Izhaja vsaki četrtek ab 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa ta celo teto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema ,,Narodna Tiskarna1* v Gorici, ulicaJVet-turini it. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravniitvo, Gorica Semcniika ulica it. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Knrenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14- v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
12. številka.
V Gorici, 23
marca
Naša moč v društvih.
Sedanja avstrijska društvena postava se v kratkem premeni. Državni zbor je dne 10. t. m. že skenil dotično premembo. Kmalu torej ne bo več v veljavi stara postava iz I. 1867. Nastopili so novi časi, ki zahtevajo nove postave.
Ako se ozremo v preteklost, moramo reči, da se niso avstrijski narodje nobene postave tolikokrat posluževali, ko društvene postave. Tudi c. kr. vlada ni imela gotovo z nobeno rečjo toliko opraviti, ko z društvi. Koliko burnih shodov in zborovanj se je vršilo na podlagi društvene postave iz I. 1867! Kolikokrat je morala celo policija posegati vmes! Koliko predavanj, koliko veselic je rodila postava iz 1. 1867!
Ako pregledamo zgodovino slovenskega naroda od 1. 1867 dalje do današnjega dne, vidimo, da se je skoraj vse naše narodno življenje razvijalo v društvih. Ti časi bodo z zlatimi črkami zapisani v zgodovino slovenskega naroda. Reči smemo, da smo si Slovenci skoraj vse, kar imamo, priborili z društvi. Vlada nam ni dala satna ničesar, ako si nismo tega sami z združenimi močmi sč silo priborili. V tem je razlika mej nami in mej Nemci ali Italijani, katere vlada podpira. Ali nismo imeli druge moči, druge obrambe in podpore, ko društva. Društva in zadruge so bila naša moč in so tudi danes še poleg časopisja naša edina moč.
Glede na društveno postavo je govoril v državni zbornici štajerski posla-
nec dr. Korošec dne 8. t. m. v tem - le zmislu:
»Slovenci so v zbornici splošne in enake volivne pravice bili prvi, ki so zahtevali, da naj se izpremeni nova društvena postava. Življenje slovenskega ljudstva je tesno zvezano z razvojem društvenega življenja. Vse, kar so dosegli Slovenci, so dosegli z društvenim življenjem. Odsekovi predlogi kažejo slrah, da vlada ne bo dovolila daleko-sežne reforme društvene postave, a obsegajo le napredek osobito glede na označbo političnih in nepolitičnih društev in glede na sodelovanje žensk po društvih. Pristaši slovenskega krščansko socialnega programa simpatično pozdravljajo, da se bodo smele tudi ženske udeleževati društvenega življenja.
Govornik graja, ker vladni zakonski načrt omejuje pravice mladoletnih in ker se omogočuje, da oblast lahko društva razpusti, »če so nevarna skupnosti”. Tako besedilo se lahko izrablja do največje nejasnosti. Govornik kaže na slučaj Slovenskega katoliškega političnega društva na Koroškem, ki ga je razpustil koroški deželni predsednik, ki je smatral po društvu izvedeno zasebno ljudsko štetje državi nevarno. Medtem, ko tako nadzorujejo dogodke po društvih, ki se itak objavljajo po časopisju in ko hočejo obdržati to nadzorstvo, pa nimajo nobene kontrole dogovori, sklenjeni po kartelih, ki globoko segajo v gospodarsko življenje. Posl. dr. Korošec končno izjavlja, da se bo njegova stranka zavzela za vse, kar bo omogočilo, da se bo društveno življenje svobodneje razvijalo.
Obeta se nam torej novo, svobod neje društveno življenje. Katoliškestranke so se tudi po stari postavi dobro gibale, čeprav je bilo treba marsikaj prestati. Ker se bodo pa sedaj tudi liberalci in soc. demokratje svobodneje gibali, razumljivo je samo posebi, da bomo morali v tem oziru bolj živahno delovati ko v preteklosti. Pri tem bomo morali gledati, da ostanejo društva vedno v katoliških rokah, ker le taka društva koristijo narodu. Liberalna in socialistična društva so narodu v vseh ozirih v kvar. Liberalizem in socialna demokracija sta narodno in versko izdajstvo. Moč naroda je le v katoliških društvih. Tega ne smemo nikdar pozabiti t »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi mej njimi", je rekel Gospod! Če hočemo torej, da bo naše društveno delovanje imelo božji blagoslov in da bo v trajno korist naroda, moramo skrbeti, da bomo zbrani v Gospodovem imenu. V preteklosti se je večkrat to zanemarjalo, zato pa so prešla tu pa tam naša društva v popolnoma liberalne roke. To bodi za bodočnost naša šola! Društva morajo biti od začetka vedno katoliška, ker le katoliška društva so naša moč.
Podpora za purane.
(Dopis s Krasa.)
Znano je. da se je bila omejila leta
1910	akcija proti kobilicam na Krasu na pašo po puranih in da sta dovolila
vlada in deželni odbor v to svrho vsaki po 5000 K podpore t. j. po 1 K za vsakega doma izrejenega ali pa kupljenega purana.
»Soča", ki bi bila najbrž najrajši videla, da bi Kraševci ne dobili nikake podpore, je pisala sicer, da so vse obljube dež. odbora le »lari fari" in da iz vseh obljub ne bo nič, a m i Kraševci konstatujemo z zadoščenjem, da smo dobili iz navedenega naslova vže plačanih po 50 vin. od vlada in po 1 K od deželnega odbora.
Obžalujemo le, da si nismo bili nabavili več puranov, vsled česar se ni mogla izplačati na korist Krasa vsa nameravana podpora in ostane Krasu namenjeni denar za Kras izgubljen. —
Kriva	sta na tem v prvi	vrsti
»Soča" in	»Primorec",	ker sta	ravno
0 kritičnem času, meseca aprila in maja pretečenega	leta, vedno	hujskala	proti
od »Gorice"	priporočeni	akciji! —	Kra-
ševci ! Naj nam bode to šola za bodočnost in naše geslo bodi: Proč s »Sočo" in »Primorcem", in ne zaupajmo jima, ker sta — kakor je bilo vže v članku »Kobilice in Gabrščekova »Soča" dokazano — naša sovražnika in n a m hočeta le škodovati.
Konečno bodi še omenjeno, da je Kraševce zelo užalilo, da jim je izplačala vlada le po 50 vin., namesto po
1 K, kakor je bila obljubila. Obračamo se zaradi tega do svojega vrlega p o-s I a n c a g. dr. S t e pa n č i č - a, kateri, v svoji za Kras vže poznani vnemi, gotovo ne bo miroval, dokler ne izposluje
Pastirček Pepče.
Črtica - 1910. 14. IV.
Spisal: S m u d i n s k y.
(Dalje.J
Ko se je izpraznila hiša, je šel Bošti-jan vun v vežo po Pepčka. Zadremal je Pepče med tem časom, svojo glavico je poveznil nad kolena in tako zaspal ves potrt radi umrle mamice. Prijel ga je Boštijan in ga nese! tako spečega na st rinjo tik mrtvaškega odra. Vse je poslalo tiho. Boštijan je odšel v mrvo na skedenj. Reza je sedla k peči in prebirala vedno z nova jagode na molku. Pepče je pa spal sladko na skrinji po le; mrtve mamice. Zunaj je nastala ne-prodirna tema. Nebo je zatemnelo, zvezda je ugasnila za zvezdo. In začelo se je bliskati in grmeti. Kakor strupene kače S" švigali po nebu ognjeni bliski, okna so se neprenehoma svetila. A za bi i s om se je začulo tam nekje za goro K rnenje. Zašklepetala so okna, vrata so s• stresla.
Še bolj vneto je začela moliti Reza.
I i vsakem blisku se je pokrižala in
zmolila je še en očenaš na čast svetemu Plorijanu, da bi nas Bog obvaroval časnega in večnega ognja. A grmelo in bliskalo je vedno huje, tako da se je zbudil tudi Pepče iz svojih sladkih otroških sanj Ves prestrašen je poklical mamico, ali mamica je spala pretrdno in ni se zbudila, mesto/ nje mu je pa odgovorila stara Reza:
— Le nič se ne boj Pepče. miren bodi in moli in nič se ti ne bo zgodilo Mamica je pa zaspala trdno, ker je bolna, le nič je ne kliči, pustijo, naj spi.
