POROČILO 1981 >11 470 484 B. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Dotok knjižničnega gradiva (vod,ja Slavka Lokar) V letu 1981 je oddelek sprejel 516.217 (▼ letu 198o: 529.627) kosov različnega knjižničnega gradiva. Za zbirke NUK smo obdržali 85.164 (leta 198o: 89.482) kosov, knjižnicam, ki so po zakonu določene, da prejemajo obvezne izvode tiskov in zamenjevalcem pa jd oddelek poslal 379.951 (v letu 198o: 388.917) kosov knjižničnega gradiva, izločili pa smo 51.1o2 obrazcev. Po izvoru in skupinah pomeni togradivo vključno s posebnimi in drobnimi tiski, ki količinsko znašaja 25.461 kosov, naslednji prirasteh za NUK: Knjige Per.tisk Pl.+kas. Razno Skupaj 1981 198o 1981 198o 1981 198o 1981 198o 0 16.145(19511) 21.772 (26391) 593 (588) 249o8 63418( 73219) 2o.577(32oo2) 38.533 (383oo) 593 (588) 24461 85164 (89^82) Podatek o dotoku celotnega gradiva ni popoln, saj prihajajo periodični tiski iz drugih republik direktno v oddelek za obdelavo periodičnega tiska. Pri slovenskem obveznem izvodu - Monografske in periodične publikacije - v dotoku ni bistvenih razlik; zmanjšan pa je vpis jugoslovanskega obveznega izvoda (na zalogi so pošiljke večjih knjižnic za 3 mesece), saj sta inventariza-torki postavljali tudi vrste za oddajo gradiva v AIK (več N 1.982( 1279) 4.o66 ( 3936) Z 1.788( 1364) 5.855 (6274) D 752( 848) 6.840 ( 1699 49 6007 ( 5215) 7643 ( 7784) 5o4 8o96 (3.264) kot pol leta). Načrt vpisa knjig pa je kljub temu skoraj dosežen (plan ca. 21.ooo knjig - realizacija 2o.577 knjig). » Načrt nakupov je presežen - predviden^ delovni program : 17oo knjig, smo presegli za 11,29 %. Porast izkazujejo tudi zamene in darovi (načrtovano 23oo knjig), čeprav je še veliko gradiva neobdelanega je porast lo,43 %. Neobdelani so ostali darovi zadnjih dveh mesecev in stare zamene iz SSSR, ki niso prišle na osnovi naročil in je pri njih postopek obdelave bolj zahteven: izločanje manj pomembnega gradiva in preverjanje. Dobava nakupov namreč ni potekala enakomerno (carinska zapora v septembru in oktobru). V zadnjih dveh mesecih smo prejeli veliko količino gradiva, ki smo mu morali zaradi plačila računov dati prednost pri obdelavi . Univerzitetnim, nacionalnim, raziskovalnim in inštitutskim knjižnicam po svetu, s katerimi vzdržuje NUK zamene, smo poslali 1666 knjig (porast: 33*38 %) in 14-18 kosov periodičnih publikacij t.j. 51 naslovov v 242 izvodih (198o: 1492). V inventarno knjigo zamen je bilo vpisano 1834 (198o:1859) knjig in obnovljeno naročilo 98 (198o: 95) naslovov slovenskih periodik (=468 izvodov), od katerih jih 47 izdajatelji pošiljajo neposredno na 226 naslovov v tujini. Naše gradivo smo ponudili 25o knjižnicam in uvedli ekvivalenco zamen. Dobropise imamo samo še v 9 knjižnicah, izčrpali smo kredite v British Librarj in Bodleian Librarj za nabavo strokovne bibliotekarske literature, primanjkljaj pa imamo v 3institucijah. Zamena poteka ugodno, izbor ponudb je prilagojen knjižnicam, s katerimi zamenjujemo; poleg duplikatov so nam knjižnice pričele pošiljati gradivo predvsem na osnovi naših naročil. Oddelek je prejel več darov. Republiški sekretariat za notranje zadeve nam je odstopil 6792 kosov periodičnega tiska slovenske politične emigracije, knjige pa smo prejeli še od Javnega tožilstva, Zavoda za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje v Beogradu in od posameznikov. Prejeli smo tudi zapuščino publicista Franka Česna iz ZDA. Del knjig smo že usmerili v postavitev (duplikati priročnikov za čitalnico) in uporabili za zameno, periodični tisk iz darov je že skoraj v celoti oddan v D fond, zapuščina pa je v postopku preverjanja. INVENTARIZACIJA: slovenskih obveznih izvodov (postavitvenih in arhivskih) je bilo inventarizirano 5684 (198o: 5364), jugoslovanskih obveznih izvodov lo.461 (198o: 13.315)* nakupov 1.892 (1279)» zamen 1.788 (1364) in darov 752 (848) - skupno 2o.577 knjig. Na naslovne kartoteke slovenskih periodik (1981 novih naslovov: 89) je bilo evidentiranih I0.886 kosov (198o: lo.8o7), oddano 21.772 kosov. POSTAVITEV: v letu 1981 je bilo postavljeno 17*351 knjig (načrt: 16.000) po nalsednjem načinu oddajanja: redne vrste 11.297 knjig, kompletacije 3.521 knjig in arhivi 2533 knjig. EKSPEDIT: je odposlal 379-951 kosov različnega knjižnega gradiva v 1.727 velikih paketih;za zamene in medbibliotečno izposojo pa je pripravil 138o malih paketov. ADMINISTRACIJA: Delo je povezano z dotokom knjižničnega gradiva. Oddelek je prejel 1379 dopisov in odposlal 1859 dopisov s 414 seznami obveznih izvodov. Protokoli-rano je bilo 3238 dopisov in napisano 334 aviz za 181 naslovov. Za evidenco oddelka, naročila, koordinacijo in inventarizacijo je bilo napisano 31.254- listkov, vloženih v interne kataloge 22.3o8. Naročili smo 2.859 naslovov (N + Z) monografskih publikacij (v koordinacijo smo poslali 1.339 naslovov) in 327 naslovov serijskih publikacij (v koordinacijo smo poslali 87 novih naslovov). V letu 1981 oddelek kadrovsko ni bil polno zaseden; 3o.6. se je upokojila postavljalka vrst Vera Kralj (letni dopust je nsstopila s 1.6.) in novi delavec je začel z delom šele februarja 1982. Zaradi tega in zaradi bolezenskih izostankov smo v ekspeditu potrebovali pomoč: od 8.1o do lo. 11.1981 v akcesiji (Kričej Dušan - £4- dni = 144,3o ur) in od 11.11. do 23..12.1981 v ekspeditu (Udovič Jožko -27 dni = 173 ur). V marcu 1981 je opravljala obvezno šolsko prakso v enoti nakupi, zamene in darovi Maja Mulaček (14 dni). Obdelovalka slovenskih obveznih izvodov - periodik Vida Gregorič je obiskovala tečaj za pripravo strokovnega izpita, ki ga je opravila 6.5.1981. Vodja oddelka Slavka Lokar pa je bila v dne od 16. do 26.11.1981 na študijskem ogledu avstrijskih knjižnic. V primerjavi s preteklim letom se je pridobivanje gradiva z nakupi (več kot 47 %) in zamenami (več kot 31 %)» opazno povečalo. To je rezultat naših prizadevanj v letih 198o in 1981, sa je pridobivanje tega gradiva odvisno od sprostitve uvoza knjig (nakupi) oziroma pošiljanja tistih slovenskih knjig inozemskim knjižnicam, da lahko uveljavimo pri zamenjavi želje po gradivu, ki ga potrebujemo. Pri tem so nam v pomoč tudi seznami duplikatov, ki jih pošiljajo knjižnice - nekatere mesečno, druge polletno; ta vrsta zamene pa ne predstavlja načrt*nega pridobivanja, zato je tudi številčno ne prikazujemo. Dotok gradiva, ki ga pridobivamo z nakupi in zamenami je zelo težko načrtovati, saj je pridobivanje odvisno od ekspeditivnosti knjižnica, s katerimi sodelujemo, ter pošte in carine. 2. Obdelava knjižničnega gradiva Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armeni) je prevezi v obdelavo 12.853 enot; katalogiziral je in oddal stvarnemu katalogu v nadaljno obdelavo 11.387 enot, neposredno tehničnemu oddelku za opremo in nato za vskladiščenje 1.879 enot, torej skupno 13.266 enot. Za navedeno gradivo je bilo idelanih 12.75olistkov. Kot doslej je tudi v letu 1981 imela prednost obdelava za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska (2.253 enot). V javni imenski katalog je bilo vloženih 24.111 listkov, v matični katalog 22.365 listkov, v katalog eentralne katalogizacije slovenskega tiska 2.432 listkov, v vse štiri kataloge je bilo skupaj vloženih 53*482 listkov. Vodja oddelka je poleg CKST, uvajanja petih novih delavcev NUK, pregledovanja obdelanih knjig in kartotečnih listkov iz republiške / pokrajinske izmejave opravila še naslednje: - sodelovala kot predsednik slovenske AIK komisije v zvezni AIK komisiji, spremljala nastajanje 2. dela pravilnika ^ E.Verone, pripravila seznam slovenskih bibliotekarskih kartic; - kot predstavnik NUK sodelovala pri AIK komisiji za monografske in serijske publikacije pri Skupnosti nacionalnih bibliotek; - predavala AIK na enomesečnem seminarjuNUK; - zbirala gradivo za obdelavo korporativnih avtorjev; ' - nudila strokovno pomoč katalogizatorjem Bunaj NUK; - bila tajnik DBS. Stvarni katalog (vodja Miloš Rybar) je vprevzel v obdelavo 11.579 kosov knjig (oziroma lo.714 enot) za abecedni stvarni in za sitematski katalog; opremil jih je z 12.419 gesini in 19.243 vrstilci UDK. Za postavitev v skladišču je pripravil 13.o33 kosov oziroma 12.139 enot. Prioritetno je za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska klasificiral alovenske tiske. V abecedni stvarni katalog je bilo vloženih 12.2oo listkov, v sistematski katalog 9.614 litkov, v interni katalog 9.68o listkov, skupaj 36.o57 listkov. V juniju so izšla Obvestila republiške matične službe št. 4/198o, katerih celotna vsebina so Novi vrstilci UDK v centralni katalogizaciji slovenskega tiska (II + 62 str.). Pri prevajanju teh vrstilcev iz angleščine, nemščine ali francoščine so poleg vodje oddelka sodelovale 3 klasifi-katorke. V zvezi z objavo teh novih vrstilcev UDK je matična služba priredila več seminarjev (v oktobru, novembru in decembru) za klasifikatorje, na katerih so bili predstavljeni ti novi vrstilci, udeleženci pa so dobili odgovore na postavljena vprašanja s področja UDK. Seminarji so bili v Ljubljani (trikrat), Mariboru, Kopru in Sežani. Na seminarjih so referilaa vsi prevajalci in klasifikatorji UDK. Vodja oddelka si je v juniju ogledal pod strokovnim vodstvom glavne rimske in vatikanske knjižnice. V preteklem letu je vodja oddelka postal član mednarodne komisije za spremljanje UDK pri PID (za skupino 92/99) in se ,je v dneh 26. do 3o. oktobra udeležil zasedanja te komisije v Zagrebu. Strokovni izpit za naziv višji knjižnica in 2*n*zrv bibliotekar sta opravili Neli Tomšič oziroma Tatjana Kovač. Oddelek za obdelavo periodičnega tiska (vodja Jelka Gazvoda) je prejel v obdelavo 176.137 kosov periodičnega tiska (198o: 183.736), od tega je v oddelek neposredno prišlo 139.667 kosov, iz oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva 21.258 kosov, iz bibliografije pa smo prejeli 15.212 kosov periodičnega tiska. V tem gradivu je zajetih l.oo7 naslovov slovenske periodike, 833 naslovov tuje periodike in 3*924- naslovov periodike iz drugih jugoslovanskih republik. Skupno število naslovov domače in tuje periodike je 5.936 naslovov - časnikov in časopisov (vštetih je tudi 72 naslovov zamejske in emigrantske periodike). V evidenčne kartoteke je bilo -vpisanih 82.935‘kosov, inventariziranih pa 8.562 enot. Katalogiziranih in kla-sificiranih je bilo 2.671 enot, pri čemer je treba povedati, da se v zadnjem tromesečju to delo ni opravljalo zaradi odsotnosti katalogizatorja oziroma vodje oddelka. Za arhiv je bilo pripravljenih 1.328 enot, - skupaj 3*999 enot, za vezavo pa pripravljenih 566 enot. V stalno skladišče je bilo oddanih 5.2oo kosov gradiva, v tehnični oddelek 5*o4o, v depo Mekinje 3*992, v glavnoskladišče pa je bilo vloženih 11.37o kosov časnikov. Izdelanih je bilo 656 novih katalognih listkov (za AIK 193); v kataloge je bilo vloženih 3*371 listkov . čitalnico je obiskalo 3.117 bralcev (od tega 1.393 študentov). Izposodili smo 11.199 kosov gradiva. Oddelek je obiskovalcem posredoval 1.882 informacij. V tem letu sta bila izdelana prevoda ISBD (S) in ISBD(M), narejen je bil seznam tujih revij za JBI, vzporedno je potekalo preverjanje in obdelava starega fonda in v posredovanje siglanih informacij o novih tujih revijah. Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska ( vodja Majda Ujčič) je za slovensko bibliografijo 1976 opravil: redakcijo knjig in člankov; dopolnjevanje evidenčnih listkov iz kartoteke serijskih publikacij po primerjanju s kartoteko slovenskih serijskih publikacij v periodičnem oddelku; katalogizacijo serijskih publikacij 1976 - 879 izdelanih katalogizacijskih listkov; tipkanje rokopisa - 492 strani. Oddelek je redno pripravljal mesečno bibliografijo objavljeno v reviji Knjiga in jo dostavljal Zavodu za statistiko SR Slovenije. I Bibliografsko obdelanih je bilo 3.257 knj'g in-23.924 člankov; v celoti je bilo izdelanih 32.726 listkov, vloženih v različne kartoteke oddelka pa 3^*579 listkov. Evidenčno obdelanih je bilo 1.188 letnikov (15.21o kosov) časopisja ter opravljeno: dopisovanje signatur in naklad; popis knjig, ki jih NUK nima; pregledovanje tujih biblio-ografij; prevzemanje, preverjanje in izbor tekočega gradiva; izločanje gradiva, ki se bibliografsko ne obdeluje; iskanje manjkajočih podatkov in razreševanje šifer (47 dopisov, 317 razrešenih šifer in psevdonimov z ustrezno kartoteko); preureditev kataloga (prestavljanje kartoteke 1975 ▼ kumulativno kartoteko). Delo z obiskovalci je obsegalo 379 zahtevnejših in 582 manjših bibliografskih informacij, strokovno pomoč izdelovalcem raznih bibliografij in vodstvo ekskurzij po knjižnici. Delavci oddelka so spremljali bibliotekarsko strokovno literaturo, uvajali v delo praktikante in novince, predavali na letnem knjižničarskem tečaju (13 ur). Dva delavca »oddelka sta opravila strokovni bibliotekarski izpit, štirje pa so se udeležili posvetovanja o AOP. 3. Obdelava posebnega gradiva Rokopisna zbirka (vodja Jože šifrer). V letu 1981 je prišlo v zbirko precej novega rokpisnega gradiva, med drugim zapuščine ali deli zapuščin Prana Petreta, Etbina Kr§£istana, Janka Bogi ja, Antona Ovna, Rafaele Potokar, Mile Vlašič - Gvozdič, Ivana Albrehta, Antona Medveda, Antona Podlogarja, Jožeta Čopa, Edvarda Kardelja, Antona Novčana, Ivana Koštižtaim Ivana Vuka, Luke Pintarja, Ivana Cankarja, Franca S. Finžgarja, Janka Samca in še nekatere druge enote. Vse pridobitve so vpisane v inventarno knjigo rokopisne zbirke. Tako je bilo v letu 1981 inventarizirani 26 enot s 6.571 kosi; od tega smo z nakupom pridobili samo eno enoto, vse drugo pa je prišlo v zbirko kot dar. Na novo pridobljeno gradivo je bilo pregledano, nepomembno odstranjeno, drugo pa urejeno, popisano in spravljeno v mape, tako da je pregledno in brez težav dostopn o. Ta obdelava pomeni prvo in drugo fazo redne obdelave. V katalogiziranju je še vedno korespondenca Matije Murka, ki je zelo obsežna. Tudi v tem letu so v zbirko dotekali elaborati sklada Borisa Kidriča, ki jih financira Raziskovalna skupnost Slovenije. Vse to pridobljeno gradivo smo sproti inventari-zirali in postavili na police v trezorju; sicer pa se celoten sklad, ki zdaj obsega 9.587 enot, avtomatsko obdeluje. V letu 1981 je prišlo v zbirko 449. enot. Osebje zbirke je oskrbovalo fond mikrofilmov s kartoteko, fond redkih tiskov s kartoteko, fond NOB s kartoteko. 6 fond e kartoteko, fond inkunabul in priročno knjižnico. Tudi v te fonde je prihajalo novo gradivo; fond inkunabul in fond NOB sta v glavnem že zaključena, a v tem letu smo pridobili še dve inkunabuli. - lo - D fond, ki vsebuje predvsem emigrantske tiske, oskrbuje tov. Milica Strgar. V letu 1981 je v fond prispelo w '*• r 7.248 enot periodike in 26 knjižnih enot. Ta fond se obdeluje, dopolnjuje se bibliografija emigranstskega tiska, glede nabave in pretoka informacij pa se zbirka povezuje z več drugimi institucijami (Arhiv SES, Izseljenska matica, institut za narodnostna vprašanja, RSNZ). Gradivo iz fondov rokopisne zbirke, ki ga obiskovalci želijo imeti v fotografskih ali kseroksnih posnetkih, delavci zbirke crmrtim pripravijo za posnetke, pri tem pa skrbno pazijo, da se gradivo ne bi poškodovalo ali izgubilo, pregledujejo pa tudi izdelane kopije. Delavci zbirke so oskrbovali stalno razstavo dragocenih rokopisov in tiskov in po njej večkrat vodili obiskovalce. Z gradivom zbirke so sodelovali na razstavah, ki jih je v tem letu priredila NUK, s posameznimi enotami pa tudi pri razstavah izven NUK. V tem letu so sodelavci, že pripravljali gradivo za razstavo "Zakladi NUK", ki bo odprta februarja 1982. Obiskovalcev v čitalnici 'e bilo 1.5o7 , skupinskih obiskov 29 z 726 udeleženci, Izposojenih rokopisov je bilo 2.3^7 enot; tiskov 3.758-? skupaj 6.1o5 enot. Rokopisno gradivo in gradivo vseh drugih fondov se ni izposojalo na dom; tak je tudi sklep knjižničnih samoupravnih organov. Gradivo iz D fonda pa se je v čitalnici izposojalo le z ravnateljevim dovoljenjem. ' Vseh teh informacij je bilo v celem letu več kot 5oo. Glasbena zbirka (vodja mg. Ivan Klemenčič) je prejela v obdelavo 533 tiskov, 237 rokopisov, 584 plošč, 6o9 kaset -skupaj 1.963 kosov; inventariziranih je bilo 76o muzikalij in 353 plošč in kaset, katalogiziranih je bilo 1.4-31 enot in izdelanih 1.921 listkov. Zbirko je obiskalo 969 uporabnikov, ki so si izposodili 5.129 kosov gradiva (5*o45 v čitalnico, 84 na dom). V tem letu si je zbirka prizadevala pridobiti nekatere zapuščine (Bravničarjeve, Koporceve in Kogojeve) ter se posvečala pripravan za razstavo "Zakladi NUK". Obnovljeni so bili prostori ter delno oprema zbirke. Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Avsenak) je prejela iz raznih virov skupaj 8.713 kosov gradiva; 6.oo2 obveznega slovenskega izvoda, 843 obveznih jugoslovanskih izvodov, 194 nakupov, 3 darove in 6 zamen iz nabavnega oddelka, 16 priročnikov iz tehničnega oddelka, 13 kosov iz oddelka za posebno knjižno gradivo, na podlagi samostojnega dogovarjanja je bilo pridobljenih 1.636 kosov. Večino dotoka, okrog 80 %, sestavljajo obvezni primerki. Ker je dotok gradiva že vrsto let za polovico večji kot ga je zbirka možna pri sedanji kadrovski zasedbi obdelati se 4 količin# neobdelanega novejšega gradiva vedno bolj veča ob še neobdelanih obsežnih zapuščinah, nakupih in darovih starejšega datuma. Katalogizacija in klasifikacija obveznih primerkov kasnita. ‘‘'a kasnitev pri obdelavi tudi otežuje pregled nad kartografskim in slikovnim gradivom, ki bi ga morala zbirka po zakonu o obveznih tiskih prejemati in izvodi, ki jih dejansko prejema. — Inventariziranih je bilo 1.65o enot ali 2.559 kosov. novo obdelanih in shranjenih v zbirkinih skladiščih je bilo 4.775 kosov gradiva (435 zamljevidov, 22 atlasov, 3o5 portretov, 283 grafik, 1.425 razglednic in 2.3o5 slovenskih lepakov). Izdelanih, preverjenih in v ksta':re Zbirko je obiskalo 47o uporabnikov, ki so si izposodili 7-968 kosov slikovnega ali kartografskega gradiva; posredovano je bilo 5o4- informacij. Zbirka je s svojim gradivom ali fotokopijami sodelovala na raznih razstavah (ob obletnicah L. Adamiča, J.Jurčiča in F.Levstika), pri izvedbi kulturnoizobraževalnih TV oddaj, in izposodila večje število slik za ilustracije knjižnih del. Sorodnim ustanovam in inštitutom je nudila strokovno pomoč pri urejanju in obdelavi slikovnega ali kartografksega gradiva. Za nabavo gradiva, ki ga ne dobiva med obveznimi izvodi, se je zbirka sama dogovarjala s posameznimi lastiki in tako pridobila 1.656 kosov gradiva. Zbirka je opravljala več dodatnih dejavnosti. Ob obisku jugoslovanskih novinarjev in ob obiskih tov. Vratuše, Vipotnika, Breclja in Avblja je bila večkrat pripravljena in postavljena razstava zbirkihih dragocenosti, ki je bila spremljana z razlago eksponatov gostom. Za redne obiskovalce NUK pa so bile razstavljene v a£vi knjižnice zanimivosti iz kartografskega in slikovnega fonda. Za razstavo "Zakladi NUK" je bil izdelan seznam gradiva, opravljena okvirna priprava gradiva in napisano besedilo o kartografski in slikovni zbirki za Katalog o zakladih NUK. Opralvjen je bil pregled tiskanega kartografskega gradiva po slovenskih založbah, izbor za nakup, in sam nakup primerkov, ki jih NUK ni dobila kot obvezne (slovenske) izvode, kakor tudi nakup inozemskih zemljevidov evropskih držav. Izdelan in preverjen je bil tudi seznam za naročilo večjega števila foto posnetkov portretov z rastave "Umetniki in spremljevalci" v Moderni galeriji. Glavni -problem, ki že dalj časa ovira tekoče delo v zbirki, so pomanjkanje prostora za skladišča in čitalnico, t pomanjkanje opreme, ki bi odgovarjala specifičnim potrebam in načinu hranjenja posameznih zvrsti gradiva ter pomanjkanje kadra. Stanje fonda: 129.3^6 postavitvenih izvodov, 28.2o8 arhivskih primerkov in 4.918 dvojnic, skupaj 162.472 kosov kartografskega ali slikovnega gradiva. Opomba: Pregled stanja fondov in obdelanega prirastka vsega gradiva, navajanega pod B/l-3, daje priloga IVT Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek) je prejela 21.426 kosov gradiva; po pravilih za obdelavo tega gradiva je evidentirala' ali popisala 14.939 kosov in uskladiščila v depoju v Mekinjah 9*411 kosov. Opomba: Pregled stanja fondov in obdelanega prirastka vsega gradiva, navajanega pod B, točke 1-3» daje priloga IV. 4. Tehnične službe Tehnični oddelek (vodja Meta Zadel) je pripravil za razmnoževanje 279 matric za ofsetni stroj in 11.752 matric na minigraf; z dopolnili dodatnih vspisov vodilk in kazalk ter popravkov je priredil 51496 katalognih listkov; razmnožil za interne potrebe NUK in za centralno katalogizacijo slovenskega tiska 745.lo8 listkov; signiranih in oddanih v skladišje je bilo 23.ol8 knjig. Za centralno katalogizacijo slovenskega tiska je bilo v tem letu obdelanih 1.778 naslovov, v zaostanku so naslovi za december (cca 18o). število naročnikov je nraslo za 19 (214 Šolskih, lo5 drugih); število naročenih setov je 665, poslanih je bilo 21 pošiljk. Delovna enota je v preteklem letu za potrebe nUK (razstave - vabila, napisi, pretipkavanje besedil itd.) razmnožila 447 matrci z različno naklado, skupno 27.o7o listkov. Knjigoveznica (vodja Peter štaut) je bilo na novo vezanih v različne vezave 3.^79 knjig in časnikov, popravljenih, prevezanih in restavriranije je bilo 481, skupno 3.978 vezav. Knjigoveznica je opravila še vrsto drugih knjigoveških del; izdelano je bilo 587 ščitnikov za arhivske izvode, 1.612 nalepljenih ovitkov. 4.217 map s trakovi. 46 velikih map, 1.52o map iz papirja, 48 raznih škatel, 115 dvobarvnih lepakov, 325 propagandnih kartonov; narezanih lo3.55o kartotečnih listkov, ter opravljenih še vrsta drugih knjigoveških opravil. Fotografska delavnica je izdelala 4.14o mikrofilmskih posnetkov ter opravila 2.176 povečav za uporabnike doma in v tujini. Preslikovalnica je za potrebe knjižnice in njenih uporabnikov doma in v tujini izdelala 25o.ooo kopij. j t C. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Referalna dejavnost še ni osredotočena v samostojni delovni enoti, kljub temu pa knjižnica funkcije in naloge referalnega centra že dejansko opravlja; te funkcije in naloge so porazdeljene po različnih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje baz podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in serijske publikacije) in na nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk). Opravljanje tega dela je po obsegu in vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno obdeluje in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju baze podatkov o institucionalnih virih informacij sode-luje^g predvsem matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog knjižnic SRS. Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi predvsem oddelek za delo z obiskovalci z informacijsko in izposojevalsko službe ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga kn jižnic SRS in oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska. Informacijska in izposojevalna služba je vpisala 5*61o (5.51o v letu 1981) rednih uporabnikov (od tega 4.432 študentov, 1.178 drugih uporabnikov) pri čemer niso zajeti posamezniki in delovno organizacije iz domovine in tujine, ki so prejemali referalne usluge p tej službi ali v posebnih zbirkah. Obseg obiska in izposojenih enot knjižničnega gradiva ter posredovanih informacij je bil naslednji: obisk , enot informacij ' t - velika čitalnica 64.263 (61.584) 33*723 (25j7°9) - posebna čitalnica - (6o7) 9.151 (11.967) - izposoja na dom 53.787 (5o.^67) 24.985 (22.712) - informacije, medknjiž.izposoja 3*193 (3-294A) 2.365 (2.458) ll.o68(12.263) - uvajanje,ekskur. 