138
Perutninstvo.
Francozi dobivajo za kokošja jajca, prodana v inozemstvo vsako leto po 35 do 40 milijonov frankov v deželo. Iz tega moremo sklepati, da ondi perutninstvo s posebno marljivostjo in spretnostjo gojijo. Imajo mnogo praktičnih izkušenj ter so posebno opazni pri izbiranji kokelj in v pripravah za valitev. Pri nas na deželi redi vsak kokoši, pa malo jih je, ki bi tako opazno in razumno ravnali, da bi res imeli dobička.
Kokoši vse jedo, kar dobijo: meso, zrnje, zelenjavo. Če niso zaprte, iščejo si same v hrano: žuželk, črvov, zrne, trave itd. Tako nam delajo malo skrbi. Zadostuje, če jim časi kaj zrnja navržemo, zlasti kedar zavoljo slabega rremena ne morejo od dooaa.
Drugače pa je, koder imajo kokoši zaprte. Vtem slučaji časi precej stanejo, zlasti če so jajca po ceni. Kdor sploh kokoši redi, naj gleda na to, da mu bodo tudi po zimi nesle, kedar so jajca draga. V to svrho treba skrbeti kokošim za toploto in primerno hrano, rastlinsko in živalsko.
139
Tla treba s stolčenim apnom posip&vati. Apno je namreč kokošim potrebno zavoljo jajčiaih lupin, katerih brez njega ne morejo narejati. Po koteh na suhem morajo biti kupi pepela za kopanje, da se nadležnega mrčesa iznebijo.
Kokošim je dobro tudi nekoliko živalske hrane dajati. Zatorej priporočamo kuhinjske odpadke: kuhane preostanke mesa, maščobe, drobovino od rib, piščet itd. Vse to se drobno zaseka, pomeša z ostanki drugih jedil, dodene se malo. moke, dolije kislega mleka itd. ter naredijo majhni svalki ali hlebiči. Teh se daje ali nastavlja kokošim redno in toliko da vsaka živalca nekaj dobi, tudi če je mlajša in slabša mimo drugih. Tako bodo kokoši zmeraj krepke in zdrave, posebno če se jim nekaj zelenjave, na primer salate, kapusovega perja, zelene detelje položi in časi ječmena ali ovsa vrže.
Vode morajo zmeraj imeti, tudi po zimi, vendar paziti je, da ne zamrzne. Če je kurnik združen s hlevom, pričakovati je zanesljivo, da bodo kokoši tudi po zimi jajca ne.*le.
Treba je še gledati na to, da bodo jajca velika in težka. V to svrho je izbrati pravo kokošje pleme, kajti vsako pleme ni pripra\no da bi neslo jajca. In torej moramo tudi tukaj izbirati takšna plemena, katerih kokoši rada in obilno jajca nesejo. Pravo pleme pogoditi, je zelo važno.
Jajca rabijo mnogovrstno, najbolj kot jed ljudem, zatem pa še, da se iz njih izvalijo mladiči v pomno-žitev kokošjega roda, pa tudi za tečne in mastne pečenke.
Valiti dajejo mladiče kokljam. Toda Francozom rabijo tudi posebne strojne valilnice. V to svrho nastala so uže večja podjetja, koder veliko piščet izvalijo na umeten način ter jako mnogo denarjev spečajo.