A Pepče je še huje klical in jokal:
— Mamica, mamica, daj odeni me, zunaj grmi in treska in mraz je. Kaj, ti se ne oglasiš, da da, saj spiš trdno, bolna si. Pa saj ni res, saj so včeraj pravili, da si umrla in kdor umrje, zaspi za večno. Reza, vi se lažete, mamica ne spi, mamica je umrla.
A Reza je molila tako goreče in ni mu hotela odgovarjati.
Zunaj je pa grmelo in treskalo, Šklepetala so okna, tresla so se vrata. Strašen večer je bil to. Ves se je tresel Pepče na skrinji poleg mrtve mamice.
Sedaj je občutil v svojem •mladem življenju prvič vso svojo veliko nesrečo.
Njegovo otroško srce je trepetalo pod tako velikim udarcem nesreče, ki ga je obiskala tako nenadoma in tako nepričakovano. In to njegovo otroško srce, ki je bilo do sedaj tako veselo razposajeno, joče sedaj neprenehoma, joče tako, da bo izkrvavelo ... Zunaj je vihar, dež lije, treska in grmi in tudi v njegovi duši se odigravajo pretresljivi prizori. Srce mu utriplje glasneje ko stenska ura. Njegova lica so mokra od solza. Neprenehoma kliče svojo mamico, a ona molči, slabo obseva brleča sveča njen smehljajoči obraz. A ta obraz je tako bled. tako upadel, njene oči gledajo v strop, prav nič ne pogledajo svojega dragega Pepčka. In njene roke. njen život je tako izpit . . .
In Pepče je zaklical še glasneje, tresel se je po vsem životu :
—	Mati!
Zunaj je zagrmelo tako, da se je stresla cela hiša, a mati se ni zbudila. Alirno je ležala in gledala, v strop so bile uprte njene steklene oči.
Začelo se je daniti. Kakor tat se je prikradla v sobo prva svetloba. Tudi
dež je malo ponehal in jenjalo je grmeti in treskati. Počasi je vse oživelo. Po cesti so začeli ropotati vozovi in sem doli po klancu so škripali nenamazani leseni vozički, preobloženi z vejevjem. Šli so vaščani že na vse zgodaj v gozd, ker imajo čez dan v polju dela v izobilju. Kjer jih gre več skupaj, prepevajo, kjer gre kdo osamljen, žvižga. Za delavci pridejo delavke, tudi one so vesele, tudi one prepevajo, da se odmeva :
Je pa davi slanca pala
na zelene travnike...
S preplašenimi očmi gleda Pepče ta novi dan. začuden posluša petje. Da, oni so veseli, oni lahko vriskajo in pojejo, a on se ne veseli tega mladega jutra in zlatega solnca, ki bo morda prisijalo. česa mora biti še vesel — Dneva? Ne, zanj je lepša noč. Umrla mu je mamica, oče ga bo pretepal, tovariši ga bodo suvali in kamenjali in nihče ga ne bo branil. Umrla mu je mamica, zatonilo mu je to zlato solnce za večno, po temi bo moral tavati od sedaj in nihče mu ne bo kazal poti.
(Dalje pride.)
od c. kr. vlade še ostalega — če tudi malega — zneska 50 vin. — v kar mu Bog pomozi. — Varna »S o č a“ in »P r i-moreč" pa priporočamo, pustite v bodočnosti naše kraške zadeve bolj spretnim zagovornikom in ne kazite nam akcij, koje naši poslanci s teškočami izposlujejo.
Posvečenje in ustoličenje novega tržaškega škofa mons. dr. Karlina.
V	nedeljo dopoludne se je v starodavni baziliki sv. Justa vršilo posvečenje in ustoličenje novega škofa trža-ško-koprskega mons. dr. Andreja Karlina. Bazilika je bila za to redko slavnost krasno odičena, Na glavnih vratih je bil slavnosti primeren pozdrav novemu vladiki. Posvetil in ustoličil je novega škofa nadškof in dunajski ko-adjutor mons. dr. Nagi. . Kakor škofa soposvetitelja sta bilagoriški knez-nad-škof in metropolit dr. Sedej in ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. Navzoča sta bila tudi poreško-puljski škof dr. Flapp in krški škof dr. Mahnič. Ljubljanski kapitelj, katerega člen je bil mons. Karlin dosedaj, sta raprezentirala dva kanonika, navzoč je bil ves tržaški stolni kapitelj, zastopniki koperskega so-stolnega kapitelja, mnogo duhovščine iz mesta in z dežele itd. Cerkveni svečanosti so oficijelno prisostvovali namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio, dr. Rybar, dr. Wilfan in Alojzij Goriup, kakor zastopniki slovenskih mestnih svetovalcev in deželnih poslancev, magistralni ravnatelj Boccardi, predsednik višega deželnega sodišča Jakopig, vojaški poveljnik kontreadmiral Kohen, ravnatelj pošte in brzojava Pattay, predsednik deželnega sodišča Milovič in drugi načelniki oblastnij. V cerkvi so skrbeli za red državni in mestni redarji, po sredi velike ladije so delali špalir 'gasilci. Ljudstvo je začelo polniti cerkev že po 8. uri in ob 9. uri je bila natlačeno polna, trg pred cerkvijo je bil poln ljudstva, ki ni moglo v baziliko. Ob 9, uri so prišli v slovesnem sprevodu iz deškega semenišča škofje v spremstvu kanonikov in druge duhovščine, tržaških bogoslovcev, ki so za to priliko došli iz Gorice, in gojcncev konvikta. Kmalu po 9. uri je pričela pontifikalna maša in ceremonija posvečevanja. Najprej je bil prečitan papežev breve, s katerim je bil mons. dr. Karlin imenovan tržaško-koperskim škofom. Potem, ko je bil prečitan dekret, je novoimenovani škof čital prisego vernosti cerkvi, papežu in kanoničnim predpisom. Nato mu je po-sv.titelj po obredu rimskega pontifikata stavil več vprašanj, nanašajočih se na prisego, na katere je novi škof odgovoril. Po dovršenih vprašanjih se je novi škof s škofoma asistentoma podal k oltarju sv. Justa, kjer si je nadel mašna oblačila. Po epistoli sta ga škofa soposvetitelja zopet odvedla pred veliki oltar, kjer se je pričelo glavno posvečevanje. Nadškof posvetitelj je položil škofu na pleča evangeljsko knjigo, odpete so bile litanije vseh svetnikov in himna „Pridi stvarnik sv. Duh". Med odpevanjem himne je nadškof posvetitelj mazilil novega škofa s sv. Krizino na glavi in na rokah, izročil mu je pa stirsko palico in škofovski prstan. Nato se je posvečenec s škofoma asistentoma vrnil nazaj k oltarju sv. Justa, nakar se je nadaljevala maša. Pri darovanju se je posvečenec zopet podal k nadškofu posvetitelju ter mu daroval dve goreči sveči, dva hleba kruha in dva sodčeka vina, in zatem se je nadaljevala maša. Po blagoslovu je nadškof blagoslovil mitro in jo stavil posve-čencu na glavo, nato je blagoslovil pon-tifikalne rokavice ter mu jih nadel na roki; na to je odvel novega škofa na
škofovski prestol in ga tako ustoličil na tržaško koperski škofiji. Tedaj je nad-škof-posvetitelj zapel „Te Deum". Med odpevanjem himne je novoposyečeni škof v popolnem škofovskem ornatu v spremstvu obeh škofov soposvetiteljev šel po glavni lailiji cerkve in blagoslovil vernike. Ko jo bila odpeta zahvalna pesem, je novi škof izpred velikega oltarja podal slove sen škofovski blagoslov in s tem je bila ob 11.30 vsa slavnost dovršena. Ko so škofje odhajali iz cerkve, je na trgu pred baziliko svirala salezijanska godba. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu.
Pb 1. uri p.opoludne je bil v škofijski palači slavnosten obed, na ^ateri je bilo povabljenih 40 oseb, m$d temi škofje, členi stolnega kapitelja, drugi kanoniki, namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio in drugi načelniki oblastnij.
Račun „SIov. sirofišea“ za L 1910.