2.183 (2.3o2) _________________________________________ Skupaj 123.426(118.654) 7o.224(62.846) II.068 (12.263 ttedknjižna izposoja je potekala s 367 knjižnicami, od tega s 258 tujimi, (glej prilogo), 38 slovenskimi in 71 drugimi jugoslovanskimi; za potrebe Slovenije je bilo za posojilo iz drugih knjižnic posredovano 367 naročilnic, pozitivno je bilo rešenih 29o (79 %), iz drugih knjižnic je bilo prejetih 2.119 naročil in pozitivno rešenih 1.822 (86 %). Poleg individualnih informacij neposrednim uporabnikov so bila posredovana navodila o uporabi knjižnice in njenega gradiva 154 udeležencem, 89 skupin z 2.761 udeleženci pa je prejelo informacijo o delovanju NUK in posebnostih knjižničnega gradiva; informacijo ® knjižničnem gradivu je nudilo 21 razstav, od tega smo z 9 sodeloval^ na razstavah drugih prirediteljev. Tekoče je vodena evidenca domačih institucionalnih virov informacij, ki vključuje znanstvene, visokošolske in splošnoizobraževalne knjižnice ter specialne knjižnice, ki sodelujejo v centralnem katalogu; za specialne knjižnice oziroma INDOK center in za splošnoizobraževalne knjižnice v Jugoslaviji so na voljo analitične preglednice, izdelane na osnovi baze podatkov na magnetnih trakovih. Tekoče je fcila dopolnjena zbirka publiciranih gradiv o domačih in tujih institucionalnih virih informacij, ki je na skrbi ifnormacijsko izposojevalne službe. Isto velja za zbirko publikacij o domačih in tujih individualnih virih informacij. Lastni individualni viri informacij so zbrani in doslej le provizorično vdelani v obliki evidenc za r, posamezna strokovna področja,nastajajočna obsežnem tekočem individualnem in medbibliotečnem posredoVanju znanstvenih informacij. Nadalje je bila dopolnjena zbirka sekundarnih in terciarnih publikacij kot virov informacij (ob sodelovanju nabavne komisije v oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva), ki je na voljo pretežno v informacijski službi, v posebni in veliki čitalnici, v posebnih zbirkah, starejši del gradiva je v skladišču. Pregled nad domačimi in tujimi bibliografskimi in referalnimi časopisi vodica oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska in za periodični tisk, podatke o tujih virih te vrste, ki prihajajo v znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji, pa centralni katalog. Centralni katalog knjižnic SRS (vod,ja mg. Jože Kokole) Baza_raziskovalnih nalog_RSS_ Za bazo raziskovalnih nalog je bilo analitično obdelanih 4-.17o raziskovalnih nalog, v bazo oziroma na magnetni medij p* vneseno 6.080 enot. Z obdelavami in vnosi iz leta 198o je skupno stanje konec leta 1981: 7.800 obdelanih nalog in 7*5oo vnesenih enot. Za lažjo uporabo baze so bili izdelani seznami deskriptorjev za 17 raziskovalnih področij, za predstavitev baze raziskovalni javnosti pa 27 karakterističnih profilov. Baza monografskih publikacij v SRS ' Skupno bazo monografskih publikacij, tj. strojno.oblikovan centralni katalog knjig v SRS, smo uspeli v letu 1981 samo začeti. Vzrokov za to je bilo več: - približno za 5o % povečan obseg dela na bazi tekoče Ar p naročenih revij povezano s koordinacijo naročil tujih revij in knjig; - usklajevanje mini-formata na jugoslovanski ravni pri sprejemanju formata UTTEMARC (skrajšana verzija tega formata za namene centralnih katalogov se sedaj po elementih prekriva s formatom SAIDC 2 za CKK/Tl, vendar je bila ta uskladitev jasna šele novembra 1981); - problem enotnega sistema indeksiranja za določanje vsebine knjig zaradi univerzalnosti baze, ki zajema vsa področja človeškega znanja; - zastoj v naročanju tuje literature zaradi pomankanja deviz v letu 1981. Za vnos podatkov smo za ESS načrtovali cca lo.ooo enot, ki naj bi jih ob nemotenem naročanju knjig v tujini pridobile knjižnice v okviru koordinacije in verifikacije naročil za leto 1981 8 posredovanjem Republiškega komiteja za znanost in kulturo. Vendar uvozniki v letu 1981naročil niso realizirali, ker so imeli devizna sredstva samo za Pokritje računova za knjige naročene v letu 198o. Dejansko zbrane in koordinirane želje za naročilo knjig (okoli 8.000 enot) v letu 1981 uvozniki sploh še niso predali komitentom v tujini. Po uskladitvi formata CKK/M z minimalno verzijo formata HNIMARC pa smo hoteli slovensko skupno bazo monografij vsaj začeti. Zato smo delno zbrali podatke, ki so že bili pripravljeni za testne baze v letih 1979 do 198o, delno pa opravili izbor podatkov iz dotoka v listkovni centralni katalog (s tem dotokom je zajeta realizacija naročil v letu 198o ali še prej). Te podatke smo vnesli v strojno čitljivo obliko kot začetek operativne baze CEK/M. Tako smo pripavili 1.2oo enot, vnesli pa 75o. Baza podatkov o tekoče naročenih tu,j ih periodičnih publikacijah Za bazo tekoče naročenih tujih revij je bila načrtovana priprava podatkov za 9.5oo naslovov pri lo.^oo naročnikih. Ker so bili pri zbiranju podatkov zelo dosledno upoštevani tudi drugi načini pridobivanja revij z zameno ali darom, se je končno število naslovov dvignilo na II.300 s skupno 15.ooo naročniki oziroma zamenjevalci ipd. Sprva je bila predvidena obdelava z lastnimi programi izdelanimi po naročilu NUK. Ker bi na ta način lahko oblikovali bazo šele konec leta 1981, smo se povezali z Narodno knjižnico Srbije, ki nam je dovolila takojšnjo uporabo njenih programov za srbski katalog tekoče periodike. To je olajšalo pripravo, saj je.bilo potrebno vnašati le še» sigle knjižnic in šifre za način pridobivanja ter uvoznika. Glede na strukturo podatkov srbske baze pa je bilo treba dodati pri naslovih, ki so jih naročili samo v Sloveniji tudi podatke, ki jih z načrtom nismo predvideli. Upoštevajoč znatno večje dejansko število naslovov in pridobivanj ter dodajanje z načrtom nepredvidenih podatkov, ocenjujemo, da smo imeli s. pripravo baze za 5o % več dela, kot smo to prvotno predvidevali. Baza je oblikovana z dvojnim namenom: a) da omogoča zares učinkovito koordinacijo in b) daje informacijo o dostopnosti tekočih naslovov v knjižnicah. Ustrezno tema dvema ciljema so programirani izhodi: osnovni listing po abecedi naslovov, listingi po načinih pridobivanja in uvoznikih ter listing po posameznih knjižnicah za koordinacijo in listing po naslovih, po državah in strokovnih skupinah (po UDK) za publiciranje prečiščenega letnega kataloga. Koordinacijski listingi so bili vsi izdelani v letu 1981, kataložni pa bodo v začetku leta 1982, ko bodo pri naslovih, ki se ne ujemajo s srbsko bazo naknadno - 2o - vnešeni še UDK vrstilci. V osnovnem listingu za SR Slovenijo se ujema s srbsko bazo samo So % naslovov (okoli 5.600). Ker je v srbski bazi 13.000 naslovov, pomeni to, da pridobivamo v Sloveniji 5.7oo naslovov, ki jih ni v Srbiji, v Srbiji pa 7.4oo taksnih, ki jih ni v Sloveniji. Za dostavo podatkov za CKK/SRS in pripravo za računalniško oblikovani katalog tekočih periodik (naročila za leto 1982) je bilo poslano knjižnicam 44.9oo listkov formata A6. Dopolnjevanje obstoječega kartotečnega centralnega kataloga Prvotni program RSS za leto 1981 je predvideval dotok I5.000 enot. Dejanski dotok je bil 23.227 enot. V dotoku so zajeta realizirana naročila tujih knjig iz leta 198o (delno še tudi iz 1979) ia precejšnje število starejših jugoslovanskih tiskov (objavljenih do leta 194-5* predvsem iz dotoka SAZU). Od dotoka je bilo dokončno alfabetizirano 14.5oo enot in s tem že dostpno za uporabnika, 7.000 enot pa je bilo dokončno vstavljenih v listkovne kartoteke. Grobo alfabetiziranih je ostalo še lo.727 enot. Pri sistematičnem Čiščenju listkovnih kartotek za lažjo in preglednješo uporabo je bilo izločenih 4o.ooo dvojnic. Stanje enot (listkov) v CKK/SRS in CKK/SFRJ konec leta 1981: CKK/SRS 96o.4o8 CKK/SFRJ__________785.041 Skupaj 1,745.449 Koordinacija naročil tuje literature v letu 1981 Za koordinacijski krog NUK je bilo pregledanih in uvrščenih v koordinacijske kartoteke želja 5.000 knjig in 3*4-oo naslovov revij, od tega 18o povsem novih naročil revij. Koordinirana naročila so bila predana Republiške komiteju za kulturo in znanost v verificiranje. CKK je usklajal tudi delo vseh koordinacijskih krogov SRS za naročanje tujih revij. Dela, opravljena v centralnem katalogu NUK kot nosilcu uvajanja APP v NUK Za obdelavo baze raziskovalnih nalog so bili dopolnjeni obstoječi programi za priključitev terminalov CONRAC na RRC, prečiščeni programi za vnost podatkov in prenos z diskete v masovni spomin RRC. Oblikovana je bila nova verzija kontrolnega programa, ki omogoča popravke biltenskih izpisov pred invertiranjem. Preizkušeni so bili programi za deskriptorske sezname za 17 raziskovalnih področij. Seznami se ažurirajo po vsaki obdelavi. Spremenjej je bil DDL modul za RP po DORS, predvsem z možnostjo iskanja po besedah v naslvou in pri sestavljenih deskriptorjih, s čimer so se bistveno izboljšale možnosti iskanja za RP oziroma SDI. Oddelek centralnaega kataloga NUK je bil po strokovni in organizacijski plati nosilec priprav za jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnika v knjižnicah v Jugoslaviji". Za posvetovanje je bil v oddelku pripravljen program razvoja AOP v NUK, vključujoč smernice za AOP slovenske bibliografije ter knjižničnih katalogov in poslovanja. Program je bil predstavljen na posvetovanju z referatom. Oddelek je tudi pripravil predlog AOP v okviru KDI sistema Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Informacije da^e v CKK: ustnih 606 telefonskih_________467 skupaj 1.193 Vrste naloge Načrt Realizacija P(rvotni)* Celotna +(oziroma) D(opolnilni)* glede na načrt Raziskovalne naloge obdelava D 6.000 '4.17o vnos D 8.2oo 6.080 1.83o 2.12o CKK/K obdelava DI0.000 1.2oo vnos DI0.000 75o 8.800 9.5oo Baza revij naslovi D 9-5oo 11.3oo naročila D lo.^oo 15«ooo + 1.8000 +4.5oo- vse vneseno Koordinacija naročil - Monografij - Revij 4.99o 3.4oo +4.99o +3.4oo Listkovni CK - dotok - fino abecedi ran,i e PI5.000 23.227 PI5.000 14.5oo - dokončno vstavljanje Pl^.ooo 7«ooo +8.227 5oo glede na načrt, vends dejansko grobo abecedirano še 11.727 listkov (večji dotok, kot je bil predviden) - 8.000 « glede na načrt dela za leto 1981, poslan RSS za sofinanciranje dela referalnega centra v KUK. Glavno skladišče (vodja Rudi Čepon) je prejelo za redno postavitev 16.288 knjig, arhivskih primerkov 2.832, društvenih spisov 5.294-, šolskih in visokošolskih spisov 234; skupaj 24.648. •*-r Za izposojo je skladišče prejelo 29.3°5 zadolžnic in izdalo 3144-7 kosov gradiva; vrnjenih je bilo 31.892 kosov, neizpolnjenih želja (že izposojenih knjig) je bilo 4.326. Depo v Mekinjah (Vida Burkeljca) je prevzemal gradivo iz časopisnega skladišča, iz posebne zbirke, iz oddelka za dopolnjevanje knjižnega gradiva. V treh četrtinah leta 1981 je bilo pretipkanih in prekatalogiziran.ih 2.174 listkov najstarejšega gradiva za 1.568 enot gradiva; pripravljena za obdelavo je bila zapuščina Strakatj in opravljenih 75 informacij.(Opomba: Zadnje četrtletje je zajeto v poročilu AIK). 2. Pospeševanje knjižničarstva v SR Sloveniji Matična organizacijska in inštruktorska služba (vodja Miša Sepe) je nudila: Inštruktorsko pomoč pri organizacijskih vprašanjih SIK, obiskih v NUK in obiskih na terenu v zvezi z programiranjem in organizacijo dela knjižnic, kadrovsko problematiko, gradnjo in adaptacijo knjižnic, delovnimi odnosi, razvojnimi načrti knjižnic itd. - 14 obiskov v SIK - loo obiskov iz SIK - 9o ur urejanje knjižnic doma in v zamejstvu (Trbovlje, Čedad). Inštruktorsko pomoč univerzinim knjižnica in knjižnicam , drugih znanstvenih ustanov, obiskih v NUK in obiskih na terenu v zvezi s programiranjem in organizacijo dela knjižnic, delovnimi odnosi, kadrovskimi vprašanji, razvojnimi načrti itd. - ^obiskov v univerznih knjižnicah in znanstvenih knjižnicah, - 31 obiskov iz univerznih knjižnic. *Vr> Opravljeni so bili drugi individualni stiki, obiski iz drugih knjižnic, obiski v zvezi s stroko, obiski iz drugih republik, oziroma iz drugih držav, informacije (pismene in telefonske) - 14 obiskov iz šolskih knjižnic, - 28 ostalih obiskov v MS v zvezi s stroko (knjg. DO, druge republike, statistika, zavod za plan, KSS in drugi) - 145 informacij (pismenih in po telefonu, knjižnicam in drugim v zvezi s stroko). Organizacija posvetov in sestankov (vsebinska in organizacijska priprava, vodstvo, zapisniki in izvajanje sklepov): Kolegij matične službe - 1 seja; obravnavali smo pregled dela, predloga za financiranje, dogovarjali smo se za delo v letu 1982, obravnavali smo tudi problematiko CKST. Komisija za univerzne knjižnice - 4 seje, obravnavali smo tekočp problematiko, Zakon o knjižničarstvu, koordinacijo nabave tuje literature, načrt knjižnično informacijskega sistema na ljubljanski univerzi idr. Koordinacija nabave tuje literature - Sodelovali smo pri sestankih, ki jih je organiziral centralni katalog in na sestankih na Komiteju za kulturo. Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je imela 3 seje, izpitna komisija 2 seji, tajniški posli in skrb za izvajanje sklepov. Ostali posveti in sestanki so zajemali: - 1 posvet o prisotnosti družboslovnega periodičnega tiska v SIK za potrebe izobraževanja ob delu, za družbeno izobraževanje ipd. (akcijo je sprožila "Teorija in praksa); - 1 posvet o skupni akciji za mikrofilmanje časnikov za potrebe SIK; - 1 sestanek predavateljev tečaja za pripravo na strokovne izpite; - 1 sestanek skupine za koncept knjižnično-informecijskega sistema na ljubljanski univerzi; - 1 sestanek vodij knjižnica Inštituta za sociologijo in PSFN"; - 1 posvet o vlogi vzajemne knjižnice (soorganizatorji). Delo pri tečajih, seminarjih, strokovnih izpitih je zajemalo organizacijo, strokovno sodelovanje v naslednjem obsegu: 1 tečaj za pripravo na strokovne izpite (od 2. do 13.3., 51 udeležencev, realiziranih 68 ur predavanj) 4 seminarji za vodje SIK: Postojna (22.6.), Maribor (26.6.), Celje (29.6.) in Ljubljana 3o.6.), seminarja se je udeležilo 69 knjižničarjev iz SIK, obravnavane so bile teme: vzajemna knjižni, šolska knjižnica v srednjem usmerjenem izobraževanju, vsloga SIK v občini. Letni knjižničarski tečaj - od 31*8. do 25.9., 21 udeležencev, realiziranih 131 ur predavanj. Tečaj za knjižničarje v Celovcu. Pomoč pri izdelavi programa in pri organiziranju predavateljev. 5 seminarjev UDK: Ljubljana (13.lo., 14.lo. in 2o.lo.), Maribor (23wlo.), Koper (6.11.), seminarjev se je udeležilo 165 knjižničarjev, realizirano je bilo 3o predavateljskih ur. Vseh seminarjev in tečajev, razen tistega v Celovcu, se je udeležilo 3o6 knjižničnih delavcev, realiziranij je bilo približno 259 ur predavanj in pogovorov. Strokovni izpiti: ns 2 rokih od 6.5. do 22.5. in od 12.11. do 23.11. je strokovne izpite opravilo 67 kandidatov: 25 bibliotekarjev, 32 višjih knjižničarjev in 1q knjižničarjev; 3 knjižnični delavci so opravili popravne izpite iz po enega predmeta. Sklop gradnje in oprema knjižnic je obsegal svetovanje pri adaptacijah, novogradnjah, opremi in notranji ureditvi, sodelovanje pri izdelavi standardov in projektov; sodelovanje pri modernizaciji 7 knjižnic: Trbovelj, Cerkno, Logatec, Ilirska Bistrica, Velike Lašče, Laško in Ljubljana - Moste. Zbrali in statistično obdelali smo podatke za 62 SIK (s krajevnimi knjižnicami in izposojevališči ) in za 89 univerznih in znanstvenih knjižnic, za potrebe MS, družbeno političnih skupnosti in organizacij in za objavol Ostale akcije so zajemale: - Stanrdardi za gradnjo in opremo SIK so izdelani do konca in oddani Centru, - Odkup knjig za SIK - sodelovanje pri izboru in organizaciji, - Organizacija razprave o Osnutku zakona o knjižničarstvu, - Vazejma knjižnica - sodelovanje pri posvetih, razprave, na seminarjih, - Dogovarjanje o normativih za število knjižničnih delavcev na univerzi (Benkovič, Kornhauser), - Jugoslovansko posvetovanje predavateljev bibliotekarstva na višjih in visokih šolah, sodelovanje pri organizaciji (Slovenski predavatelji). V sklop strokovnega dela sodijo Obvestila republiške matične službe. Izšla je številka 4/198o (Novosti UDK), številka 1/1981, številka 3/1981 je v tisku, številka 2/1981 pa pripravijena za tipkRr.'1’®. Pripravljene so bile statistične analize zbranih statističnih podatkov in objavljene v Knjižnici 1981 in v Obitestilih št. 3/81. Izdelan, večkrat dopolnjen in prezentiran Komisiji za informatiko, dokumentacijo in knjižničarstvo na Univerzi je bil predlog; organizaci.je knjižnično - informacijskega sistema na ljubljanski Univerzi. Sodelovali smo v skupini za pripravo zakona o knjižničarstvu. Oblikovali smo pripombe na osnutek, podali več analiz in predlogov za zakonske predpise o matični dejavnosti. Za raziskovalno nalogo "Splošnoizobraževalna knjižnična mreža v Sloveniji 197o - 79", Je bilo opravljeno zbiranje gradiva. Naloga bo končana v začetku leta 1982. V sklopu analiz, ocen, priporočil smo pismeno izdelali oznako dela matične službe; več besedil za Komite za kulturo in za Izvršni svet, utemeljitev za finančni načrt 1981 in 82 in drugo; pripombe na standardne za univerzne knjižnice komisiji za spremljanje bibliotekarske strok, pripavili utemeljitev za podelitev naziva "častni bibliotekarski svetovalec" za Ančko Korže - Strajnar, poročali o študijskem potovanju po francoskih knjiž nicah, pripravili besedilo za delovni načrt akcijskega odbora za knjigo pri SZDL. Predavanja na letnem knjižničarskem tečaju (Sepe 14 ur, ^orže 12 ur) - Sepe: Naloge univerznih knjižnic v enotnem knjižnično-invonnacijskem sistemu (referat na občnem zboru DBL) - Uvodne besede na seminraju za vodje SIK na temo naloge matične knjižnice v občini (Sepe, Korže), - Predavanje o obisku v fcancoskih knjižnicah (Martelanc) - Korže: Periodični tisk, njegova izraba in namembnost v splošnoizobraževalnih knjižnicah. (Referat na posvetovanju DBS v Rogaški Slatini). Za dokumentacijo člankov o knjižnicah in knjižničarstvu v Sloveniji je bilo izbranih, izrezanih in urejenih 52o člankov in 1896 pregledanih časnikov. Poleg rednega spremljanja domače in tuje bibliotekarske literature sta Ana Martelanc in Miša Sepe 19. in 2o. februarja obiskali Univerzitetno knjižnico in še nekatere druge univerzne knjižnice v Mariboru, Ana Martelanc pa je bila od 14. do 25.9* na"študijskem izpopolnjevanju v Franciji. Drugo organizacijsko in administrativno delo je bilo opravljeno v temle obsegu: pretipkavanje tekstov, pisanja zapisnikov in urejanja kartotek, manjših in večjih informacij po telefonu, prodaje publikacij itd. je bilo opravljeno: - V delovodnik vpisanih 714 dopisov od tega prejetih 441 in poslanih 273 (od tega za komisijo za priznavanje kvalifikacij: vseh 294, prejetih 96 in poslanih 198), - Natipkanih je bilo 66 okrožnic in razposlanih na 178o naslovov, - Natipkanih je bilo 164 strani za Obvestila, - Obvestila št. 4/8o poslana na 168 naslovov, Obvestila št. 1/81 poslana na 168 naslovov. Razen tega smo pripravili poročila o delu za ^UK, za ' Komite za kulturo, za Izvršni svet, načrt dela v letu 1982 in drugo. Delavci oddelka se aktivno vključujejo v delo samoupravnih in strokovnih organov NUK, in vzdržujemo stalne stike z drugimi oddelki NUK in s knjižnicami, ki opravljajo za nas del matične dejavnosti. V letu 1981 smo v jiekaterih akcijah sodelovali s Centralnim katalogom, naše povezave s Centrom in tehničnim oddelkom so pa že tako stalne. Razen tega smo v letu 1981 sodelovali še v naslednjih organih in organizacijah: - DBL - izvršni odbor, - DBS - predsedstvo, komisija za šolanje kadrov, komisija za spremljanje bibliotekarske stroke, komisija za gradnjo knjižnic, - DBJ - predsedstvo, komisija za univerzne knjižnice, komisija za šolanje kadrov, komisija za SIK, - Komisija za informatiko, dokumentacijo in knjižničarstvo na Univerzi v Ljubljani, - Komisija za učbenike in komisija za kadre in štipendije pri PISK, - KSS - komisija za odkup knjig za SIK, odbor za knjigo, - SZDL - akcijski odbor za knjigo, - CK ZKS - odbor "Knjiga 81”, - MS CK ZKS - odbor za publicistiko, - ZKO - odbor za knjigo. Pripomba: V poročilo je zajeto tudi delo Ančke Korže, ki dela po pogodbi (8o ur mesečno), v tromesečnih poročilih je njeno delo prikazano posebej. Bibliotekarski strokovni in znanstveno raziskovalni center (vodja dr. Branko Berčič) t V letu 1981 so v centru potekala strokovna in organizacijska dela zlasti na naslednjih področjih: organiziranje in opravljanje raziskovalne dejavnosti, programiranje strokovnega izobraževanja, priprava strokovnih priročnikov, urejanje prostorov za knjižnice, priprava zakona o knjižničarstvu, oblikovanje strokovne študijske baze in sodelovanje z drugimi knjižničnimi delovnimi enotami in izven knjižnice. Organizirano raziskovalno delo na področju bibliotekarstva je bilo po reorganizaciji Eazsikovalne skupnosti Slovenije vključeno v Posebno raziskovalno skupnost za družbene dejavnosti (PORS lo) in vključeno v širši raziskovalni projekt Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete (ZIFF) v Ljubljani, NUK pa je pripadla n aloga koordinatorja bibliotekarske raziskovalne dejavnosti. Izdelana je bila prijava srednjeročnega usmerjenega raziskovalnega programa za bibliotekarstvo z naslovom Slovensko bibliotekarstvo in njegov razvoj (s pregledom slovneskih bibliotekarskih raziskovalnih delavcev ) in raziskovalni program za leto 1981, v okviru katerega sta bili prijavljeni raziskovalni nalogi Zgodovina mariborskega knjižničarstva (nadaljevanje, nosilec dr. Bruno Hartman, UK Maribor) in Slovenska bibliotekarska bibliografija 194-5 - 198o (članki v slovenskih periodičnih publikacijah, nosilec Bogomira Pleničar, NUK Ljubljana). Sklenjeni so bili ustrezni programsno-finančni dogovori o srednjeročnem oziroma letnem raziskovalnem programu in z obema nosilcema raziskovalnih nalog, vzdrževani stalni koordinacijski stiki z ZIFF in PORS lo in z obema raziskovalcema ter posredovana poročila o poteku raziskav. V času od aprila do avgusta 1981 je bilo v sodelovanju z upravnim odborom Kalanovega sklada pri Društvu bibliotekarjev Slovenije (DBS) opravljeno anketiranje o zaznanih potrebah ' in možnosti.