrišča pustili tudi nekaj dreves, ki nudijo otrokom senco. Igrišče ni namenjeno profesionalnim tekmam, je bolj prostor za druženje, zato se nam zdi precej bolj primerna trava kot asfalt. 
V prihodnosti nameravamo porušiti obstoječo hišico in na njenem mestu zgraditi nov manjši objekt za potrebe vaščanov. 
VS Nadanje selo 

USPEŠNA BALINARSKA SEZONA DRUŠTVA INVALIDOV PIVKA 

3. junija je v Rogaški Slatini potekalo državno prvenstvo v ekipnem balinanju za invalide, ki ga je organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite, izvajalec pa je bilo Območno društvo invalidov Zgornje Posotelje. Na prvenstvo so se uvrstile ekipe, ki so na območnih tekmovanjih zasedle najboljša mesta, med njimi tudi balinarji Društva invalidov iz Pivke. Ženska ekipa pivškega društva je bila na državnem prvenstvu zelo uspešna, osvojila je pokal za tretje mesto. 
Občinski praznik občine Pivka pa je Društvo invalidov Pivka počastilo z balinarskim turnirjem, ki se je odvijal v soboto, 10. junija, na balinišču Rešta. Na turnirju je sodelovalo enajst ženskih in enajst moških balinarskih ekip. Tekmovalce je v imenu Občine Pivka pozdravil podžupan Boris Rebec. Tudi na tem turnirju se člani in članice Društva invalidov Pivka lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Ženska ekipa DI Pivka I. je osvojila pokal za prvo mesto, ekipa DI Pivka II. pa za tretje mesto. Drugo mesto je pripadlo članicam ekipe MDI Cerknica. Člani moške ekipe DI Pivka II. so domov odnesli 



MEDNARODNA TURNIRJA V PIVKI 
Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka je v mesecu juniju organiziral dva močna mednarodna turnirja. V nedeljo, 18. 6.  2017, je ob pomoči Rešta bara organiziral prvi ženski turnir ORO MET. Na turnirju je nastopilo 12 ekip, tudi dve iz Hrvaške Škola bočanja iz Čavelj in prvoligaška ekipa Marinići. Nastopajoče sta pozdravila tajnik kluba Drago Štunf in direktorica občinske uprave Mihaela Smrdel. V prijetnem hladu balinarske dvorane so potekali ogorčeni, a tudi zelo športni boji dobrih balinark. Za večino zmag je bilo potrebno tudi kanček športne sreče. Nekoliko srečno so turnir zmagale igralke Pirana. Drugo mesto so osvojile balinarke iz Košane, tretje mesto igralke iz Tržiške Bistrice in četrto balinarke Brinja iz Povirja. Turnir se je igral cel dan, tako da smo vse tekmovalke postregli z zajtrkom, kosilom in večerjo. Odličen domač ječmen, ki ga je pripravil uradni kuhar domače ženske ekipe Bogdan Krnel, in pecivo, ki so ga spekle Drago Štunf pokal za tretje mesto. Prvo mesto pri moških ekipah je pripadlo DI Koper, drugo pa DI Postojna. 

Vanja Kovač Foto: Arhiv društva 






ŠPORTNE IGRE POKRAJINSKE ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV ZA 


JUŽNO PRIMORSKO 
Društvo upokojencev Pivka je 1. junija  priredilo 14. športne igre južnoprimorskih upokojencev. Poleg pivškega društva upokojencev so sodelovala še društva upokojencev iz Postojne, Pirana, Ilirske Bistrice, Izole, Jagodja – Dobrave, Kopra – centra, Komna, Sežane; ZDU mestne občine Koper z društvi Pobegi, Čežarji, Olmo Prisoje, Škofije, Šmarje in Semedela. Udeležence je po kratkem kulturnem uvodu pozdravil podžupan občine Pivka Boris Rebec. Predsednik društva Evgen Primožič je v otvoritvenem nagovoru poudaril, da današnja družba in mediji izpostavljajo predvsem lepe, mlade, zdrave, uspešne in bogate. Vendar generacije potrebujejo druga drugo, zato se moramo učiti in naučiti sožitja med ljudmi. Prav medgeneracijsko sožitje zagotavlja smiselno staranje in kakovost življenje v tretjem obdobju. Zahvalil se je tudi Občini  Pivka in Parku vojaške zgodovine ter sponzorjem in članom, ki so pomagali pri organizaciji iger. 
Po formalnem delu so se pričela tekmovanja. Upokojenci so se pomerili v  številnih panogah: šahu, reševanju križank, pikadu, kegljanju, balinanju, namiznem tenisu, taroku, briškoli in teršetu, streljanju ter lovljenju rib s plovcem. Tekmovanja so zaradi velikega števila udeležencev in panog potekala na različnih prizoriščih v Pivki in Postojni. Vsi so se zagrizeno borili, porazi so bili hitro pozabljeni, zmage pa bučno pozdravljene. Prevladalo je prijateljsko vzdušje in prijetno druženje do poznih popoldanskih ur. V končnem seštevku je zmagala Postojna, domačini Pivčani so bili drugi, tretje mesto je zasedel Piran. Po zaslugi vseh sodelujočih je Pivka spet en dan živahneje utripala. Organizatorji so se zadovoljni oddahnili, saj jim je ob pomoči lepega vremena, sponzorjev in številnih članov uspelo pripraviti zanimivo športno prireditev. 
Tekst in foto: Jožica Knafelc 




Nagrajenka tokratne nagradne igre, ki prejme OKUSEN NAREZEK, je 
SANJA SMRDELJ. 
Nagrajenko vabimo v Trgovino v Hrastju, kjer vas pričakuje vaša nagrada! 




(organizira: Ansambel Biseri) 

SHOD V DOLNJI KOŠANI (skupina Tequila) 
(organizira: mladina iz Košane) AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBČINE PIVKA (www.pivka.si)