1. Blagajniški prebitek kon-
cem 1. 1909 .............K	25.743 77
2. Dohodki v I. 1910 . . . „ 16.577,45
K~42.321 '22
Stroški vi. 1910 . . . . „ 4.65395 Preostanek koncem 1 1910 K 37.667'27 Ta preostanek se nahaja:
1. V »Hranilnici" št. 38903 K 912*09
2. V »Centralni posojilnici" » 28.164-50
3. Deleži v »Centralni po-
sojilnici" ..............n	2.100'—
4. V »Šebreljski štedilnici" »	50-—
5. Jubilejna ustanova ob-
čine Prvačine . . . . „	263-82
6. Jubilejna ustanova Jos.
Figelj .................... 211;79
7. Jubilejna ustanova mest.
občine sv. Križ ...» l.OOOjr-
8. Simon Gregorčičeva usta-
nova društ. „Skalnica“ „	131 ‘66
9. Delež »Krojaške zadruge" »	40-—
10. Pri c. kr. poštni hranilnici „	16716
11. Pri raznih društvih in
občinah .................... 2.050 —
12. Pri zasebnikih . ...»	1.820 —
13. V ročni blagajni koncem
I. 1910.......................  756-25
K 37 66727
Bilanca
Imovina:
1. Hiša in zemljišče . .	. K	80.210'-
2. Pohištvo		• n	300 —
3. Blagajniški prebitek	• n	37.667-27
Dolgovina:	K	118.177-27
1. Dolg pri »Hranilnici"	. K	56.000 —
2. „ „ zasebniku .	• n	2.000 —
	K	58.000--
Imovina 		K	118.177-27
Dolgovina			58.000--
Čisto imetje		. K	60.177-27
Jos. Pavletič, predsednik.
Dr. And. Pavlica, podpreds. in blagajnik.
Pregledovalca računov:
Ivan Pirjevec 1. r. Anton Jakončič I. r.
Politični pregled.
Politični položaj.
Politični položaj ni za vlado nič kaj ugoden. Vlada ima za prvo branje, za razpravo v odseku in za drugo in tretje branje budgetnega provizorija, ki poteče 31. marca, in za njega rešitev v gosposki zbornici samo devet dni na razpolago.
Min. predsednik je spričo tega položaja v pondeljek zopet zastopnike strank večine, ki so se od zmage v \Varnsdorfu že precej ohladili, pri sebi sprejel in izjavil, da vlada vztraja na tem, da se reši proračunski provizorij s posojilom 76 miljonov K, ki je s pro-
vizorijem združeno. Načelniki nemških strank so vprašali, bi ne bilo li mogoče zasedaj samo 50 miljonov dovolit*, toda baron Bienerth je to kratkomalo odklonil in zopetno poudaril, da se mora vladi posojilo brezpogojno dovoliti, če ne bo iz tega izvajala konsekvence.
Poljski, češki in nemško-nacionalni klub so imeli konferenco, v kateri so konečno določili svoje stališče napram proračunskemu provizoriju in 76 milijonskemu posojilu. Čehi so sklenili, da bodo vztrajali v najstrožji opoziciji. Nemško-nacionalna zveza in poljski klub sta sklenila, da bosta glasovala samo za 50 milijonov.
Drfcavnl abor.
V	torek je poslrnska zbornica rešila prvo či(anje rekrutne predloge, katera je bila izročena brambnemu odseku. Koncem seje je posl. Malik (Vsenemec) z ozirom na veliki pomen jubilpja, ki ga Italija slavi povodom 50-letnice združenja, vprašal predsednika, je-li pripravljen sporazumeti se s strankami in z vlado, da bi tudi avstrijska poslanska zbornica, kakor ogrska, poslala italijanski zbornici izraze simpatije.
Predsednik je odvrnil, da ne more pričeti inicijative, ker ima kakor predsednik strogo pred očmi zakoniti delokrog državnega zbora, po katerem ne smemo posegati v unanjo politiko in da storimo v tej stvari prav, da se v ta vprašanja ne mešamo. Kajti za naše delovanje ne- bi bilo koristno, ako bi k narodnim prepirom in cepljenju, |<i jih imamo, pritegnili še unanjo politiko.
Včeraj je bilo na vrsti prvo či-tanje proračunskega provizorija. Govorilo je več govornikov, med njimi tudi posl. Grafenauer, ki se je v svojem govoru posebno bavil s šolskimi razmerami na Koroškem ter ožigosal krivično postopanje vlade in Nemcev nasproti koroškim Slovencem.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče":
P. n. gg. J. S. 100 K, prof. Josip Ivančič 20 K, Anton Budin, kamenarski mojster v Mirnu 10 K (za »Šolski dom" 5 K), dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici 20 K, Friderik Lenardič, vikar, na račun ustanovnine 20 K, N. N. za 200 znamk 6 K, Ivan Černič Vrh, Rubije 40 v, nekdo iz Bat 1 K, Marija Marinčič, kuharica Gorica 1 K, Adolf Urbančič, mesar 1 K, za prodano knjižico »Socijalno vprašanje" 1 K, v nabiralniku v gostilni g. Antona Fon 1 K 60 v, »Centralna posojilnica" 300 K, mestna občina Sv. Križ na Vipavskem je izročila jubilejno ustanovo 1000 K, katere obresti se bodo rabile izključno le za sirote svfctokrižke občine, ki se bodo vzgajale v „Slov. sirotišču".
Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1
Domače in razne vesti.
Javno češčenje presv. R. T. bo v
soboto, 25. t. m. praznik M. B. v Gor. Trebuši, v nedeljo, 26. t. m. pa na Idriji ob Bači, v Ločniku in v Št. Petru pri Gorici.
Vsled novega papeževega dekreta,
: ki pravi, da ima škof pravico sestaviti zbor župnikov, ki ima nalogo odstavljati ali premeščati župnike, so imenovani od Slovencev: tolminski dekan mons. Jožef Kragelj, črniški dekan Ivan Murovec in podmelski župnik Ivan Kovačič. Italijani so tudi trije
imenovani in sicer: tržiški dekan Kren gradiški dekan Sta cul in pa terški župnik D o n d a.
Vojaški škof Koloman Bielopo-toczki se je podal na daljši dopust in baje se ne povrne več na svoje mesto, temveč pojde v pokoj.
Rlomanje. — Na praznik sv. Jožefa je bila v romarski cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih taka gnječa, kakor št nikdar enaka. Romarjev se je cenilo na 15.000. To je sad spoznanja dobrega. Nekdanja trdnjava liberalnih hujskačev. Ricmanje, je padla in ž njo tudi verska mlačnost tamošnjega ljudstva. Sedaj, po spoznanju, da so bili zapeljani, so vs: veseli in spolnjujejo verske dolžnosti kakor predprepirom. Tako je prav! Uresničijo naj se Kristove besede: Peter ti si skala! Na tej skali bom zidal cerkev ir peklenske moči jo ne bodo premagale
Deželnozborska dopolnilna volitev na Dolenjskem. V pondeljek se je vršila deželno,zb,o^ska dopolnilna volitev Y dolenjskih kmečkih občinah, pri kateri je bil izvoljen za poslanca kandidat S. L.
S.	Ivan Vehovec, župan v Žužemberku, ki je dobil 4873 glasov. Prejšnji poslanec Mandelj, ki je odložil svoj mandat, je dobil 1136 glasov, kandida: soc. demokratov Etbin Kristan pa 14< glasov, torej toliko kot nič.
Kako Uberalol, kako pa duhovščina. — V „Slovencu“ čitamo: Dočim se naši liberalci niti najmanj ne priza devajo, kako bi sami asanirali Agro Mercur, ki je njihovo strankarsko pod jetje in kako bi rešili svoje žrtve pri »Glavni posojilnici", koder je 75 od .sto liberalcev prizadetih, napreduje asann cija »Centralne kase" v Celovcu tako. da noben zadružnik ne bo trpel niti vinarja. »Landerbanka" je dala na razpolago 3,100.000 K takoj na poroštvo ii plačilne izjave cerkvenih korporacij. Av strijski škofje bodo to vsoto izplačali i i so pol milijona že dali, pol milijona se bo pa kot druga rata te dni izplačalo. Fn sam škof, olomuški, je dal 900.000 K! Tako duhovščina pokrije solidarno, ka je en njen član, mons. \VeiB, s svojim, nepremišljenimi, brez vednosti odbora storjenimi posojili dvomljivemu podjetj i Kayserja in s fingiranimi vložnimi knjigami zagrešil. Liberalci pa stoje in gledajo, kako padajo njihovi najzvestejši somišljeniki vsled manipulacij njihovega Hudnika, ki daleš presegajo to, kar j WeilS storil. Če „Narod“ piše, da opa od Tanzenberga noče zdaj priznavati veljavnosti svojega poroštva, je to njegova stvar, faktum je, da bo vsa avstrijska duhovščina do zadnjega vinarj i vse pasive pri »Centralni" pokrila, naši liberalci pa tišče svoje žepe!
