< » Prof. dr. Vladimir Bračič-šestdesetletnik V le to šn jem sep tem b ru (27. 9. 1979) je dopolnil 60 le t svojega delov­ nega ž iv ljen ja dr. V lad im ir Bračič, p ro feso r geografije na P edagošk i a k a ­ dem iji U niverze v M ariboru in široko znani d ružbeno-po litičn i in k u ltu rn i delavec iz Severovzhodne S lovenije. R ojen v C irku lanah , v H alozah, k i so spričo svoječasne težke socialne zaosta losti svo jega slovenskega ž iv lja rod ile S lovencem v p re te k lo s ti p re ­ senetljivo red k e v idne jše jav n e in k u ltu rn e delavce, z lasti v p rim e rja v i z b ližn jo P rlek ijo , se je B račič sp rv a odločil za u č ite ljsk i poklic (m a tu rira l je na lju b ljan sk em učite ljišču le ta 1940), a ga je že p rvo službeno m esto zaneslo n a Kočevsko, k je r ga je b rž zajel p rv i val narodnoosvobodilnega g iban ja . V to g iban je se je z vso vnem o tak o j vk ljuč il. O p rav lja l je kot pa rtizan v rs to dolžnosti, n a jp re j n a D olenjskem , za tem n a P rim orskem . Za to svoje sodelovanje v NOB je p re je l več v isok ih v o ja šk ih in d ru g ih od likovanj te r si p rid o b il čin rezerv n eg a po lkovnika. Po osvoboditv i je o p rav lja l razne p ro sv etn e in d ruge d ružbene fu n k c ije n a jp re j v S evero­ vzhodni S loveniji, n a to p r i k o m ite ju za strokovno šolstvo SRS, pa p r i ce n ­ tra ln em k o m ite ju ZKS. M ed svojim b iv an jem v L ju b lja n i je k o t š tu d en t ob delu š tu d ira l n a filozofski fa k u lte ti geografijo . Po dip lom i (1952) je bil n eka j časa p ro feso r n a g im naziji v P tu ju in n je n rav n a te lj, je sen i le ta 1958 pa je p reše l v M aribor, k je r je razv il in raz v ija še danes široko druž- beno-politično k u ltu rn o dejavnost. B il je več le t rep u b lišk i poslanec, u d e ­ leževal se je kongresov ZK S in ZK J, b il od m a ja 1967 do fe b ru a r ja 1972 član Izv ršnega sv e ta SRS, pozneje p a je o p rav lja l in še o p rav lja poleg svo­ jeg a pedagoškega pok lica v rs to do lžnosti v sam o u p rav n ih o rg an ih in kom i­ sijah v okv iru m arib o rsk eg a v isokega šolstva, p a tu d i v raz n ih rep u b lišk ih forum ih. N a te m m estu je seveda n aša dolžnost, da se spom nim o B račiča p re d ­ vsem ko t geografa in posebej tis te s tran i n jegove d ru žb en e dejavnosti, k i nas je slovenske geografe p rip e lja la v tesno sodelovanje z n jim . P ri tem so v o sp red ju n jegova dolgo le tna p rizad ev an ja za o rganizacijo visokega šo lstva v M aribo ru in za ide jo d ruge slovenske u n iv erze v tem o b d rav ­ skem m estu . B il je od vsega zače tka eden g lavn ih pobudn ikov te ideje. 2 e v 60. le tih je bil ta jn ik kom isije za organizacijo m aribo rskega v isokega šolstva, ta k ra t je tu d i začel svoje p red av a te ljsk o delo n a v iš ji ekonom sko- kom erc ia ln i šoli. V le tih 1961-—1967 in 1973— 1975 je b il p re d s to jn ik Z d ru ­ žen ja v isokošolskih zavodov v M ariboru , le ta 1975 pa je posta l p rv i re k to r novo u stan o v ljen e u n iv erze te r je ostal v te j fu n k c iji do jesen i le ta 1979. K ot visokošolski učite lj je le ta 1962 p reše l ko t p ro fesor d ružbene geog ra­ fije na P edagoško akadem ijo , k i jo je d v a k ra t vodil tu d i k o t dekan . V okv iru te h svo jih p rizadevan j im a tu d i n a jv eč zaslug, da se je n a P ed a ­ goški ak ad em iji oblikoval oddelek za geografijo in zgodovino, k i je posta l in ostal n ad vse ak tiv n o drugo žarišče geografske pedagoške in raz iskoval­ ne d e jav n o sti v S loveniji, vedno v te snem sodelovan ju z o sredn jim ža ri­ ščem v L ju b ljan i. Saj nam je m arib o rsk o žarišče omogočalo, da sm o uspeš­ neje izpo ln jevali tis te naloge, k i sm o