^, poglobljenega strokovnega in raziskovalnega dela na področju bibliotekarstva in informatike. V anketo se je vključilo 86 strokovnih knjižničarskih delavcev (od tega 55 z bibliotekrsko raziskovalno kvalifikacijo) in 29 splošnoizobraževalnih, visokošolskih in splošnih znanstvenih knjiž nic. Anketiranci so evidentirali 36 aktualnih raziskovalnih področjih oziroma ten: in izrazili pripravljenost za sodelovanje pri nadaljnjem organiziranem strokovnem in raziskovalnem delu, ki bi ga skupno usmerjala bibliotekarski center in Kalanov sklad, poročilo o analizi ankete je bilo posredovano na jesenskem zborovanju DBS oktobra 1981 v Rogaški Slatini. V okviru Kulturne skupnosti Slovenije dogovorjena raziskovalna naloga Osnove sistemskega prostorskega in kadrovskega programiranja mreže splošnoizobraževalnih knjižnic v urbani celoti in v raztresenem naselju, katere prva faza je bila dokončana konec leta 198o, je bila, zaradi odhoda njenega nosilca na drugo zaposlitev, v začetku leta 1981 prekinjena, naročniku pa posredovano ustrezno poročilo o opravljenem delu. Z republiško redakcijo Enciklopedije Jugoslavije je nadalje potekalo sodelovanje pri angažiranju avtorjev in redigiranju besedil za gesla, ki obravnavajo knjižničarstvo in bibliografijo v Sloveniji. Za redakcijo programirane Slovenske enciklopedije je bil dopolnjen podrobnejši geslovnik za strokovni področji knjižničarstvo in bibliografija in predlagani možni avtorji za posamezna gesla. Poleg tega je potekalo sodelovanje s prevajalcem dokumentalističnega terminološkega priročnika pri obdelavi strokovnih izrazov s področja bibliotekarstva. V zvezi s problematiko izobraževanja knjižničarskih kadrov in mesta knjižničarstva v usmerjenem izobraževanju se je nadaljevalo in zaključilo sodelovanje pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnih programov za knjižničarstvo in za posamezne njihove predmete na kulturološki in družbaslovno-jezikoslovni usmeritvi v srednji šoli in pri reviziji učnega programa za knjižničarstvo na višji šoli, ki se na Pedagoški akademiji v Ljubljani izvaja, s šolskim letom 1981/82. Obnovljeni so bili pogovori za uvedbo drugostopenjska študija bibliotekarstva na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in na Filozofksi fakulteti in zbrani podatki o študijskih programih za bibliotekarstvo na fakultetah v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Novem Sadu, kakor tudi o visokošolskem študiju bibliotekarstva v zahodni in vzhodni Evropi. Projekcija rednega strokovnega izobraževanja na področju bibliotekarstva je bila vključena v programske dokumente Posebne izobraževalne .ht r skupnosti za kulturo. Vse doslej izdelano gradivo o rednem izobraževanju knjižničarskih kadrov je bilo primerno redigirano in predstavljeno jeseni 1981 na strokovnem posvetovanju DBS in na delovnem sestanku vseh jugoslovanskih visokošolskih kateder za bibliotekarstvo v Sarajevu. Za mednarodno razstavo učil Didacta, ki jo je v februarju 1981 organiziral republiški zavod za šolstvo, je bil izdelan projekt in organizirana predstavitev knjižnice-medioteke v srednjem usmerjenem izobraževanju ter prirejena vrsta strokovnih predavanj o tematiki. Vsebinska zasnova in normativi, ki uravnavajo delo šolske knjižnice - medioteke v srednjem usmerjenem izobraževanju -predavanja so potekala v okviru programa Didacte v času trajanja te razstave. V zvezi z vgraditvijo knjižne in knjižnične vzgoje v .i. splošno vzgojno-izobraževalno osnovo na srednjem usmerjenem izobraževanju in usposabljanjem šolskih vodstev in kn j ižničarjev za to delo, je bila prirejena vrsta posvetov v centrih srednje-usmerjenega izobraževanja v Ptuju, Murski Soboti, Mariboru, Celju, Postojni in Ljubljani. S taisto tematiko smo se udeležili posvetovanja komisije za šolske knjižnice RDBJ na Rijeki. Ob vsem tem je bilo vodeno tudi delo komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke ter je potekalo sodelovanje s komisijo za polaganje strokovnih izpitov, pri izdelavi programov in pri izvajanju strokovnih tečajev za knj ižničarske delavce. ~y v. - X p ■ Pri obravnavanju problematike strokovnih priročnikov za delo v knjižnicah je bila opravljena analiza dosedanjih slovenskih publikacij te vrste in ugotovljeno, da so vse potrebne novih sodobnih izdaj in da večinoma sploh niso več na voljo v prodaji. Za potrebe srednjega usmerjenega izobraževanja je potekalo sodelovanje z republiškim zavodom za šolstvo ob razpisu učbenikov za predmete Knjižničarstvo in knjigarstvo, Bibliografija s poznavanjem knjižnično-mediotečnega gradiva, Sistematika znanosti, informatika in dokumentalistika in Zaščita knjižničnega gradiva, da bi vključili med avtorje najbolj primerne strokovnjake. S Cankarjevo založbo v Ljubljani je bil dogovorjen natis priročnika iz zgodovine knjige in knjižničarstva (avtor Jaro Dolar),po dogovoru s posameznimi avtorji pa so v pripravi priročniki o delu knjižničarja v osnovni šoli in v srednji šoli oziroma so v prevajanju nove izdaje mednarodnih standardov ISBD (splošni, monografske publikacije, serijske publikacije, kartografsko gradivo, stari tiski; dogovorjeni so tudi prevodi ISBD za glasbene tiske in za neknjižno gradivo). Izdelan in redigiran je rokopis priročnika o prostorih in opremi za splošnoizobraževalne knjižnice (A. -^orže - Strajnar s sodelavci), dogovorjena je nova izdaja Lokarjevega Uvoda v bibliografijo, pripravljena sta projekta za izdaji vseh slovenskih in zveznih predpisov s področja knjižničarstva ter vseh jugoslovanskih (prevod) in slovenskih knjižničarstkih standardov ter urejena publikacija za pripravljajočo se razstavo o dragocenostih NUK. Izdelani so bili in posredovani financerjem predlogi in predračuni za natis posameznih publikacij ter oskrbljen natis razstavnega kataloga (France Prešern; !>Tova pisarija) in opravljeni dogovori za tiskanje d-reh standardov ISBD in publikacije Zakladi NUK. Ob izidu Slovenskih bibliografij za leti 1973 in 1975 in zaključnega zvezka Kataloga Rokopisov NUK je bila organizirana njihova predstavitev na tiskovni konferenci. organiziranju matične dejavnosti, funkcijah in statusu NUK kot narodne knjižnice; o slednjem je bilo izdelano posebno gradivo o mednarodnem pojmovanju funkcije nacionalnih knjižnic v posameznih obdobjfih. Pri oblikovanju strokovne študijske baze, ki naj bi omogočala poglobljeno spoznavanje bibliotekarskih strokovnih vprašanj in sodobnega razvoja ter raziskovalno delo, je bila tekoče spremljana jugoslovanska in tuja strokovna literatura, zlasti strokovni časopisi, in dopolnjevana dokumentacijska kartoteka z gradivom iz let 198o in 1981. Spremljane so bile tuje bibliografije in evidentirane potrebe po dopolnjevanju fonda bibliotekarske strokovne literature. V pripravah za ureditev priročne knjižnice je bil opravljen izobr aktualne strokovne literature, ki je v fondih NUK, medtem ko je bila tekoča strokovna periodika tudi že premeščena v prostor biblitekarskega centra. Center je sodeloval z upravo knjižnice pri obravnavanju določenih organizacijskih, strokovnih, kadrovskih in finančnih zadev, zlasti pri analizah uresničevanja sanacijskega programa knjižnice, kakor tudi pri delu kolegija in delovnih skupin za razvoj knjižnice, za mednarodno sodelovanje in za izdajanje strokovnih publikacij, kjer je bil posebej pripravljen informativni članek o razvoju in delovanju NUK za Jugoslovanski pregled (Beograd). Redno je bilo tudi sodelovanje v kolegiju matične službe, posebej pri obravnavi problematike vzajemne knjižnice in organiziranja KDI sistema univerze v Ljubljani. Stalna je bila povezava z delom DBS in njegovih strokovnih teles. Za poslovno združenje slovenskih založnikov so bili posredovani nasveti in nato izdelan predlog, kako organizirati koordiniranje založniških programov. Zakl.juček: Delovni načrt bibliotekarskega centra za 1981 je predvideval zelo raznoliko in obsežno dejavnost na strokovnem, raziskovalnem in organizacijskem področju. Delo je bilo programirano ob predvidevanju, da se bo center kadrovsko okrepil z novim delavcem in da bodo k sodelovanju priključeni nekateri sodelavci iz NUK in iz drugih knjižnic, vendar se oboje ni uresničilo. V začetku leta je center zapustil njegov dotedanji vodja Ignac Kamenik, tako da je vse leto delal v centru samo strokovni svetovalec dr. Branko Berčič (s polovično delovno obveznostjo), od oktobra dalje pa kot pogodbeni stažist diplomirani sociolog Mirko ^opovič kot dokumentalist. Zaradi takšnega kadrovskega stanja je bil delovni program centra za 1981 samo delno realiziran. Ekspertize, elaborati, referati: - Geslovnik za skupino Knjižničarstvo in bibliografija (dodelava). April 1981. - Za redakcijo Enciklopedija Slovenije. 2. str. - Nacionalna knjižnica: Glavne (temeljne) funkcije in naloge. Oktober 1981. - Za delovno skupino Komiteja za kulturo in znanost SE Slovenije za pripravo predloga z akona o knjižničarstvu. 6 str. - Programi za študij knjižničarstva v usmerjenem izobraževanju. (Gradivo za razpravo o izvedbi programov zbral, uredil in usmeritev za razpravo pripravil.} - Za strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Rogaška Slatina oktobra 1981. Obravnavano tudi na jugoslovanksem interkatedrskem posvetovanju predavateljev knjižničarstva v Sarjaevu novembra 1981. 84 str. - Strokovno mnenje o kn jigi Jara Dolarja Spomin človeštva. November 1981. - Za redakcijo Cankarjeve založbe v Ljubijani. 3 str. - šolski center za osnovno in srednje usmerjeno izobraževanje Ivančna gorica . Stična: Prostori za knjižnico -medioteko. (Analiza s predloggi). Maj 1981. - Za investitorja in opremljevalca. 3 str. - Učni načrti za predmete Osnove bibliotekarstva, Knjižničarstvo in Zaščita gradiva v srednjem usmerjenem izobraževanju. (Sodeloval.) Jesen 198o - spomlad 1981. - Za Zavod za šolstvo SR Slovenije. 4o str. - Vodenje evidence knjižnih programov slovenskih založb za usklajevanje programiranja založniške dejavnosti v SR Sloveniji. Pristop k obdelavi teme s predlogi rešitev. Ljubljana, januar'1981. - Za grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejvanosti ter knjigotrštva Slovenije. 38 str. 3« Razstave, publikacije, raziskovalne naloge Knjižnica je priredila naslednje razstave: - Slovenska literarna satira; 2.2.1981. “ Stoletnica Ljubljanskega Zvona; 6.2.1981. - Novosti iz francoskega knjižničarstva; 16.2.1981. - Mednarodna razstava učil - medioteka; 23-2.1981. - NOB v slovenski dramatiki; 23.4.1981. - NOB v slovenski dramatiki; 7»5»1981. (Kamnik). - Tone Seliškar; 28.4.1981. (Trbovlje). - Pran Levstik; 3o.6.1981. - 15o letnica Levstikovega rojstva; 28.9.1981. - Ob 3o letnici smrti L. Adamiča; 16.9.1981. - L.Adamič. (Bled); 13.5.1981 - Ob slovenskem knjižnem sejmu; 18.9. - 24.9.1981. - Knjiga o NOB, - L.Adamič, - E.Kocbek, - S.Gregorčič. - Fran Levstik. (Sežana); 5.9*1981. - Tematika NOB v slovenski literaturi. (Novi Sad); 26.lo.1981. -Dramatika NOB v slovenski literaturi. (Maribor); 21.lo.1981. - Prizadevajija naravoslovcev na Slovenskem; 7*11.1981. - Ivan Cankar. (Milano); 3*12.1981. - Angleška biblitekarska strokovna literatura; (British Council); Knjižnica je izdala naslednje publikacije: - Napotki za uporabnike Narodne in univerzitetne knjižnice. ^ r Ljubljana, NUK 1981. 9 str. - Novice št. 2, 3» 4-, 5, 6. Uredil Jože šifrer. - Obvestila republiške matične službe, št. 4/198o. Uredila Miša Sepe. - Obvestila republiške matične službe, št. 1/1981. Uredila Miša Sepe. - Obvestila republiške matične službe,št. 2/1981. Uredila Miša Sepe. - Obvestila republiška matične službe, št. 3/1981. Uredila Miša Sepe. - Slovenska bibliografija XXIX, 1975* Priredila Jože Munda in Majda Ujčič s sodelovanje, Stane Dimc, Nade Novak, Bože Pleničar, Ančke Posavec in Lidije Wagner. Ljubljana, NUK il981. 686 str. 4-. Mednarodni stiki Knjižnica stalno vzdržuje stike s tuj-mi knjižnicami prek zamenjave publikacij in medknjižnične izposoje, katerih pregled dajeta predlogi II. in VI. Na osnovi programov meddržavnih konvencij o kulturnem sodelovanju je izmenjava strokovnjakov potekala po načrtu s Francijo (Ana Martelanc), z Avstrijo (Slavka Lokar), Anglija (Martina Šircelj, Tomo Martelanc), NDR (Peter Štaut - štipendija. Knj ižnico so med letom obiskali številni gostje iz tujine. Knjižnica se kot član mednarodne federacije bibliotekarstih združenj in ustanov IFLA praviloma vsako leto udeležuje rednega zasedanja združenja; v letu 1981 sta se zasedanje IFLE v Leipzigu udeližili Majda Ujčič in Martina Šircelj. Po pogodbi z raziskovalno skupnostjo je v tem letu potekalo delo na naslednji razikovalni nalogi: ^ r B. Pleničar: Slovenska bibliotekarska bibliografija 194-5 - 198o: Izbor prispevkov iz časopisja in zbornikov. B. Kantušar: Dokumentacija sodobnega slovenskega glasbenega gradiva. Po pogodbi s kulturno skupnostjo je potekala raziskava: A.Korže-Strajner: Standardi za gradnjo in opremo splošnoizobraževalnih knjižnic. Pri izobraževalni skupnosti Slovenije se je tudi v tem letu nadaljevalo finančno ovrednotenje projekta: Šolska knjižnica kot medioteka v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja',' s katerimi se NUK vključuje v oblikovanje programov usmerjenega izobraževanja. 