Komu se cedijo sline na naroč nlkih »Primorskega Lista"?
»Petelinček zapel, je skočil na hlev, s hlevčka na jaslice,
»Soča", oglasi se !"
Teh besed sem se spomnil, k > sem čital v »Soči" sledečo notico: pest se smejejo novostrujarji »Prismc-jencu", ker tako preganja liberaln; liste, molči pa lepo na to, da inu od-jemlje teden za tednom več naročniko/ »Novi čas". V upravništvu »Prim. lista' jočejo in se togotijo na novostrujars!<o gonjo proti »Prim. listu" ali ta se vb -jedno repenči kot petelinček na gnoji, dokler ga ne seženejo dol in zakoljejo" •
Vprašamo ljubico „Sočo“, naj pov komu se bolj sline cedijo po ogromi i in čedalje množeči se armadi naročn -; kov »Primorskega lista", ali njej a i nam novostrujarjem ? To bi bilo zel j zanimivo vedeti.	Novostrujar.
Socialni demokratje v pravi luči
V	Črnovicah v Bukovini je kakih socialistov zasedlo poslopje urednišu kršč. soc. lista „Bukowine-v Volksblatr ter hotelo ubiti urednika Wysloužila (Dalje 7 prilogi
Priloga »Primorskemu Lislu“ šl. 12. z dne 23. marca 1911.
Slednji 'je z napetim revolverjem ustavil rdečkarje, dokler ni prišla policija, katero so poklicali raznašalci lista, ki so ušli skozi straže soc. demokratov.
Moško kaznilnico v Gradišču opuste. (iovori se, da se opusti moška kaznilnica v Gradišču ob Soči Tamošnje kaznjence bodo preselili v mariborsko kaznilnico.
Olajšava za pisma vojakov. — Kakor čujemo, bodo pisma, katere pi-. šejo vojaki svojcem, znancem al prijateljem, odslej poštnine prosta. Te poštne olajšave bodo deležni vojaki do narednika. Hnako bodo ostale poštne pošiljatve do 5 kg proste poštnine za vse one, ki nosijo vojaško suknjo. Domobranski polki so baje uže dobili tozadevni odlok.
Južna železnica bo imela v letošnji bilanci zopet 3 milijone deficita Posledica bo bržkone zopet podraženje voznih listov, kar pade seveda na ljudstvo.
Ulomtlol v Trstu. — V soboto ponoči so neznani ulomilci udrli v urade tvrdke Depaul v Trstu. Prevrtali so železno kaso ter odnesli 500 K v denarju. 10.000 kron v vrednostnih papirjih se niso taknili, ker so se najbrže zbali, da se jiii pri prodaji teh papirjev zasači.
Žensko gibanje v Avstriji. — Po vsej Avstriji so se v nedeljo vršili ženski shodi v prilog ženski volilni pravici. Dunajskega shoda se je udeležilo okoli 4000 žensk, ki so se po shodu podale črez Ring k mestni hiši, kjer so pele pesem o ženski pravici.
Proces Kayser Palese. — V četrtek se je v Celovcu začel senzačni proces zoper monsignora Kayserja in njegovega kompanjona Nikolaja pl. Palese, ki sta s svojimi velikimi in nesrečnimi špekulacijami uničila sebe in potegnila s seboj koroško „Zentralkasse", osrednjo zadružno organizacijo koroških nemških krščansko-socialnih zadrug, koje predsednik monsignor VVeiB je brez vednosti odbora podjetjem Kayser Pale-sejevim posodil 3 milijone 315.744 kron, vsled česar je prišla „Zentralkasse“ v velike škripce, a je vzel njeno sanacijo v roke avstrijski episkopat, tako da zadružniki ne bodo ničesar izgubili, ker je pol milijona že plačanega, pol milijona pa bodo škofje te dni plačali.
V	torek se je proces končal. Kay ser je bil obsojen na dve leti ječe, Palese pa na Sest tednov strogega zapora.
Listnica uprave. — G. Kenda Anton: Neumiihl, Germania str. 40: Denar prejeli! Plačano do konec I. 1909. Hvala!
Mestne novice.
m Odborova seja društva „Skal-
nlca" bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 4l/a pop. v društvenih prostorih.
m Tukajšnji profesor dr. Franc Eos
je bil pred kratkim imenovan za dopisujočega člana .Jugoslovanske akademije" v Zagrebu.
m Imenovanje. Tukajšnji poveljnik policijske straže, okrožni inšpektor v XI. činovnem razredu g. Ivan Putrih je pomaknjen v X. činovni razred.
m Nova vojašnica v Gorici Novo vojašnico nameravajo baje graditi za vojake planince.
m Vojaška slavnost Danes praznuje tukajšnji pešpolk št. 47 obletnico vojske pri Novari, katere se je ta pešpolk zmagovito udeležil. Tem povodom je sinoči in danes zjutraj vojaška godba svirajoč obšla glavne mestne ulice. Ob
9.	uri in pol je bila vojaška maša in parada na Travniku. Opoldne je bil slavnostni obed. Moštvo je cel popoldan prosto.
m ženske v hlačah. V nedeljo sta se konečiK med koncertom mestne godbe v ljudskem vrtu vendar-le prikazali dve
ženski v hlačali. Občinstvo, ki je bilo tam zbrano, ju je obkolilo in drlo za njima po vrtu. Druge nesreče ni bilo.
m Za rodbino ponesrečenega zra-koplovoa Rusjana so nabrali v Beligradu 2795 dinarjev in 15 par.
m Najdeno kolo. Na cesti proti Do berdobu je našel voznik Martin Volter iz Gorice dvokolo tvrdke „Puch".
m Tatovi kokoši. — Pred par dnevi so neznani tatovi ukradli g. Drožgiču v ul. Rafut pet kokoši in enega petelina.
Iz goriške okolice.
g Iz Ločnika. Vseli hiš v Ločniku je 490. Slovenskih je gotovo nad 100. Ako ima vsaka hiša le 5 oseb, bi jih bilo 500. Županstvo je v laških rokah. Kako znajo delati Lahi s Slovenci, je znano. Saj smo bili gotovi, da nam jih polovico odjedo pri ljudskem štetju. A da bi se vsaj tako zgodilo, pa bilo je še hujšeI Čujte, koliko nas je naštel laški števni komisar učitelji Celih 61. Ako povemo, da obiskuje slovensko šolo v Ločniku nad 60 slovenskih otrok, potem je vse povedano. Saj dobiva v Ločniku nad 50 gospodarjev slovenske časopise. Lahi menda niso naročeni na nje! Učitelj, števni komisar, je pridno agitiral okoli slovenskih starišev, da morajo pošiljati svoje otroke v laške šole, za-kar se je moral zagovarjati na glavarstvu. Ugonobiti nas hočejo popolnoma, a tako zlahka ne bo šlo. Se smo živi in tudi naša kri ni še voda!
g IHater Dolorosa t. j. Marija 7 žalostij, se imenuje prekrasna igra znamenitega slov. pesnika Silvin Šaril enka, ki jo uprizori dekliška Mar. družba v Biljah v soboto,
25.	marca na praznik Marijinega Ozna-nenja ob 3. in pol uri pop. v dvorani pri Solerju.
g Sovodnje. — Lepo slovesnost smo imeli na praznik sv. Jožefa, katere smo se vsi veselili. Za ta dan je bilo namreč določeno javno češčenje Najsvetejšega in sicer skozi 6 ur, od 9. zjutraj do 3. ure popoludne. S slovesnostjo je bila združena tudi velikonočna spoved, in uže v soboto popoludne so štirje spovedniki spovedovali, dva do pol osmih zvečer, dva pa celo do 10. ure zvečer, kajti ljudstva je bilo mnogo. Drugi dan, v nedeljo je bilo obhajanih 322, kar je vsekako veliko število za kratek čas spovedovanja. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T., med katero je obdrža-val lep govor o sv. Jožefu naš domači dušni pastir preč. g. župnik Franc Lavrenčič. — Za popoludne pa je bila napovedana procesija z Najsvetejšim. Pred procesijo je obdržaval lepi slavnosti primeren govor č. p. Rafael, nakar se je uredila veličastna procesija ob navzočnosti množice domačega in tujega ljudstva. — Ljudstvo je bilo zadovoljno in je tekom šest ur, ko je bilo izpostavljeno sv R. T. javnemu češčenju, polnoštevilno molilo v cerkvi in pošiljalo vroče prošnje do prestola Kralja nebes in zemlje, a obenem je bilo tudi veselo, ker je ob tako lepi in redki priliki opravilo velikonočno sv. spoved. Bog daj svoj blagoslov!