si j ih glede S everovzhodne S lovenije zastav ili že n a d rugem zbo ro v an ju slovensk ih geografov v M arib o ru le ta 1954. To žarišče je s polno ju b ilan to v o podporo vodilo tu d i organizacijo v rs te repub lišk ih , zveznih ali m e d n aro d n ih geografsk ih zborovanj v M ari­ boru (p rvega jugoslovanskega sim pozija o a g ra rn i geog rafiji le ta 1964, tre tje g a posv e to v an ja m ed n aro d n e podkom isije za izrabo ta l v deželah V zhodne S re d n je E vrope le ta 1969, geografskega sim pozija o S everovzhod­ n i S loven iji le ta 1972, slovensko-slovaškega geografskega sim pozija le ta 1975 in X I. zbo rovan ja s lovensk ih geografov v M aribo ru le ta 1978). P r i vsem tem dr. B račič n i sodeloval sam o ko t d ružbeno-po litičn i d e ­ lavec in p ro sv e tn i o rgan izato r, tem več, k o liko r m u je dopuščal čas, tu d i kot v n e t geograf. K er je geografija veda, k i m očno zah a ja tu d i v d ružbeno in gospodarsko p rob lem atiko , n i težko razum eti, da najdem o m a rs ik je po sve tu m ed d ružbeno-po litičn im i delavc i tu d i p recej geografov. To ve lja tu d i za S lovenijo . Toda m ed štev iln im i naš im i geografi te delovne u sm e r­ jenosti je dr. B račič eden n a jv id n e jš ih in n a j doslednejših . N jem u geo­ g ra fija n i b ila in n i sam o več ali m an j n ak lju čn a odskočna deska p r i s i­ ce ršn jem d ružbenem u v e ljav ljan ju . N aspro tno , geog ra fija m u je vzpo redn i in en ak o v red n i ž iv ljen jsk i cilj. Sam rad n avaja , da si jo je izb ra l ko t š tu ­ d ijsk i p red m e t p redvsem iz osebnega zan im an ja zanjo , ž a l m u je le, da se ni m ogel podobno lo titi tu d i š tu d ija zgodovine, do k a te re n i ču til nič m anj n ag n jen ja . Ta n o tra n ja in d iv id u a ln a n ag n jen o st se pozna v vsem njegovem geografskem delu. K n jem u ga n i p riteg o v a la sam o zavest o d ružben i ak tu a ln o s ti geografske p rob lem atike , tem več p red v sem njegovo n o tran je veselje in zadoščenje, ta k šn i nag ib i p a da je jo v sakem u delu še večjo v red n o st in ga sp ro ti bogatijo . Z načilno je, d a n i za delo n a svoji do k to rsk i d ise rtac iji o »v inorodn ih H alozah«, n a podlag i k a te re si je le ta 1965 p rid o b il naslov d o k to rja geografsk ih znanosti, k ak o r tu d i ne za svoje n ad a ljn je s trokovno delo, k i ga je o p rav lja l poleg n eš te tih d ru g ih obvez, n ik d a r izkoriščal k ak ršn ih ko li delovn ih dopustov ali d ru g ih p riv ileg ijev , ki bi m u delo la jša li. V k ljub te m u je svo ja raz iskovan ja , k i so zah tevala m nogo časa in tru d a , tu d i v te re n u , op rav il p ra v tak o pošteno in te m e lji­ to k ak o r d ru g i geografi, ne da b i si to delo la jša l in poenostav lja l z en o ­ s tran sk im ak tu a lis tičn im in zgolj p rak tic is tičn im poudarkom . T udi v svojih stro k o v n ih delih n e p o stav lja v o sp red je sam o neposredno ap lik a tiv n ih v i­ dikov, tem več te m e ljito in zavzeto ob rav n av a tu d i pokrajinsko-ekološke, pa h is to ričn e in d ru g e gene tske v id ike . To je bilo značilno že za njegovo dok to rsko delo o v in o ro d n ih H alozah. D obro se še spom in jam n jegovega ekspozeja ob skupnem te re n sk em ogledu n ek je v H alozah, ko ga n i om a­ ja la p rip o m b a našega ta k ra tn e g a gosta prof. W. H a rtk e ja iz M iinchna, češ, da je n jegov pok rajin sko -eko lošk i uvod odveč. P r i te m uvodu je v z tra ja l in dosegel, da je n jegovo delo o H alozah dobilo značaj m o derne ko m p lek s­ ne in d inam ične reg iona lne obdelave z določenim (v inog radn iško social­ nim ) o sredn jim problem om . K ako m u je geografija že sam a po sebi p r i srcu, je še posebej