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev_________ Vrsta sodelavcev NUK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokvnega izobraževanja knjižničarskih kadrov, in sicer na oddelku za knjižničarstvo Pedagoške akademije v Ljubljani ter na rednih in izrednih poglobi-tvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske nazive. Posamezni sodelavci so vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot svetovalci za določena vprašanja, ter kot člani ustreznih delovnih teles in strokovnih žirij. Posebna skrb je bila v letošnjem letu posvečena aktivnemu vključevanju v priprave usmerjenega izobraževanja ter v oblikovanje programov posebnih izobraževalnih skupnosti. Posamezni delavci sodelujejo v družbenih organih revij Knjižnica, Jezik in slovstvo in Slavistična revija ter v republiških redakcijah bibliografije in enciklopedij Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v Zagrebu. Sodelavci knjižnice so vodje in člani upravnih organov in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije in Mednarodne organizacije knjižničarskih društev in ustanov IFLA: Nadalje sodelujejo v raznih telesnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijaj, kot so Univerza v Ljubljani oziroma njena Komisija za knjižničarstvo in dokumentacijo, Zavod za šolstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Ljubljane, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, pčredsedstvo ZSS, predsedstvo ZKPO, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, Prešernov sklad, v Društvo slovenskih pisateljev, Društvo prevajalcev, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije. številčni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih in 'leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih £x£k±xtorpublikacij (prim. prilogo VII.). ASHW03T "ilfred: Special librarianship. London, 1979 ATTI del convegno "-^inee per la rinascita ed un diverso sviluppo della Slavia Friulana". Trieste 193o *r AUSTRALIAN dictionary of biography.^elbourn 1977. - Vol.1-7 ^AUM Wolhelm: Die ^rixner Kolonie Deutsch-Gereuth bei ^eldes in Oberkrain. B.k.1931 BAUM Uilhelm: Die Kirchen von ^reising 'and ■°rixen, die rafen vod uorz und die -ntstehung der deutschen oprachinseln in Friaul und Slowenien.3.k.19So aAUM Wilhelm: Deutsche und Slowenen in Arain.^lagenfurt 1931 ^AtiUTiS du monde. Pariš 193o. - 12 Vol. ■^-iilHA £lio: Socialno-ekonomski položaj in problemi občine Tipana. °dine b.l. *tSCKWINGTBR Stein. Gedichte zeitgencssicher Dichter aus Jugosla-wien. Wien Sc Milne hen 1976 John: Immigration und modernization: the case of slavic peasants in industrial America. D.'£.l. 3OKAZZA Sergio: -artholom^us Kopitar.Italien und der Vatikan. niinchen 19So. (Geschichte Kultur und Geisteswelt der 51owe-nen ; 16) Andrew: Yugoslavia after Tito. Nev York i London 1977 afutUD£L Ferngnd: Givilisation materielle, economie et capitalisme, XVe- «111 siecle. Pariš 193o. - 3 Vol. ^UCHANAIf Brian: Theorj of library classification. London 1979 Vekoslav: La Macedonia e i “acedoni. Firenze 1979 •^'HGBR Willem, ^.^ester, G.den Ouden: ^elf-management and investmenl control in Yugoslavia. -lhe Hague 1977- (Research reoort series i 2) Ivan: Bgy idealista elete. Budapest 1931 p ^ AiJrlAR Ivan: Widok z pudelka i inne opowiadania. Krakow 1931 '■'H30NICA ^estoris / Ed.F.Miklosich. vindobona 136o. C Niinchen repr. 19n3) ^Lhiui C.i'i.H.:A historj of Australia. - Heprint. '■'ari ton 1973. 4 V0i. COLUMBIA dictionary of modem Buropean literature. Kew York 193o ^CX Geoffrey: The race for Trieste. "ondon 1977 p , Vilijem: Lineamenti storico~culturali della Slavia ^eneta. -‘-rieste 1974 C BRNO Vili jem:Zgodovinsko-pravni vidiki Slovencev v Videmski poKra- ' jini. udine b.l. ^^SBV V.V.: Vnešne~ekonomičeskie svjazi SFRJu na sovremennom etape. Moskva 1^3o 19'~9. .. 23) LlJTI0r*■ iiew York 1975 GLOBOKAR Vinko: Atemstudie.Oboe. irankfurt Sc London Sc New York 1972 GLOoOKAR Vinko: Toucher.^chlagzeug. Frankfurt Sc **ew York Sc London 1973 GL030KAR Vinko:Airs de vojages vers 1’interieur. Frankfurt Sc n'ew York St London 1978 GLOBOKAR Vinko: Concerto grosso. Frankfurt & New York £ London 1979 GLOBOKAR Vinko: *'*onolith fiir einen Flotisten. ‘‘‘rankfurt fc I»ew York , fit London 1978 GLOBOKAR Vinko: Koexistenz. Frankfurt Se Kew York Sc London 1973 GRABELJŠEK Karel: ^iobeja. Moskva 193o — -i — e r_r. e d y -atncia: "rcr.ives -ud manuscript recositories in the -~3oR. Estonia, j-atvia, Lithuania snd ^eiorussia. -rinceton 1931 Milka: Pesmi iz Libuškega puela. Celovec 1977 £iARTMAN Milka: Lipov cvet. Celovec 1972 encjclopedia of American ethnic groups. Cambridge London 1930 a*^CKEN Hugh: The iron age cemetery of Magdalenska gora in Slovenia. na_rva_rd 197B KlCKS Warren 3. ,Alma M.Tillin: Managing multimedia libraries. i'roz Tito. v kitajščini ^-n-aJELJ Edvard: The historical roots of non-alignement/ Ed.N.A. Stavrou. "ashington 193o ^OoOVEL Srečko: Aosovel, Spacal : ^ras. xrst 1931 KOVAČIČ Matija: Sozialistische landwirtschaftliche Kooperation in Slowenien. "berlin 193o. (Osteuropastudien der ^ochschulen des ~andes Hessen, ^eihe 1 \ £>d lol) Tine, L.GUsel, P.Holler: Jugoslawiens Wirtschafts~und Aussen-handelssystem. ~inz 1931 ■^ARson David : United States foreign policy toward Yugoslavia 19^5-1963* Washington 1979 ^■^SjRSA Claudia: Pagine di slavistica italiana: P.^olo Tenca e "II Crepuscolou. Roma 1979 ^VAK Ksenja, Go.j-nir 3udal: Lonjer.Sociogeografski vidiki naselja pri xrstu. Trst 1931 o travicah Slovencev v Videmski pokrajini. Lipa/-iglio udine 1977/1978 LOVRICH Frank M.: The social svstem of rural Yugoslav-American community• fisterville. ^an irancisco 1971 • MaGANJ.«. Nadja: □ieste 19^5“19^-9« *'ascita del movimento politic autonono sloveno. Trst 193o MALLE Avguštin^ -Die slowenische ^resse in Karnten 134-3_19oo. Klagenfurt 1979- (Lissertacije in razprave ; 3) ^oON Lonald:Information management. Herts 1978 *’~^JEOT Camillo: Lettere da 0Orizia a ^atičina. Udine 1975 MERKAČ France: Odtenki razbolele resničnosti. relovec 193o MERKU Pavle: *nalisi di un dialetto cone punto di partenza per proposte didattiche, culturali e letterarie. ■Lrieste 198o n_c,oSNER Mirko: Prežihov Voranc und die ^auern -lagenfurt 19So MILLER Morris E.: Australian literature 1795~1933. Sydney 1975* - Aepr. Vol. 1,2 poetry in translation. London 197» • ( ^o 3:Slovenia) MUSIK-KONZEPTE / Hrsg. von Keinz-Klaus lAetzger, R.Riehn. Munch 1931. Vol. l-2o *»A zeleni strehi vetra. Klagenfurt 193o i^TIOJAL libraries. -Ljondon 1979» (ASLI3 reader series ; l) •OPINION-MAKING elities in Yugoslavia /-^d.A.H.oarton. Kew York Sc. Washington ec London 1973 PANGERC Boris: In legla je tišina. E scese il silenzio. (^astel nuovo Magra) 1931 PETRIČ Ernest: “a posizione giuridica internazionale della mino ranza slovena in Italia. trieste 1931 PETRIČ Ernest: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji. Trst 193o rOLANLEK Valentin: Križ s križi. Celovec 1931 POTRČ Ivan:Poslouchej reku. Praha 193o PREŠEREN ^rance: A vilagirodalom legszebb versei. ^dapest 1973 ■faUoNIK Karel: Gemsen auf der Lawine. “Tagenfurt 193o RAUTI Pino: Storia del fascismo. Roma 1977~ • Vol. 1-6 K~3'JLA-TUTA Alenka: La questione nazionale a Trieste in un’inch: tra gli operai Sloveni. Trieste 193o ROZMAN Smiljan:Lietajuci tanier. '"'ratislava 193o RUTYNA Zofia: Jugoslawia na arenie miedzynarodowej 1943~194-8. W'arszawa 1931 :er: Oie sloveni sche -legie.6tud.ien zur “eschichte ier 9-1379* Wiesbaden 197^. ( Frankfurt .-»-tnandlun^en zur Slavistik ; 13) SCHSNK Martin, C.Ardalan, Nawal A.61 Tatawy: Yugoslavia. Baltimore & London 1979 6CKW£I2£RISCH2 Beitrage zum VII.Internationalen Slavistenkongress in Zagreb und Xjjubljana. September 1973. ^ern fic Frankfurt ara Main Ž. Las Vegas 1973. (Slavica Helvetica ; 12) SIR3U Constantin: Privelisti Iugoslave. Bucuresti 193o SLOV ZN E econocj in the eighties / rki.^arren i.Mazek. ^ew York 1931 (Documentation series ; 5) SLOVZNIAN heritage / Bd.6dward Gobetz. Willoughby Hill 198o SL0VSNSK0-ANGL2NSKA slovnica. New York : Slovenska tiskovna druž- ba 1912 oOTRIrrSR Kristian: Die verlorene Binheit. ^aus und -‘-'andschaft zwischen Alpen und Adria. Wien 1“'3 SOURCSS of serials. A Bowker serials bibliogr.aphy. New York i London 1977 SOVRE. lENNA JA jugoslavskaja povest 1.7o-e gody: N.Kraigher, M.Božič... Moskva 193o STIBGZR Franz : Ooernlexikon. Tutzing 1975” • Aeil:3d 1,2,3, Teil 2: "d 1,2', 3 STOIANOVICH Iraian: Slovenski družbeni razvoj-' razprave izbral '1'oussaint Hočevar. B.k.l93o STUDISS in library / Ed.Gileon Holroyd. - London 197^_1979.Vol. 2-5. oJ/mROnOVa. M.M. :^emokratičeskie sily Jugoslavii v bor’be protiv reakcii i ugrozy vojny 1929-1939- Moskva 193o ^IRC£Z/J Martina: Review of literature concerning mentally and physically disabled/handicapped children in Kenya. ^airobi 1973 SIRCBLJ Martina: Jugoslavien. *;einheim & Basel 19.• (^z Lexikon der ^inder-und Jugendliteratur ; Bd 2) T£NDANCSS de l’art actuel en Yougoslavie. Bruxelles 1979 Ti^KZUOLO Bric Robert: Relation between the communist parties of Italy and Yugoslavia 19^1-196o. Ann Arbor 193o THOMPSON <-aies : An introduction to universitv library administra-tion. London 1973 THORNDIKB Lynn: A history of magic and experimental science. New York 1923. Vol.1-3 TISNIKAR: painter of death. Tokyo 193o (V japonščini) T0MMAS20 Nicolž, B.Bellini: Lizionario della lingua italiana. Milano 1977- Vol l-2o. TOPORaOV Leonid:Živye mosty.Jugoslavskie vstreči. Moskva 1931 VaILLANGOURT Pauline M.:International directory of acronvms in library, information and coaDuter science. ^ew i’ork London 193o V£.,001 Salvatore, /iario Gariup: Slovenci v kanalski dolini, ^din Les VOI£o de la creation theatrale. -Pariš 1973. Vol 1-9. VORUDRAN Eolf: ^iidsl awi sche Reformationsdrucke ia,der universita bibliothek Tubingen. Tubingen 1977 VR3AJ ~gidio: La Jugoslavia economica dopo Tito. 1'rieste 1931 WHO was who in the Roman world / £d.Diana Bowder. Oxford 193o "ILSON Duncan: Tito’s Yugoslavia. Cambridge 1979 The WORLD of learning 193o~1931. London 19So wORLDdictionary of awards and prizes. London 1979 Y-AR300K of comoarative criticism. °niversity -Park &. London 1963 Vol. 1,2,5,3',9 / / PRILOGA II. / " SE ZNAM T”JIH zakenjzvalcev publikacij ALBANIJA Tirana: UMV.RSITETI SHTZT“RCR I TISANŽS AVSTRALIJA Canberra: NATIONAL LI3RARY CF AU3TRALIA AVSTRIJA Celovec: SLOVENSKA ilT”DIJSKA KNJIŽNICA SLOVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT Dur.2j : INSTITUT FUR SLAVISCHE PKIICLC:!! UNO ALTERTU.V3K’JNDE ČoTERRIICZISCHE NATIC‘ AL212LICTHZK SLOVZNSKI VISOKOŠOLSKI DCr* KCHCTAN CMVZ5_ITATSBIBLICTHEK wien Gra; : IN3TITUT F"R GZ3C -!ICHTE-Abt. Sudorteuropaieche Seschichte "SLA'/IS:“:ZS SZ>TNAR DER umvzrsitat spaz STZIZPV.ARKISC-E LANDESBIBLICTHZK ak JCANNEU.M univ_rs:tatsb:3lict::ex g raz ARSLNTINA - - - Buenos Aires: SLC7ZN3KA KULTURNA AKCIJA SELSIJA : ?I3L:cT-:z;UE RCYALZ AL3ZRT ler Er-xellea: BIBLICTKEVJE DE3 BCLLANDISTE5 Liege: U.MVERSITi DE LltGE i • BCL3AHIJA Sofija: 3I3LICT:-:'Z^TJZ DE L ’ U:.T VZRSITZ 3'L3AF.SK A AKADEMIJA NA NAUKI TE KARCDNA BIBLIOTEKA KIRIL I NETCDIJ BRAZILIJA Rio de Janeiro: BI3LICTEZA CENTRAL ČEŠKOSLOVAŠKA Bratislava: D’IVERZITNA KNIŽNICA CsT^E.T.m KNIŽNICA FIL.FAK. UNIVERZITY KCKENSKŽlfO ČSTREDN.C KNIŽNICA JLCVINŠKU AK ^PŽKIE VIZD Brno: ČESK0SL07ENSKC-SCVETSKY INSTITUT Martin: r,TICA SLCVENSK* C1 o~ouc : cST.nZDN^ KNIHCVNA LiK\5s:<£ FAK'.LTY UNIV. J-ALACKiHC Prar.a: ED11NI KCMSE FILCSCFISKE FA:'.ULTY KARLOVY L'NI VE3_ITY SLOVANSKA KNIHCVNA £T*TN ^KNIHCVNA ustav v 'd.-tzsh.infcsv-c: iTstICzd::! zi.yL2ZlzkH \ lzsn.kn:"cvn/ Fir^Kn" . - - - - - — - - - ------ Heloinxi: Y.' ICPIZTCN KI.nJASTO FRANCIJA Lycn: dlBLIOTHŽ^Ji PNIVZHoITAlRE * Nant-?rre: 2T2i:CZH:.’^JZ DE DC C UK iN' TATIČU INTZ3NATIC N' ALE CCNTLKPCnAINE Pariš: 2I3LI;TKl^UE NATICNALE CENTRE DE DCCU!'ENT ATI CN 3U3 1’U.R.S.S. ET LZS ?AY3 3LA7ES B:3Licr:-:£,^t'E de l'unejco Stras bc-r5: CCNSEIL DE L * EURCPE GRČIJA Ihejsaloniki: IN J TI 'UTE FC3 3.'