g Iz Sovodenj. V noči od četrtka na petek so aretirali orožniki pri nas nad 00 let starega Antona Tomašič in ga odpeljali v goriške zapore. Kot vzrok aretacije se navaja, ker je baje žugal ženi svojega pokojnega brata, s kateri je stanoval v isti hiši. da jo zaduši in jo je baje tudi prijel za vrat ter jo tako stisnil, da se je poznalo in ji je ije tudi zdravnik napravil spričevalo, da je bila hudo stisnjena. Vdova se je skrivala par dni pred njim in ni spala doma. Zbala se ta je seveda tudi zaradi tega, ker je presedel mnogo let v
gradiškili zaporih zaradi hudodelstva uboj '.
g Renče. — Dolgo časa se je bil boj, predno je dobilo naše ..Gospodarsko društvo" koncesijo za javno gostilno. Konečno se je to zgonilo in i.icer ta teden. Gostilna se torej odpre na veliko jezo naših liberalnih krčmarjev z Britofa, ki so napeli vse sile, da bi to preprečili. Pravijo, da se je posebno mal možiček z brado trudil, da bi se gostilna odpravila,- a je pogorel kljub zahrbtnemu ruvanju
g Iz Cerovega. (Požar v Cero-v e m.) V zadnji št. „Prim. Lista" se je poročalo o požarju v Cerovem, ki ne odgovarja popolnoma resnici. Ni res, da je gorelo tramovje pod pogorelcem Humarjem, marveč res je, da je pogorelec Humar reševal živino, in ko je rešil par volov in kravo in hotel rešiti še eno letno junico, je plamen švignil okoli Humarja in ga hudo ožgal tako, da se še sedaj zdravi v goriški bolnišnici. V ognju pa je našla smrt enoletna junica in pa 4-mesečno dete in ne triletni otrok. Škoda je zelo velika.
g Avtomobllna vožnja med Gorico in Solkanom. — Govori se, da se snuje neki konzorcij, ki namerava uvesti avtomobilno vožnjo za potnike med Gorico in Solkanom. Avtomobili bi vozili s Travnika pa do Mozetič eve gostilne v Solkanu in nazaj.
g Iz Dornberga. (Požarna straža.) V celi vipavski dolini nimamo požarne straže Uže koliko slučajev požara je bilo posebno v zadnjih letih na Vipavskem, a ognjegascev ni bilo nikjer, ki bi, ako bi bili, marsikatero nesrečo preprečili ali pa vsaj ogenj omejili in s tem marsikatero solzo posušili. Le hvalevredna je torej misel našega županstva, da misli osnovati požarno stražo. Pravila so uže sestavljena in mislimo, da bodo kmalu tudi potrjena. Seveda bo treba, nabaviti brizgalnico in še marsikaj drugega, a za ta strošek naj ne bo nikomur žal, kajti za pomoč v nesreči naj se žrtvuje. Danes lahko obišče nesreča mene, ju’ri tebe. Sicer pa priča kujemo podpore tudi od slavnega deželnega odbora, ki, kakor znano, gre na roko takim dobrodelnim napravam. U-pamo tudi, da se priglasi dovoljeno število krepkih mož in mladeničev, ki bodo pripravljeni iti v boj proti ognju z vodo. Bog daj srečo!
g Lovski pes se je našel. Lastnik psa naj se zglasi pri g. županu v Št. Andrežu.
g Bukovica. Pri nas se snuje prepotrebno društvo za zavarovanje goveje živine. Do sedaj smo se medsebojno podpirali v slučajih nesreč, odsedaj naprej pa hočemo urediti to. Pravila, katera smo od vlade dobili, smo po svoje prikrojili in jih te dni predložimo namestništvu v potrjenje. Dolgo gojena želja se nam torej konečno uresniči.
g Kojsko. V našem kraju se je vrinilo pravo framazonstvo. Naši „So-koli" delajo na to, da bi spravili duhovščino v slab glas, ter zabranjujejo občevanje ljudstva z duhovščino. Tako so naši ..Sokoli" prišli skoro popolnoma ob vero, kajti ni jih več videti v cerkvi. V nedeljo 12. t. m. so imeli shod, na katerem so sklenili premestiti štab v Snežatno. ker jim je bil dosedanji načelnik prezmrznjen. To je pa res prav, kajti v Snežatnem so pravi kamnje borci. Isto nedeljo so sokoliči skakali v neki krčmi. Bili so tako veseli, da je en sokolič drugega udaril s polenom po glavi. Mogoče da odstopi udarjevi sokolič za majhno odškodnino od tožbe. Oglej si, naša mladina, te pokvarjene ljudi, ako ti je kaj za tvoj dušni in telesni blagor. Tam izvira zlo, katero boš tudi ti uživala, ako se le bližaš tem vrstam.
Iz ajdovskega okraja.
a Z Vipavskega. — Ali se spo
minjate Vipavci, kaj smo delali I. 1909 z našim vinom? Kopali smo se tako-rekoč v njeni vsaki dan. In bodimo odkriti in recimo, da je bila dobra vinska letina I. 1909 nam v mnogih krajih v nesrečo. Pilo in žrlo se ga je! Po cele popoldneve ob deževnem vremenu so sosedje pri sosedu tičali v hramu in pili sedaj iz tega sedaj iz onega soda s črevom. In nič ne pretiravam, ako rečem, da nam je to pitje vina več slabega kot dobrega naredilo. Nekateri so pili iz obupa, ker ga niso mogli prodati, drugi iz požrešnosti, tretji iz navade itd. In konec kakšen je bil? Težka glava, telo za nič, nosovi rdeči, uboštvo se je pa množilo. Gospodarit nismo znali ne kateri Res, da smo rabili denar in da smo vino morali spraviti v denar, ako smo hoteli vsaj najsilnejše potrebščine nakupiti, a tako delati z vinom, kakor se je delalo, bi ne smeli. Vina se je doma popilo imenovano leto skoraj polovica. To je veliko. S tem pa, da smo ga toliko popili, nismo dolgov poplačali. Poreče kateri: Kam pa smo hoteli ž njim? Na to odgovarjam: Shraniti vsaj do prihodnje bendime in sicer vsaj tisto, katerega smo doma preveč popili I Menda vemo še, kakšno ceno je imelo staro vino lansko leto o bendimil Še enkr it tako visoko, kakor pa pred lanskim o bendimi. Torej samo eno leto da bi ž njim počakali v kleteh — ne z vsem, ampak vsaj s tistim, katerega smo doma preveč popili, pa bi bilo dobro! To naj nam bo za vzgled v prihodnjič, ako nas bo še katero leto obdarilo s tako vinsko letino, kakor je bilo I. 1909. — Kaj pa letos! Skoro noben kmet ga nima še za lastno rabol Pomanjkanje vina je veliko. Kar ga je bilo 1. 1909 preveč, ga je bilo I. 1910 premalo. Vse kleti so prazne, po gostilnah pa se ne pije najboljšega vina! Ravno narobe kakor I. 1909! Zatorej svetujem jaz Vipavcem : Ne zametujmo vina, ko ga je obilo, ker pride prav, ko ga bo malo I	V i n o g r a d n i
a ..Učiteljski tovariš" z dne 17. 2.
1911	št. 7 v prilogi, na 4. strani, pod ..Goriške vesti" pisal je doslovno takole:
„Z Goriškega nam pišejo: Nekateri so razširili vest, da se je vršil v Zgornji Branici prepir in celo pretep ter da je bil pri tem ranjen neki učitelj. V resnici ni bilo ne prepira, tem manj pretepa. Dotičnemu učitelju je izpodrsnilo na olupku jakolba, ko je hotel vstati, in je zadel po nesreči ob rob bližnje mize ter se je p-ri tem nekoliko poškodoval. Navzoči so bili Tržačani, in sicer nekaj uradnikov ter trije učitelji, ki se so zabavali v popolnem prijateljskem soglasju."