dokazal, ko ga je km alu po d o k to ra tu vabilo za člana Izv ršn eg a sve ta SRS m očno zavrlo p r i n jegovem geografskem p red a v a te ljsk e m in raz iskovalnem delu. T ak ra t je ob n e k a te rih svo jih pom islek ih ob ljub il, da ne p u s ti geografije za vselej n a cedilu . To ob ljubo je tu d i d ržal. Celo ves čas svojega m a n d a ta p r i Izv ršnem sve tu je po m ožnosti sodeloval p r i našem delu, p o d p ira l ta ­ k ra t začeto pobudo za p rip ra v o A tlasa S lovenije, pogodbeno p red av a l na m aribo rsk i P edagošk i ak ad em iji in b il še n ad a lje v pom oč ta m k a jšn jem u geografskem u žarišču . Za n jegove m o ra ln e k v a lite te je tu d i značilno, da kot član Izv ršnega sv e ta n i želel tako j zap rositi za ta k ra t ob ičajno v n a ­ p re jšn jo h ab ilitac ijo za u n iv e rz ite tn eg a u č ite lja n a lju b ljan sk i filozofski fak u lte ti. Z a to si je to obliko fo rm alne kvalifikac ije , n a jp re j za docenta, po tem p a za iz rednega p ro fe so rja p rid o b il šele nekaj pozneje, naziv re d ­ nega p ro fe so rja pa dokončno šele ob fo rm ira n ju m aribo rske un iverze. T ak ra t, po v rn itv i v M aribor, se je tu d i sicer v več ji m e ri v rn il k svo jem u geografskem u delu. P r i tem p a je še da lje skušal čim bolj vezati reg ionalno-kom pleksno in genetsko-ar.alitično s tra n geografskega o b rav n a ­ v an ja z ak tu a ln im i p rob lem i o b ravnavanega p rosto ra . P odobno k o t za kn jigo o v in o ro d n ih H alozah je ta v id ik značilen za n jegovo m onografijo o P tu jsk e m p o lju iz le ta 1975. T udi iz š tev iln ih d ru g ih B račičev ih s tro ­ kovn ih p rispevkov odseva to dvojno zan im an je : če so ga n a eni s tran i p rite g n ili ak tu a ln i razv o jn i p rob lem i d ružbenega k m e tijs tv a v SRS ob p rim e ru k m e tijsk eg a k o m b in a ta P tu j (ČZN 1972), ob ravnavajo n ek a te ri n jegov i p risp ev k i m očno zgodovinsko p rob lem atiko , v k ljuču joč neposredno in te rp re tac ijo virov, n a p rim e r p risp ev k i o posesti gospoščine graščine B ori v luč i cen ilnega zap isn ika iz le ta 1542 (ČZN 1967 in 1969), o p re b i­ va ls tvu občine P tu j v luči zgodovinskega razvo ja (1959) in n edavno o p rosto rskem razv o ju u p rav n e in sam oupravne razd e litv e n a obm očju S e­ verovzhodne S loven ije (ČZN 1978). Vse n aš te to n am dokazuje , da se je prof. B račič zares z vso vnem o v rn il k svojem u strokovnem u delu. K er nam je usoda slovenske geografije m očno p r i srcu, se tega ob n jegovem ž iv ljen jskem ju b ile ju isk ren o vese li­ mo in m u želim o še veliko zd rav ih in delovn ih le t, v u p an ju , da m u bo osvoboditev od n e k a te rih d ru g ih delovnih obvez dovolila še več p risp ev a ti k našim skupn im naporom . Veseli nas tud i, da je ostalo v ju b ila n tu živo in neom ajno p rep ričan je , da p o tre b u je tu d i geografija k o t s tro k a jasno ob likovan koncep t svojega delovnega področja in sicer širok i koncep t en o t­ ne in kom pleksne geografije . Saj je svojo trd n o vero v ta koncep t in v njegovo p rih o d n o st zad n ji čas v eč k ra t iz razil s p isano in govorjeno besedo. V zn am en ju tak eg a p rep riča n ja , k i n a j b i nas vse družilo , p ro fe so rju dr. B račiču k n jegovem u ju b ile ju n a jto p le je čestitam o. S vetozar Ilešič N ajvišje jugoslovansko priznanje Častni predsednik Geografskega društva Slovenije, zaslužni profesor, akademik prof. dr. Svetozar Ilešič, je dobil za obsežno in pomembno delo v geografiji letošnjo avnojevsko nagrado. Za zasluženo priznanje se številnim iskrenim čestitkam iz dom ovine in ostale Jugoslavije pridružuje tudi naše uredništvo. 14 — G E O G R A FSK I V E ST N IK 209