.L.';aN STUDI ES INDIJA Caicutta: N .'»TI TNAL LIrRA?Y ITALIJA 3cl of r.a: THE JCHNS HOPKINS UNI7ZRSITT Firtr.ze: 3I3LICTE3A NAZICNALE CENTRALE Gc..ca: 3I3LICTZCA STATALE ICCNTINA Ri=: ALEDCI ANTCNIO BISLICTiSA ALE3SANDHINA UNIVZRZITARIA 3I3LICTECA DEL SEN.TC DELLA REPU33LICA 3I3LICTECA NAZICNALE 3I3LICTEZA ?'NTIFICIA UNIVlRSllA CR3 ANIANA ,SI3LICTE:a PUSSA N.V.GCSCL' m:.'I_:tlsc della pubblisa inztruzI'ne 3LC7ENIK SESULA fr;nčiJek Tcrir.o: 3I3LICTECA NA ‘lONALE DMVZZJITAI-.IA Trjt: 2I3LICTECA CI7IIA K A.~.C DNA IK i TUDI J 3:’A KNJIŽNICA UNIVES5ITA' D EGU STUDI IZRAEL J erus*len: THE JZVI.SH N »TI C N AL AND OM7-K3ITY LI?RA*?r JAPCNSKa To!*I KCNYV7A3 * kajyar 7udcka::yc3 akade :a k;n;v'ra . CR3Z«JCS KUSZA”! K"NYV7.\R iDC:-:UNE::7/'cir3 KCZPrrT CRSZ«3CS SZ£cH^NYI KCNYV7AR r-e^recea: Z3YZ7Ei'I Kt N Y77nR ni::’: J a N D? Berlin: AKADEI-IE DE!? WI5i;.NZCEAF7iN D_R ZZR DZU732HE STA A ’5 JIBIIC 7:fEK KUJ-.3CLD7 UNIVER"I7AT ZU BERLIN Leipzig: DEU7iCHE sCCHEHEI - KASL-FA3X-U:::V13;I7A7 pi Rc-tock: univer.jitats-biblicthek . ZRN 3 cr.r.-Bad Zodesberg: DEU733HE FCRZ-.-IUNZZZEVEINSZHAFT Eri 3.n :en-N-rr.berg: L’N IVER G17A732I311C 7-IEK Frankfurt ao Kain: DEU7SIKE 3I21IC7KIK N A 7 U R - H l: I EU !•* UND EC SSCH’.'N3S-INoTI7*J7 SENZ.\EN3EEG G i e s s er.: UNIVERZ ITA733I51K 7IIZK G c it in -en: 3E”INAR FUIt 31AVI3CZE PHIIC1C3IE Z ER 3ZCR3-AU3UST-UNIV. MEDZRSAC:-:SISZ"S S7AA73- UNZ UNIVER.ITA Z- =I21IC7HEK Halle/Saale: UNIVERZITA7J- UNO LANZES I dlI' 7HEK SAZK jEN-ANHAlT Ki el: Z L A /15 Z H E'> S-.rINAS Lar. relsheir: HARRY K U N C r. 3 L.-. 3 yarburg/Lahn: UNIV£Ri>ITA7Ss»31*CT.-.EK KijRchsn: BA/EHIZCHE 3TAA73rIBlICi.HiK 51«visc;-:es sev in AR ZER UNIVERJI7A7 kunchen 3UDC jTINSTI7UT Nurnberg: 57AZ7BIB1I- T IX VUHN3ESG Saarbrucken: UNIVE-?SlTA7Z3l3_ICT-iii Z^R L f I V^RS » * AT Ds.3 i A. Stuttgart: INSTITUT FUR AUSLANZSBEZIE-IUN JEN Trier: K AEL-MARX-HA73 /Verwaltjnr/ r-r”-3 ' t t - r r«' *'ur "TS',•>‘,~*.AR3T Tubi n-en : liu-I--* r j.i * - - o—. —<■- — * - —■ kis«. ■ -'ahj— * NIZCZEy >KA Aast-riam: UNT7Z"SI7EI7 VAN AKZTEliD^K Leiden: BI 311C 7HEEK DEK RIJi.SUN. ViRc. 7i*.T Utrecht: 5131 ICTHZZ1I DER RI«. ..oUN.ViP. *. ' S-Graveniiaje: KČNINK1I7KE 3IBliriH .EK NCRVEJKA Cslo: U::iVERSl7E7SBIBlIC7EXiT I 031C DET NCR IXZ VIDEN£KA?3-AKADEJ-'I Trondhein: DET K31«NCRSKE V*_/i.NZ;»ABoR^ SiL->KA2. S. 3..-C. .lJC % NCVA ZF.LANDIA •ellinjtcn: VI37CHIA UNIVL.-.dTf F-CIJSEA ta / Idz: BULIC 'EK A U N Z •!'£.?. S Y7 Z 7 K A L-blir.: 3I3LIC7EKA UM «'Z?S'/7Z3K* KA7CUCKIZ3C UM'.VZR'Y7Z7U ZLI'- 7 EK A UM %E35Y7E7l' KAMI 3URIZ-JZfODC«JKIEJ =:3l:c7eka glc*na UM.-H3Y7E7U zr.A.?zcKZ£«~czA W;rs:awa: 31aLIC7EKA NA5CDC«A BI3LIC7EKA 5:;I'j»23SY7S3KA GLO-NA 3I3ZIC 7ZKA LEKAIiJKA '■*-» ■ roda-: 3:3ZIC7E!'.A UM..ER3 Y7E3KA hc.vumja 3ucuresti: 3I3LIC7E3A ACOEMEI RSP73LICII PCPULAPE SCKINE 3IBLIC7EZA CEN7RALA DE 37A7 3I=‘i:C7EZA FACVL7ATII DE MEDICINA DIN BUrjSEMI 3I3LK7E3A CEITKAIA UM VZRM7ARA 3cvje7s:-:a zvzza Al-.a-Ata: 3EN7KALNAJA NAUINAJA 3I2LICEKA AKA7EMI NAUK K i e v: CEN7ZALN AJ A NAUČNAJ A 3:3Z;C7EKA A.*.' U3CR Kišineu: 3C3UDA3 .;TVENNAJ« REJPU37 IKAN3KAJA BIBLIOTEKA KCLDA73ECJ 333 Leningrad: SIBLICTEKA AKADSMI NAUK SSER NAULNAJA 313LIC7EKA IM.3C3KC30 G C S 'J D A P J T V EN N A J A PUB.' IČNAJA BI3LIC7EKA IK.V.E. 3AL7YE'‘7A-f' Koskva: 3C.;lTDA?.. TVENNAJA C EDEN A LEM NA 3I31IC7EKA JiSR IKEM V.I.LEN: GC3UDAR TVZNNAJn PU3LI NAJ A NAZ J NC- 7211" I c Z3 KAJ A 3I3LIC7EKA IN-7I7U? NAD "NC J INrCR.VACII PC C 3.1.'EZ7VZNN YK NALKAK INZ7I7U7 SLA VJ ANC VEDEM J A I 3ALKAM.:?IKI NAUcN«tJA 3I5LIC7EK A 1“. A.K. 3CnKCGO VJE3CJUZNAJ A 3 C 3 U Z A r— 7 V Z.V?.' A J A BI3LIC7EKA INCi'7S:'.NNCJ LI7. Vil * n jus: NAU: NAJ A 3I3LIC7EKA VIL’ NJUS3EC 3C 3C3. ZNI .'ES3I7Z7A ■ - NINA sz. S Pl NA S7ED3KA 3-tebcrg: 3C7E3CK3J' UNIVER3I7Z7S3I3Lir7EK Lund: UMVERM7L7S:iIBLIC7EElT Stockhclc: KUNZLI3A 3IBLIG71KZT Uppsala: UM VESSI7E7..BI31 ICiEKET Ž VIC A Bisel: UN:VER3I7A733I3LICT:-:EK EA3EL Bern: 3C- .EIZEM3CME LANDEZBIPLICZZEK Gerfve: 3I3LIC7KE;UE DE3 NA7ICNS UNIES bi3lio7k!::-ue ?u3LIV-£ -- um ve? ;:?a:>.e Ziirich: 2TF-3I5LICTH2K TURČIJA Ankara: KILLI KZ7UPHANE VA7IKAN Vatikan: 3I3LI07ZZA APCZ7CLICA VA7ICANA VELIKA BnI7A^TJA Bradford: UM 7EFSITY CF 3RA3FCPD -en icn: THE BF.I7I:JH LI3RARY LI'1R«RY A.-SCCI ;7K N LI?R,.RY UNI,/Z3*»I7Y CF LCNDCN T 'Z A7H CN: ■ j t tr -^5 - w / / Kcttir.gkaa: Ur'IVZR3ITY CF NCTTIKGHAK Cxf crd : 30 3L SI A« LI3RARY idru-lnz dr* a'/s avzrike Arircna: ARIICNA STATE l’KIVE-i2ITY, Terce California: ST/-.NFCRD USIVZRSI7Y LISriAP.ILS, Star.fcr< U.MVEKZirr CF CALIFCRNIA, Los An^elf* u:ivzasi71 CF CALIFORNIA, B-rkel-j Kansas: UNIVZRSITY CF KANSAS LI2RARI-.J, L3wrenc» K**r.turky: UMVL'KJI7Y CF KZN7UCKY I.I3F RY, Lexington Icuifiar.a: EARL K.LCN3 LI3RARY, Nev Crleana HCCr/AR rcUSSA:::?, Nev Orleans \ , Kasoeehusetts: HA-VARI) CCLLEGZ LIBI.AFV, Carrari -*ge WCCD3 HCLZ CCEANC3?AFHIC INJTITUTICN, Woods Hcl-Kichirac: 7HZ l'NIVZPJI7Y CF KICr!I3AN, Ar.r. Arbor .Vir.r.escta: UMI V ES 51 IY CF KINNZSCTA, Hir.n^apoli 5 New Ycrk: CCLVK2IA l’:.IVER3I7Y LI3KAPIE3, New Ycrk i:-:z n iCRK FU5LIC LI3?APY, Nev Ycrk stju £kvz::ica, ;.>w Ycr>' Nsrth Carclina; DVKZ UNIVZ?.3ITY LI33AS?, Durhaa chio: r:-:z chic staiz c:;i7z?3irY lisrahizs, cciuabu« i SLAVICA rVBLISKERS, Colu=tua Pennsylv?.ni a: HILLMAN LIBRAHY, Pittsburgh V;rgir.ia: CNI7ZR5ITY CF VIRGINIA, Charlcttesville Washir.gton: CA^NEGIE IN3TI:::iC”, U-aihingtcn THE LIBRAS* CF CCIGRZSS, ^ashin^tcn THE LI5SARY CriTHSCNlAN INSTITUTIIN, Viashir.rtcn NATIONAL LISaAR? CF KE1ICINE, -ashir.rton ČLCVZNI..N STUDIES CIPCLZ, Wash:njton UNITZ3 ST„TZ5 3CCK EMCIiANGE, 'Vashicjtcn UNI LRSITY CF WA3HIN37CN LI3RARII3, Seattle Wisccr.sin: KZ‘:CnIAL LI3RABY, University cf Uisccnsis-Kadiscn PREGLED PERIODIČNEGA TIJKA A: Po številu naslovov Država Jugoslavi.ia Slovenija Srbija AP Vojvodina AP Kosovo Hrvatska Bosna in Hercegovina Makedonija Črna gora Časniki 156 285 102 22 239 162 51 21 Revij e 851 1202 362 72 698 224 145 47 Skupaj 1007 1487 464 94 937 386 196 68 Skupaj 1038 3601 + 4639 392 Izl _Tujina 333T Zamejski Slovenci 15 37 52 Emigrantski listi 4 16 20 19 53 72 •Anglija 4 76 80 Albanija - 5 5 Avstrija 2 25 27 Avstralija - 3 3 Belgija 1 5 6 Bolgarija 1 25 26 ČSSR 2 56 58 Danska - 5 5 Finska - 3 3 Francija 1 58 59 Grčija - 3 3 - rril. 2- --5T- ro Indija - 2 2 Italija 4 49 53 Izrael - 3 3 Japonska - »•f* 5 5 Juž. Afrika - 4 4 Kanada 1 6 7 Kitajska - 15 15 Koreja - 5 5 Kuba - 2 2 Madžarska 1 16 17 Nemčija (NDR in ZSlO 3 127 130 Nizozemska - 18 * 18 Norveška — 4 4 Palestina - 1 1 Poljska 1 32 33 Romunija 1 4 5 SSSR 8 87 95 Švedska - 6 6 Švica - 18 18 Tur č i j a - 2 2 »en^zuela - 1 1 ZDA 1 90 91 OZN in dr.medn.org. - 41 41 Skupaj 31 802 833 Skupaj jugoslovanska tuja periodika 1038 3601 4639 ♦ 392 19 53 72 31 802 833 r 1088 4456 5936 po izvoru štev. enot odst. Obvezni izvod 1783 66,76 Nakup 291 ' A'10,89 Zamena 427 15»98 Lar 122 4,58 Stari fond 48 1,79 2671 100,00 po strokah UDK 0 - splošno 374 14,00 1/2 - verstvo in filozofija 183 6,85 3 - družbene vede 613 22,95 5 - priročne vede 190 7,11 ^ - uporabne vede in tehnika 801 29,99 Sl + 796 + 799 ' 68 2,55 ? - umetnost 98 3,67 - - jezikoslovje itd. 142 5,32 J - zemljepis in zgodovina 136 5,10 Skupaj 2671 100,00 ’ Pregled izposojenega gradiva po strokah UDK 0 - 9 0,50 1/2 - 125 6,88 3 - 904 49,72 5 - * 316 17,38 ^ - 126 6,93 ? t 224 12,32 8 - 99 5,^5 9 - 15 0,82 1618 (nasl.) 100,00 A. STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Knjižnično gradivo stanje dotok 198o 1981 knjige 734.7o7 17.351 periodika 187.185 5.936 skupaj 921.892 23.287 rokopisi 2.899 26 zemljevidi, atlasi * 4-57 grafike 283 lepaki 2.3o5 razglednice 1.425 portreti 3o5 skupaj 156.o32 4.775 partiture BIMC 3*396 muzikalije 76o plošče, kasete 3C,’X> s k u p a j 62.o51 I.0I3 drobni tisk 21.426 ostalo (B.Kidrič) 449 skupaj 235.842__________21.875 SKUPAJ 1,382.112 5o.976 katalogi,informa- cijske kartoteke 3»334.85o 154.462 enote za magnetni trak 3.1oo 6.83o stanje 1981 752.058 193.121 945.179 2.925 I60.807 3.396 63.o64 - 257.717 l,433.o88 3,489.312 9.93o B. PREGLED OBDELANEGA KNJIŽNEGA GRADIVA Po izvoru 0 N D Z FZC •** Število zvezkov lo.552 1.164 628 1.364 2o % 76,9 8,6 4,6 9,9 SKUPAJ 13.728 loo % Po jezikih enot % angleški l.o65 7,75 nemški 775 5,64 francoski 315 2,29 italijanski 147 l,o7 romunski 59 španski 25 latinski 38 ruski 399 2,9o ukrajinski 15 poljski 159 češki 74 slovaški 56 srbohrvatski 6.949 5o,61 slovenski 2.5o5 18,24 makedonski 434 3,16 bolgarski 12 albanski 525 3,82 turški 7 madžarski 75 ostali 94 Skupaj 13-728 C. ODDAJA GRADIVA, RAZDELJENEGA PO STROKAH 0 Splošno 1.282 1/2 verstvo + filozovij«. 664 3 družbene vede 2.974 5 prirodne vede 728 6 uporabne vede + tehnika 1.322 61 + 796/799 zdravstvo + telesna kultura 666 7 umetnost 688 8o + 82,o knjiž.veda+jezikoslovje 445 82 leposlovje 3.495 9 zemljepis + zgodovina OP4 Skupaj 13.248 - neklasificirano 48 o 13-728 D. SEŠTEVEK GLAVNIH SKUPIN Seštevek glavnih skupin število zvezkov % 1. Humanistične ve^e v celoti 7*o37 53*12 oc tega družbene vede+pravo 2.974 42,26 2. Prirodne in uporabne vede 2.716 2o,5o od tega prirodne vede 728 26,8o in uporabne vede 1.988 73*19 3» Leposlovje________________________3«495_________________26,38___________ Skupaj 13*248 loo % r PREGLED DELA Z OBISKOVALCI Obisk " ^9 Oddelek za delo z obiskovalci 123.426 Oddelek za periodični tisk 3.117 Centralni katalog 5^7 Rokopisna zbirka 2.233 Glasbena zbirka 969 Kartografska in slikovna zbirka 4-7o Francoska zbirka - skupaj l-3o.762 Izposoja Oddelek •> delo z obiskovalci 7o.224 Oddelek za periodični tisk 11.199 Rokopisna zbirka 6.1o5 Glasbena zbirka 5.129 Kartografska in slikovna zbirka 7.968 Francoska zbirk*' - skupaj loo.625 Informacije Oddelek za delo z obiskovalci I.068 Oddelek za periodični tisk 1.882 Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov 961 Centralni katalog 1.193 Rokopisna zbirka 5oo Glasbena zbirka 234- Kartografska in slikovna zbirka 5o4 Francoska zbirka - skupaj 16. 3^2 / •' Tu^s krj linice, s katerimi i sr.o ir.e I i stike v letu 1 ?S 1 K avzt-.-.iija Canberra AVSTRIJA Graz x T ' r* ' " -o t rn 'j r U-* .1^0 Innscr- ?Zr "-T.T * - - • — — - ^ :k ^•Ouvain Seat toOT r* * T- J A sof ia ^ f.'~ ■ - j'> - ~\ -ra o •^rt in ^Izen ^~r? v ^ '^'cen havn Australian Uatior.al Iibrary Universitatsbibliothek Steiermark.Landesbibliothek ar. Joanneum Universitatsbibliothek Unive rs i t S t s b i b1. Csterreichis e - ionalbibl. Bibliothek der Techniscnen Hbol Unive rs i t S t s b i b1i o the k BibliothSque Universitaire Ri "i ksuniversi te i t : h ul e :.a rodna biblioteka Kiril i ..:e^cdij Univ e rs izr.i knihovr.a Liatica Slovenski Statnfvedeckd knihovr.a Det Kongelige Bibliotek ^ .* A '•filsinki . ..r IJA ^ignon -ordeaux i? "tras bou: Universi'.y Library Bibliotheiue Calvet Bibliotheque Interuniversitaire Bibliotheque Nationale Bibliotheque de la Sorbonne ^ibliotherje Uationale et Universitaire 5cole ces I'ines Centre Uafional de rret A / IT JA f enze -bV Bibliozeca "azionale Centrale*. ''lilano Bifclio:eca I,'azionale Braidense Rona Eiblioteca :,Tazicnale Centrale Biblioteca Universitaria Centro Nazionale di studi Cateriniani Torino Biblioteca Nazionale Universitaria Trieste "arodna in študijska kn.j. Eiblioteca Civica Vniversit^ Degli Studi di Trieste - Bibl.Generale 52 Eiblioteca Universitaria Venezia Biblioteca Nazionale Tarciana v - 'T' D \ Ot t a v; a Ur.:versity of ': tav/a I_ rary .\?>3 K A Crszagos 3z£che'nyi Konvvt^r 'Hudapes z ~Z!.:ČIJA - r-DR Berlin Deutsche StP.~ t sbibliothek ‘J:..ver' ■_ t S t cibliothek čer i- = -sser.schaftl.Al~er.einbibliotl-.ek de; lerir^es iotsdam r % / JA - Z71H Aachen Berlin Bochum Bremen Braunschv;eig Bonn Darmstadt Dilsseldorf Dortmund 3šsen.'