Kakor smo že pred časom naznanili, imamo v rokah zelo obširen popis one rabuke Molčali bi bili, da ni prinesel „U T." takih ..olupkov". Tako pa moramo iz časnikarske dolžnosti pribiti, da je bil res prepir in pretep m e d učitelji i n d a je bil pri tem ranjen učitelj, kateremu je drug učitelj-tovariš zapodil kozarec v glavo. Zares „prijateljsko soglasje"!!
Sicer pa, ako je res, da je nekemu ..učitelju izpodrsnilo na olupku jabolka, ko je hotel vstati, in je zadel po nesreči ob rob bližnje mize ter se je pri tem nekoliko poškodoval", je to najbiže drug slučaj.
a V Gabrtjah bodo v soboto ustanovili svoj telovadni odsek „Orla“. Povabljena so sosedna bratovska društv;*.
a Sv. Križ — Revščina je nri nas velika. Naše mesto je zapuščeno Sicer imamo to čast, da prebivamo v m e s tu. a bi raje prebivali v kakem zakotnem hribu,“Kjer bi se nam boljšegodilo kaker tukaj. Prometa ni pri nas nič. Kmetije slabe, letina slaba, toča je lansko leto
MANUFAKTURNA TRGOVINA
TEOD. HRIBAR
js. js. ji. (prej Krojaška zadruga)
—= v GORICI. =
Pošle so krasne novosti za spomladansko sezono. Vzorci se pošiljije brezplačno ii Mo na lom.
vse pobila, tako, da je trtni les za letošnjo bendirno končan. Toča lansko leto nas je končala za več let. 0 premestitvi državnih uradov iz Ajdovščine k nam se tudi nič več ne čuje. Kaj bo ?
Iz kanalskega okraja.
ki Javen shod bo prihodnjo nedeljo,
26.	t. in. v Kanalu in sicer v župnišču kmalu po blagoslovu. Govorilo se bo o sadjereji. Vabljeni so vsi sadjerejci in drugi, da se tega poučnega shoda udeležijo v obilnem številu.
Iz tolminskega okraja.
t Nova posadka v Tolminu. — V
torek zjutraj se je iz Trsta odpeljal 20. lovski bataljon v svojo novo garnizicijo Tolmin.
t LubinJ. — Pri nas bi se bila kmalu zgodila velika nesreča. V našem Šolskem poslopju je namreč začelo goreti. Stvar je bila taka. V dimniku pod streho se je bil unel tram, ker je bil premalo vzidan. Začelo je tleli in se počasu kaditi. Ogenj se je razširil še na druge goreče tvarine v dimniku in le sreča ie hotela, da ni ogenj izbruhnil na dan z vso silo, to pa vsled tega, ker ni bilo dov.li zraka. Ko so ljudje dim zapazili, so šli brž na streho in odkrili na vrhu. — Tedaj pa je plamen vzbruhnil na dan, in le pridnim domačinom se je zahvaliti, da so ogenj pogasili, predno je mogel napraviti večio škodo.
Iz kobariškega okraja.
kbd V Sedlu, 19. marca. (Izv. dop. Pri nas imamo še vedno staro občinsko vlado, dasiravno jej je že pred 10 meseci potekla zakonita poslovna doba. Najprej je g. župan samovlastno zavlačeval volitev, sedaj pa, ko je pri volitvi propal s svojo stranko, pomaga rekurz s svojimi izmišljotinami, da se mož kolikor mogoče dolgo ohrani na občinskem krmilu. Vsaj nekaj bi si mož rad še zagotovil, predno se poslovi od županskega prestola: izvolitev v c. kr. okrajni šolski svet. Ta mandat in pa oni v cestnem odboru sta priljubljena našim možakarjem in, ker se šolski in cestni odborniki volijo po starešinstvih, zato se silijo ti možje najprej v občinske zastope, da si tem bolj zagotove izvolitev v omenjena odbora. Večkratne seje v letu in komisije vržejo nekaj gotovega zaslužka ,n to je, kar ima posebno privlačno moč. Pristojna polit, oblastva pa cincajo in cincajo z rešitvijo rekurzov, podanih proti obč. volitvam in s tem sama pobijajo, kar jim nalaga občinski zakon, da imajo namreč skrbeti za to, „da se vse, kar je za volitev treba, o pravem času pripravi tako. da bode po preteku volivne
dobe novo občinsko zastopstvo moglo svoja dela začeti."
Skušnje nas žali bog uče, da se prefrigani župani z navidezno zakonitimi ali pa tudi z očitno nezakonitimi sredstvi lahko vzdržujejo na županskem stolu eno, dve in še več let (glej St. Ferjan!) po končani dobi, za katero so bili voljeni in da polit, oblastva nič ne storč, da bi zaprečila lako zlorabo. Zato je pač skrajni čas, da se sklene in izda nov obč. volilnik. po katerem bode tako zavlačevanje izključeno.
Iz cerkljanskega okraja.
c Zakojca. Slovenski pregovor pravi: „Kdor drugim jamo koplje, sam notri pade". To se je zgodilo našemu obč. zastopniku Seljaku. Da ne poreče, da mu delamo krivico, naj pojasnimo to-le: Znano je, da smo uže veliko govorili in pisali o zakojški cesti ter napravili uže veliko robot, in tudi podpore se je porabilo več sto kron, ki ne vemo, zakaj so se prav za prav izplačale. Naša cesta ima zvezo od jeseniške do hudajužni-ške meje ter se odcepi en del od zvezne ceste še posebej proti hiši Seljakovi in še trein drugim bajtam. Ta del ceste pa bi se imel še le potem graditi, kadar bo zvezna cesta od meje vsaj toliko dodelana, da se bo za silo prišlo z vozom do Hudajužne. Toda Seljak se ni držal pogojev, ampak ker je bil sam nadzornik in blagajnik, je delo tako vodil, da se je gradil samo oni del ceste proti njegovi hiši in tudi podporo porabil je za ta del ceste. Razume se, da s tem niso bili zadovoljni davkoplačevalci in je večkrat prišlo do resnih besed. A Seljak je vedno zvračal krivdo na g. župana. Prišlo je do tega, da smo bili prisiljeni poslati prošnjo oziroma pritožbo g. županu ter smo zahtevali, da pride g. župan sam v Zakojco, da se prepričamo, kako stvar stoji. Župan se je radovoljno odzval ter pojasnil vso zadevo, tako da smo zdaj prepričani vsi Za-kojčani, da ni tako, kakor je Seljak pravil. Dne 13. t. m. v. nazočnosti Seljaka in treh drugih podžupanov je govoril g. župan lepe besede. Volili smo dva zaupnika, da bodeta kontrolirala delo, in dali smo Seljaku nezaupnico.
Eden v imenu več Zakojčanov.
Iz komenskega okraja.
km Iz Komna. — Naši očetje so kupili prostor za zidanje nove šole na Brdi. ki bi stala blizu Štrekljeve palače. Gosp. Dominko se je celo leto trudil, da bi se šola zgradila na zdravi, solnčni legi pod Komnom. Okrajni šolski svet mu je šel pri tem na roko in je županstvu naročil, da naj preskrbi primeren prostor pod Komnom za zidanje nove šole. A kaj se je zgodilo ! Pri seji starešinstva se je g. Dominko ubrisal in glasoval, da naj se šola zida — na Brdi, kar mu je večina pritrdila. To je užalilo dolenji oddelek Komna in pa Preserje ! čudne reči, kaj!
km Iz Lipe. — Naša borna in mala občina si je sezidala pritlično šolsko poslopje, s katerim smo zadovoljni. V Komnu pa se namerava zidati ..visoka šola" za oO.OOO K in sicer plačajo to veliko svoto davkoplačevalci celega okraia na izravnem davku. Kako je vendar čudna ta šolska postava. Naše uboge in male občine, kakor n. pr. Lipa, Sveto, Volčjrgrad in Tomačevica so morale skrbeti same za šolska poslopja, za komensko „univerzo" pa bomo morali plačevati vsi! Ali ni to čudno! Sedaj je v Komnu do 5 učiteljskih moči, potem ko bo ..univerza", gotovo jih bo najbrže deset! Oj davkoplačevalci, le pripravite se I „Zlati" časi se obetajo !
(Nam se neverjetno zdi, da bi morale omenjene občine same skrbeti za šolska poslopja oziroma za šolske prostore; kajti v naši deželi, kjer nimamo dež. šol. zaloga, morajo za vse to skrbeti okr. šol. sveti. Vse drugače je v drugih deželah, kjer imajo dež. šol. zaloge. Tam si morajo občine priskrbeti šolska poslopja oziroma šolske prostore. Opomba uredništva.)
km Mrtvond je zadel nekega J. P. v sokolskem društvu v Komnu, ko je čital ljubljansko umazano cunjo ..Jutro*. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Stroške bo plačala občina Komen, ker J. P. nima nič. Stanoval je skupaj z Valentinom Jazbecem, a sta hkratu oba prišla na rame občine. Po čegavi krivdi, ve najboljše J. P.
km Iz Novela pri Temnici. V nedeljo zvečer bi se bila kmalu zgodila nesreča, ki bi zahtevala otrokovo življenje. Alal otrok posestnika Antona Antoniča je bil pri ognju in sicer tako blizu, da se mu je obleka vnela. Na vpitje otrokovo so hitro pritekli ljudje in pogasili plamen na otrokovem telesu in ga tako rešili gotove smrti. Opečen je še precej, a je upati, da ne bo najhujšega. Alati otrokova je znorela pred Božičem in je v umobolnici. Nesreča vrhu nesreče! — Stariši, pazite in še enkrat pazite na otroke blizu ognja! Kmečka ognjišča so jako pripravna, da se zgodi posebno otrokom kaka nesreča!
Iz sežansgeka okraja.
s ljudsko štetje v političnem okraju sežanskem. — Okraj Sežana (politični) meri 47.41 S'22 ha. V letu 1900 je Stel 29.103 ljudi in sicer: sodni okraj Komen 14.734. sodni okraj Sežana 14.369. Sedaj pa šteje politični okraj Sežana z vojaštvom 30.388; sodni okraj Komen 14.591, sodni okraj Sežana i5.797. Med temi je 247 vojaške posadke v Sežani.
Gosp. Peric ml. je popravljal nek kanal v vrtu. Par korakov v stran-pa se nahaja še precej globoka obzidana jama, ki je bila polna umazane vode. K tej jami se je priplazila 2-letna hčerka Lavrica, in ne ve se kako je padla v to jamo in utonila. Gosp. Peric pa tega še opazil ni in je svoje delo dalje o pravljal. Čez par trenutkov se ozre in zagleda v vodi neko krilce. Misleč, da je je kdo v vodo vrgel, jeje prjjel in ho tel ven potegniti. A kako se je prestrašil, ko je potegnil iz vode s krilcem vred lastno hčerko mrtvo. Pripomniti je treba, da je bila ta jama ograjena z leseno ograjo in z žico, le na enem kraju je bila mala odprtina, in skozi to je nesrečni otrok padel v vodo.
Iz tržiškega okraja.
tr Iz Doberdoba - (Otrok utonil.) — V soboto se je zgodila spoštovani Peric ovi družini velika nesreča.
Iz korminskega okraja.
kr Iz Biljane. Odgovor na o-pešano „Sočo“ in jetičnemudo-pi sni ku! Pozdravljen „Morelto“l No kako se kaj imaš? Menim, da imenilno slabo I Veseli me zelo, da me nazivljaš „biondinasti Orel", ne pa čuk! Hvala ti za takšno olikoI Veseli me prav zelo, da sva prišla skupaj I Škoda da se o-sebno ne poznava, kar bi me prav ve selilo! „Moretto e biodino", lep par kaj ne ? Dragi „Moretto" sedaj pa pogovoriva sc malo, malo olojšava najino vest! Čakaj, bom jaz začel pripovedovati mično dogodbico:
Dne 26. II. smo mi „Biondini“ priredili veselico na Dobrovem. Nabrali smo v blagajno celih 22 K, katere si seveda tudi ti štel!? Bravo! Čakaj še malo — po veselici smo se pa — stepli. — Sami mej sebojI? Kaj ne? Bravissimo!
Poslušaj, razjasnil ti bom vse na tvojo željo še bolj, bilo je tako le: Neki znani živ žav po imenu, ker tudi želiš, da ti ime povem — Fran Jakončič je s svojim dolgim jezikom podregnil svojega somišljenika — po imenu, da ti tudi povem, Frarca Jakina iz Dobrovega in ta je prav po pravilih tvoje „manire" začel klofutati našega brala „Biondina". „Biondino" pa nebodilen je začel tudi po ti „inaniri“ kombinirati. Oni junak z dolgim jezikom, pa jo je hitro smuknil, dobro vedoč, da imamo tudi mi „biondisti" krepko in polno krpljev pest.
(Dalje prihodnjič.)
kr Iz zapadnlb Brd. — Z veseljem smo Čitali dopis v predzadnjem „Prim. Listu" v katerem je bilo govora o cesti, ki naj bi se zgradila vsaj za sedaj z Dobrovega do Vipolž. Potrebo take ceste občutimo mi, zapadni Brici. Svoj čas se je mnogo govorilo o tej cesti, sedaj pa je vsa reč nekako zaspala. Zapadna Brda imajo sedaj za cesto, ki je nekaj vredna, le ono skozi Dobrovo in Aledano. Ta cesta ni slabo oskrbovana, a strma je. Pa čemu naj delamo zapadni Brici velik ovinek skozi Dobrovo, Aledano, skozi Alošo in Ločnik v Gorico, ko bi po novi cesti z Dobrovega do Vipolž in z
BENJAMIN
je na ogled sl. občinstvu v izložbi tvrdke
J. Medved - Gorica.
Vipolž do Grojne mnogo prihranili na Času in na živini. Kar speljemo po Medanskem klancu sedaj z dvovprežno živino, bi speljali potem po novi cesti z enim slabim repom. Priporočamo se torej našim poslancem, naj bi se zavzeli za to cesto, ki nam je potrebna, ko ribi voda.
kr Hedana. — Društvo za zavarovanje goveje živine bode imelo v nedeljo, dne 26. t. m., svoj redni občni zbor. Vabijo se udje da se ga čim pol-noštuvilneje udeležijo.
Drobtinice.
40.000 E za ustreljenega sina. Pred sodiščem v Libercih se je moral 16. t. m. zagovarjati tovarnar Hans Miiller iz Draždan, ki je 4. septembra lani v neki gostilni ustrelil v pijanosti dijaka Punžmanna, ko je neprevidno ravnal z revolverjem. Miiller je bil obsojen na dva meseca zapora. Očetu ustreljenega t.ina je plačal 30.000 K kot odškodnino in 10.000 kron za ostale zahteve.
Gospodarske vesti.
Pokušnja Istrskih in gorlških vin v Trstu. — Prihodnjo nedeljo dne 26. marca se bode vršila v majhni dvorani trgovske in obrtne zbornice v Trstu pokušnja raznih vrst vin iz Istre in iz Goriškega.
Književnost.
»Veseloigre in šaljivi prizori za moške in ženske uloge“. Tako je naslov knjižici, katero je izdala „Narodna Tiskarna" v Gorki. Knjižica vsebuje kaj lepe igrice in šaljive prizore, kise bodo igralcem kmalu priljubile. Liže imeni pisateljev oziroma prevajalcev — E. Klavžar in Soški — pričati o zdravi in zabavni vsebini knjižice. Knjižica stane s poštnino 1 K. Priporočamo!
Razglašenje Gospodovo. - Dva prizora. V zmislu cerkvenih molitev, psalmov in antifon. Zložil dr. A. Pavlica. Uglasbil I. Kokošar. Cena 1 K. Ves čisti dobiček je namenjen „Slovenskemu si-rotišču*' v Gorici. — Tak je naslov knjižici. katero je izdalo »Slovensko siro-tišče". V njej je ponatisnjen tekst znanega prizora „Razglašenje Gospodovo", ki se je v minulem Božiču in na praznik sv. Treh Kraljev z velikim vspehom vprizoril v dvorani »Central" v Gorici. Toplo priporočamo to lepo delo društvom! Harmoniziranoje tako, daje zmorejo količkaj izurjeni pevci. — Dobiva se v .Narodni Tiskarni", pri upravi »Prim. Lista" in v »Slov. sirotišču".