=' Frankfurt Freiburg“ Giessen GBttingen H ar. org Heidelberg _ _ Kannove~ Kaiserlautern Kassel Karlsruhe Ki el KBln Bibliothek der Technischen Hochschule Staatsbibliothek Freussischer Kulturbesitz Universi tatsbibliothek Ibero-Amerikanisches Institut Universitatsbibliothek UniversitStsbibliothek U3 der Technische UniversitSt UniversitStsbibliothek Hessische Landes u.Hochschulbibl. UniversitStsbibliothek U3 UB Stadt u.Universitat: jibl. UB UB IJiedersSchsische Staats u.UniversitStsbibl. Staats u.Uni. rsi tsbibliot. k UB ______________ - • - - - ------- UniversitStsbibl. d.Techn.UniversirSt UB Landesbibliothek UB Institut fur V/eltv/irtschaft - Biti iozhek UniversitSts u.Stadtbibliother / ^ . . — ^ / " : v- ' / r.arburg/lann s r.iinchen / f Csnabruck CaarbrUcken Siegen Stuttgart Tubingen '.Viesbaien '.Volfe n c ut tel r> Amsterdam S'Gravenhage Leyden ”'ageningen ;.T0?.VZJKA Trondheira r>OU?.'.rX .7 a r s z a\v a '.Vroč la-.v Sovjetska zveza \ Moskva Kiev Lund MalmB % S :vi^a Bern Lauf ar..: e Geneva v Staatbibliothek UB J- U3 U3 UB '"Urtenbergische Landesbicliothek Uni ve rs i t a t s b i b 1. UB I-'e s s i sche L3nde s bi b li o thek Herzog August Bibliothek L .iversiteitsbibliotheek Koninklijke Bibliotheek Bibliotheek der Rijksuniversiteit Bibliotheek der Landbo u\v h o .-t e s c h o o 1 University Library Bib': oteka irarodowa Bibli. ^ka Um ersjtejka Gossudarstvennaja biblioteka imeni Lenina Ilaučnaja biblioteka Kievskogc Gosuniversiteta Universitetsbiblioteket Universitetsbibl. S c hv/e i ze r i s che Lande s bi b 1 i o the k Biblicth^que Cantonale e: Universitaire Eiblioth£que Fubli^ue et Vr.iversitaire de Geneve / "iO- •*>» T" J E o s t o r. 3 c a •ritish Library lending Division ZDA liev’ York Cincir.r.at i Syracuse Universitv Library Futiic Librar- BIBLIOGRAFIJE SODELAVCEV ZA *• LETO 1981 BAJEC Jože - Marie Prisland,/ (Jože Bajec). - Celjej Mohorjeva družba, 1931, A. Str. 97-98;* cm* \ (K jr jev kole'’ r i;32). - Dr. Frank J.Kern«/ (Jože-Baj«e). - Celje^ Mohorjeva družba, 1981^ X Str. 98r-24-em. K (Mohorjev koledar 1982). - Različna priče.anja o začetk. "Amerx-:anskega lovenca " „ /Jož« Bajec* - Ljubjana: Slovenska izseljenska matica, 1981 f v Str. 231 - 236^-2^4—(Slovenski koledar ’82; letnik 29). Bibliograf ja o Maribo- 2. s pič. Mariborska periodika. Sestavil Bernard Rajh. Maribor 1979 /—(Jože BajecX» -Ljubljana: Društvo bibliotekarjev Slovenije 1981^ A Str. 237 - 238^ 2«=ca. - (Knjižnica: glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije; 25, št. 1/4-). BANIČ Tatjana - Novi vrstilci UDK v centralni katalogizaciji Slovenskega tiska(V sodelovanju z Milošem Rjbarem, Tatjano Solarovič in Heleno Verbinc - Drofenik). - Obvestila republiške matične službe, 198o, št. 4-, II + 62 str. BERČIČ Branko /4? i - Jaro Dolar - sedemdesetletnik! - Knjižnica, Ljubljana št. 1-4, str. 169 - 174. - Narodna in univerzitetna knjižnica (Nacionalna i univerzitetska biblioteka), Ljubljana. - Jugoslovanski pregled, XXV, Beograd 1981, št. 1, str. 34- - 36. Objavljeno tudi v angleški izdaji- Yugoslav Surverj. August 1981, str. 123 - 126, National and Uni-v ( rsity Library, Ljut jana. DIMC Stanka - Slovenska Vbliografija 'XXIX/1975» (s sod ovanjer Majde 'Ujčič, Nade Novak, Bože Pleničar, Ančke Posavec in Lidije Vagner). - Ljubljana, NUK 1981. 686 str. DOLA "aro -Dve razstavi NUK. - Naši razgledi, 1981, št. 4, str. I06. - Knjige, h katerim sem se vračal: Kaj so pravzaprav peli umirajočemu Vinnetouju? - Mentor, 1981, st. 6, str. 11. - Knjige, h katerim sem se vračal: Kdo bo Robinzon in kdo Petek? - Mentor, 1981, št. 7, str. 6. - Knjige, h katerim sem se vračal: Je bil grof Monte Cristo Arabec ? - Mentor, 1981, št. lo, str. 4. - Knjige, h katerim sem se vračal: Kakšen je bil pravzaprav Iztok? - Mentor, 1981, št. lo, str. 4-. - Knjige h katerim sem se vračal: Je Tarzan dokaz za razvojno teorijo ali proti njej? - Mentor, 1981, št. 1, str. 21. - Knjige,h katerim . .... naj ne bi bilo poti: "Zaplenjeno!’ -Mentor,1981, št. 2, str. 21. - Knjge, h katerir m se vrače 1: Lahko knjiga r^vzroči a ojno? - Mentor 1981, št. 3» str. 13. KOKOLE Jože - Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. 3. knjiga, 2. del. Bibliografski urednik Jože Kokole. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja 1981, 647 - 1412 str. - Jože Kokole, Alenka Pardubsky: Uvajanje AOP in razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani kot nosilke knjižnično-informacijskega sistema v SR Sloveniji. - 3» jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnika v knjižni ah, Ljubljana 1981, (referat). - Delež avtomatizacije pri razvoju knjižnično-informacijskega sistema v Sloveniji. Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Rogaška Slatina. (Referat). KORŽE - STRAJNAR Ančka - Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 198o. Knjižnica, 1981, str. 257 - 264. - Obvestila republiške matične službe. Ljubljana, 1981, št. 3. (sourednica). LOKAR Slavka - Iz dotok, v knjižne zbirke F I. - Delo (Književn* j-^sti), 1981, (46 prispevke, od 8.1. - 25.12.). - Dr. Vladimir Kralj: Biografije in bibliografije univerzitetnih učitr^iev, znanstvenih d ^avcev in sodelavcev. Knjiga 3, c. del., 1966/1976. I, ^ljana^ 1981, str. 1185--187. MARTELANC Ana - Statistični pregled del' visokošolsvih ' jižnic in knjižnic nekaterih znanstvenih u... „. nov v leta i^So. - Knjižnica, 1981, str. 265 - 273. MARTELANC Tomo - Računalniki v knjižnica. Knjiga 8o, XXIX/1981, št. 11., 12., str. 5oo. - Da bi knjige glasneje govirile. Dnevnik XXX/1981, št. 171» str. 9» 25.6.1981. - K osnutku zakona o knjižničarstvu - Med najbolj razvejanimi dejavnostmi v slovenski kulturi. Delo XIII/1981t' sobotna priloga1, str. 25, 16.5.1981. - Tiskana beseda za vse ljudi. Delo, Književni list 1981, str. 7, 19.3.1981. NOVAK Nada - Slovenska bibliografija XXIX/1975. (s sodelovanjem Stanke Dimc, Bože Pleničar, Ančke Posavec, Majde Ujčič* in Lidije Wagner). - Ljubljana, NUK 1981, 686 str. PLENIČAR Boža - Slovenska bibliografija XXIX/1975» (s sodelovanjem Stanke Dimc, Nade Novak Ančke Posavec, M-jde Ujčič in Lic je Wagner). - Ljubljana, NUK 1981, 68u str. - Ciciban 198o /81. Vsebina. (Bibliografsko kazalo). Ciciban 198o/81, št. lo, str. 57 - 64. POSAVEC Ančka - Slovenska bibliografija XXIX/1975» (s sodelovanjem Stanke Dimc, Nade Novak, Božp Pleničar, Majde Ujčič in Lidije */agner) .-Ljubljana, NUK 1981, 686 str. RYBAR Miloš - Maksimiljan Jezernik: Friderik Baraga. Zbirka rimskih dokumentov... (Med knjig^uni in revijami). - Znamenje, XI/1981, št. 4, str. 385 - 387. - Mohorska žetev v letih 1972 - 198.- Mohorjev koledar 1982, Celje 1981, str. 29 - 3o. - Novi vrstilci UDK v centralni katalogizaciji slovenskega tiska (skupaj s Tatjano Banič, Tatjano Solarovič in Heleno Verbinc - Drofenik). - Obvestila republiške matične službe, št. 4/198o, (II) + 62 str. - Papežovo potovanje skozi naše kraje pred 2oo leti. Mohorjev koledar 1982, Celje 1981, str. 58 - 63. Ilustr. SEPE Mihaela Obve. ;ila republiške maVčne službe. - Ljub'iana, 198o, št. 4 (urednica). - Obvestila republiške matične službe. Ljubijana, 1981, št. 1 (urednica). - Popis knjižničnih delavcev, ki so opravili strokovne izpite ali jim je bila priznana višja strokovna kvalifikacija. -Knjižnica, 1981, str. 251 - 256. - Zakaj ne bi nedoločeno povezovanje nadomestilo matično službo. (Polemika na članek Mare šlajpah). Delo, 3*lo.l981. SO AROVIČ Tat j ana - Novi vrstilci UDK v centralni katalogizaciji slovenskega tiska (v sodelovanju s Tatjano Banič, Milošem Rybarem in Heleno Verbinc - Drofenik). - Obvestila republiške matične službe. Ljubljana, 198o, št. 4, II + 62 str. ŠIFRER Jože - Branje (Janez Vipotnik: Ledina, Valentin Tratni: Danes ti, jutri jaz). - Naši razgledi, 1981, št. 4-, str.^02. - Književnost revolucije u Sloveniji. Referat na XI. Ratkovi-čevih večerih poezije, v Bijelem polju (Črna gora), 3 - 4-september 1981. Objavljeno v zborniku Rat i revolucija u djelima jugoslovenskih pisaca, Bijelo polje 1981, str. 1-9- - T-Cnjižnica, lr' ,1-4. rl asilo Društ’ bibliotekarjev Slovenije. (Urednik). - Vodnikove kuharske bukve. Spremna beseda k faksimilirani izdaji Kuharskih buvev Valentina Vodnika. Ljubljana, CZ 1981 (brez pagin ~ce). ŠIRCELJ Martina Delo in 'oge šolskega knjižnicačrja s posettim ozirom na vzgojno-izobraževalni program srednjega usrmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji.“Zvezno strokovno posvetovanje šolskih knjižničarjev, Rijeka^ 1981. (Referat). \ - Delo in naloge šolskega knjižničarja v sodobnem vzgojno irobraSevalnem procestu. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, xtogaška Slatina 1981. (Referat). - Vsebinske in organizacijske osnove delovanja šolske knjižnice - medioteke. - Vzgoja in izobraževanje, 1981, št. 2. It ' . - Gradiva bodo ogranili.~Delo XIII/1981, št. 255» str. 9» 9.11.1981. - Vsebinske in organizacijske osnove delovanja šolske knjižnice - medioteke. - Strokovno posvetovanje šolskih knjižničarjev ob razstavi učil Didacta, Ljubljana, 1981. (Referat). ŠTEMPIHAR ANUŠA - Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 198o.~Ljubijana 1981. 7o5 str. (v sodelovanju^ Ančko Posavec). - Poročilo o delu za leto 198o, III: bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 198o / (uredila Ančka Posavec s sodelovanjem Nuše Štempihar). - Ljubljana^ Raziskovalna skupnost Slovenije, 198, - 7o5 str.; 21 cm. UJČIČ Majda - Mesečna bibliografija (slovenskih knjig). - Knjiga, 1981, št. 1/2 - LL/12. - Slovenska bibliografija v letu 198o. - Knjižnica, 1981, št. 1/4, str. 145 - 156. - Slovenska bibliografija XXIX/1975 (s £ ^delovanjem Stanke Dimc, Naae Novak, Bože Pleničar, Ančke Posavec in Lidije Wagner). - Ljubljana, NUK 1981. 686 str. VERBINC - DROFENIK Helena - Literatura so področja bibliotekarstva in informatike v NUK in CTK v I; bljani ter UK v Mariboru (s sodelovanjem S. Ludvik in M. Špas). - Knjižnica 1981, št. 25, 1 - 4, str. 157 - 168. - Novi vrstilci UDK v centralni katalogizaciji slovenskega tiska (v sodelovanju s Tatjano Banič, Milošem Rybarem in Tatjano Solarovič). - Obvestila republiške matične službe, 198o, št. 4, II + 62 str. VESELKO Maks - ISBD (M): mednarodni st andardni bibliografski opis zaključenih publikacij / (prevedel Maks Veselko; predgovoi**prevedla Tanja Banic). - Predelana 1. standardna izd. - Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1981. - VI, 4-9 str.; -$cr~e«. Prevod dela: ISBD (M) - ISBD(S): mednarodni standardni bibliografski opis tekočih publikacij / pripravila skupna delovna skupiha z maednarodni standardni bibliografski o^is tekočih publikacij, ici sta jr oblikovala odbor za katalogizs*0o in odl^or za tekoče publikacije Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov; (prevedel Maks Veselko; predgovor prevedla Tanja Banič). - 1. standardna izd. - Ljubljana: TT rodna in univerzitetna knjižnica, 1981. - VI, 65 str.; . Prevod dela ISBD (S) WAGNER Lidija - Slovenska bibliografija XXIX/1975 (s sodelovanjem Stanke Dimc, Nade Novak, Bože Pleničar,Ančke Posavec in Majde Ujčič). - Ljubljana, NUK 1981. 686 str. oa£i : L ‘°-oan t u^a^sei^r.o; :zj - • o,.v c I *:. * T ‘Poazuj cuac^nj;. •. >susaoir .--ne* :qčs~cr "r.I :”"' Oj^T* V * ^ * .7 ~ / ** i CUL A C ^ ^ ^ ' 8A:;j;czj'- * C oaz ;:j iuocu.njp t^susac ^aiissnc,; i^ac r lt t •_ i.i r "" * “‘i ■ :C'S' ‘.■.joq.sT- : 21 - * ' i ~r •- • •t""'-' C.^'1. T < Tr i- ‘_I G . C [ A :j s n j; *ji 3uxx^3>-oc. ‘ X'.53J";{ oou-iJ :q.uioSS 4 Cj Z. t' tl -Ci: ; , H us.ciunt^crMor .:r :ZI - 'c^cl un i *iiia 73a 3 ' 0 ['£ u U iL :ta ° ; 'i - n ' u-r j. a j-, ci~. 4r/3scp ui ‘ČISAI c ;jcvo;i :q.Jii'JG noj v;h' "'D!' biol ■ ^ 1 0 c . G 'IG 0 9 oat^-jj J/:: o o Xauinoo :zi - ‘6Z6I sjaox-‘ ^ ..a*; #La;Grs t :: ? u j 'i tj Ul 90U 3UIJ OUACjr* ‘o :jn 4 ji :q.ut:-ss noj H "AZ '-V: • ' • T »> f ’ • r ^ -i 9? ij; iii: ' T * T f»:~ : c • a q ■ I I - A , «a - . r,-: ^ t-,— * r v t 1 o’"' - ■’! r ~. i ■* L • .: " r >• ■ C' NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 999607400