Glasba. — Srce Jezusovo vse hvale najbolj ■■redno: 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu uglasbil Frančišek Kimovec, odobril čast. kn. škof. ordinariat v Ljubljani. — Cena partituri K 2-40, glasovi po 50 v.
Katoliška Bukvama v Ljubljani je pravkar v zelo lepi obliki izdala hva-evredno zbirko, katera obsega 21 na->evov in sicer: 6 mašnih, 11 raznih, 3 'lagoslovne in 1 slovesno hvalnico^(l50 isalm; veličastna skladba za slovesne irilike).
Priporočamo.
v „Naro(Jni Tiskarni^ v Gorici ^Veseloigre in šaljivi prizori za moške in ženske vloge“. Cena s poštnino K 1. — Spisala oziroma prevela sta jih E. HlavŽaP in SoŠhi.
Za kratek čas.
Pravičen odvetnik. — Angleški bogataš, lord lildon, je zapustil vse svoje premoženje ljudstvu. V oporoki je napisal: »Ljudstvu vračam, kar sem od njega dobil". — Lildon je bil odvetnik.
Razglas.
Prostovoljno razpisuje podpisana tvrdka razprodajo različnega blaga katero je neobhodno potrebno vsakemu sl. županstvu ali č. cerkvenemu oskrbništvu, ako hoče dostojno proslaviti velikonočne praznike.
Dosedaj je uže došlo mnogo naročil, zato prosi podpisana, da nemudoma prijavijo svoja naročila vsi oni, kateri imajo namen okoristiti se z nižje navedenim blagom.
Prodajalo se bode, kakor do sedaj, tudi v bodoče, po navadnih dobro znanih cenah: rakete, komad 40 vin; bengalične luči, kom. l K; rimske sveče, kom. K 1’60. Zlasti priporoča papirnate topiče kom. 40 vin., kateri razpošiljajo tudi v originalnih zabojih po 50 kom. za 20 K; 100 komadov za 40 K in sicer samo po železnici ob pondeljkih in petkihzvečer. Po pošti se tega blaga ne sme pošiljati !
Priporočujoč se za mnogo-brojna naročila in obilen obisk znači z odličnim spoštovanjem
Prva gorlSka tovarna
umetnih ognjev
Ferd. Mahne, pril. ii priz. pptelmiL
Tllllcn it. Z05. GORICA.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
RaStej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti rar-pošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Naznanilo otvoritve.
Podpisani naznanja, da se o-tvori v Tolminu v soboto na praznik 1). M. t. j. 25. t. m.
zajtrkovalnica, pivovarna in prodaja okajenega mesa.
Za obilen obisk se priporoča
Rudolf Obleščak
v Tolminn št. 54
JOSIP CULOT
v Rašfelju štev. 2 25 v Sorici.
Velika zaloia vsakovrstnih l£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna. čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
I I .......... I	ji'	■	H	H-TT
»CENTRALNA POSOJILNICA1'
SEGISCROVAnA ZADRUGA z omEjeno ZAVCZO
V GORICI ♦ ♦ t-t-O:
obrestuje hranilne vloge po 4l!2°|r). Daje članom posojila na vknjižbo po 5l|4°|0, na menice po 6U0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
i
Čebelarji!
Med zajamčeno pravi za pitanje čebel
se dobi pri
J. KOPAČU, sveča rju
v
GORICI.
Gena k I I o£ r. 1*30 K.
Anpntfp po vsel' krai'h države imajo naj-nyClll|C več zaslužka z razprodajo izdelkov llrunovske tovarne zastorov valjcih ter manufakture vetrnic Holhnann et Merke/ v Brunovu št. 76 na Češkem. — Učinljive novosti v vezenih in v zastorih iz voščenega platna.
Za spomladansko mijo
Loterijske številke.
18. marca.
Dunaj
Gradec
72	8	62	22	73
55	6	31	54	22
Rojaki
: f Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma „
so došle
razne novosti v velikanski izberi
- I pri | -
Ravnikar-ju
v Raštelju štev. 16
(gorica.
Postrežba je ondi prav domača, obrnite se do te tvrdke ter jo priporočajte Vašim ■ ■	znancem.	 —	-
»Kmečka Banka" v Gorici,
na Kornu št. 12
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po
4
31 01 4 o
Načelstvo obstoji iz gg., Dr. Alojzij Franko, predsodnik, Ivan Saunig, veleposestnik in iupan v Biljah, podpredsednik, Fran ObljnbeV veleposestnik in župan v Kojskem-Krasno. Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu. Alojzij Bandelj, veleposestnik ? Podgoii.
w3C3C3C3C3C3C30C3C30C3C3CX3C3C3C3C3C30C3C3
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
i
Trskino (ItokfUtTO jetrno olje. Posebno sredstvo pidti prsnim bo* lernim la splakni trle« ni slabosti, levrn* stekleilca Ufa oUa aa riTRontor buri* po Ii 1 40, bele bane K 2.
Trskino ielernato j* tmo olje. Raba toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki 50 nervozni in nežne narave,
w rr-TZ&t
Trhkino jetrno olje se železnim jodecem.
| S tem oljem otdravljoe kratkem Sano ■ fotovoitjo »te koetne boleini, ileini otroki, H»e, maioknno«! itd.
CVui «*ne stckreiiiff j* 1 kroro 40 vinarje*.
Opomba. Olje, katerega aarolam dlrektao Ii Sonetrlje, pretV' »• *edao t aiojem kem. lahgratorja p redno •« napolaUo »teklealee. Zato lamoreai Jam Alti aiajlta W. oJJemalrem fled.' ilitotr In »lalae spoiobaostl ia tdra»ljeaje.
ČriHtofoletfijeva pijača i« kine In želeja.
Najbolj sl prlpomoek ||ri idrtvljenju * trtklnln
 Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. -=
Sbooooooooooooooooooooooooc
se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. Da se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo
POMLRDflNSKIH III LETNIH NOVOSTI.
Kdor no za more si sum oglegntl najino zalog.>, naj si naroči vzorce, katere dobi poštnine prosto na dom pri domači tvrdki
Ivančič & Kurinčič-Goriea,
Gosposka ulica št. 11, (nasproti Hotela treh kron.)
Blago za „Orlovskeu kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna „Orlovska“ društva pod ugodnimi pogoji.
^	Odlikovana pekarija
£	^ in sladčičarna V
♦ K. Draščik
f v Gorici na Kornu
(v lastni hlll)
♦ izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance ln poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-
• poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
Delasnica cerkuenih posod in CBrkvenego orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
—	Blago se razpošilja franko. —
OO0OOO'
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v eojiiei Gosposka ulica štev. 25
r priporoča slavnemu občinstvu v ■ piestu in na deželi svojo veliko —
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbdr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. ■-■■■■	■	■■	.....
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
I	iy Prosiva sahtevatl listke!
Največja trgovina z železjem
KOBIBBIfJ & MAlIBO
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n e nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 101) kron blaga.
n
B
e
S
O
p
o
p
p
p
I
Prosiva zahtevati listke!
I
trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba T točna in solidna. Na željo odje- ^ malcev v mestu se blago do-
V	stavlja	na	dom.
Q Pošilja se po železnici in pošti.
JoOGGGGG-
Odlikovana mizarska delavnica s stro Jevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna  	   dela	za stavbe.
QT
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
iHehsander Ambrožič
GORICA, Korso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
« 1
i
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
regiHtrovaua zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin ii pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov, •'v- ^ •'v
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ŠT- 32-
i
Čevljarska zadruga v Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da j jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na VogdiTvT?	štev.	1 za obilno naročbo. — Ima v vrstnega obuvala ter S])rej*mia^
zmernih cenah.
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za ”sa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Palčk,
v
naslednik Karola Cufer
priporoča so tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vltrijol, polivaloike za vrte in patentirane venllatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najuižji ceni.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
ulica dcllii Croce štev. 6
l!omn5/\ raznovrstne, izdeluje se vHIIluSv tudi po miri.
Galoše se popravlja.
podplati ter čevljarske potrebščine.
Vrvarsko nMSSČB0
Usnje 'var: 1. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.)
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
»Ljubljanske kreditne banke“
    ge bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.
Sloge na knjižice obrestuje po »>/.%, vloge v tekočem računu po dogouoru.
V
Delniška |gl.vnle*K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad.K 450.000.
PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Udajatel) in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskara" (odgov. L Lukežič) v Gorici.