List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po & kr. dom za celo leto 2 gid. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Bokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice | Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. | dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Štev. 13. V Mariboru 30. marcija 1893. Tečaj XXVII Vabilo k naročbi, Z mesecem marcijem poteklo je naročnikom četrtlet-nlkom naročilo. Prosimo torej, naj se podvizajo na-dalejšnjo naročnino doposlati, da ee jim dopošiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija 65 kr., do 1. oktobra 1 Ji. 30 kr. in do konca leta 1 gld. 90 kr. — Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah. JJpravništvo. O veliki noči. Velika noč, srčno pozdravljena nam bodi! Vse se nje veseli. Otroci rodostni rajajo, ko napoči ta najlepši krščanski praznik, nebeško veselje njim delajo pomenljive šege in navade o veliki noči. Celo sivi starček s palico ob grobu svojih trudnih dnij se oživi in veselja razsolzi, ko duhovnik slovesno zapojejo: aleluja! in zvonovi zopet ganljivo zaklenkajo, doneč tje v pomladnji cvet in kras veselo alelujo. Je-li pa naše veselje letos o veliki noči čisto in neskaljeno? Bomo-li s posebnim pogumom in srčnostjo stopili s prerojeno naravo v novo letno dobo ? Zal, nam Slovencem velikonočno veselje greni britka zavest, da vladajo povsod, kamorkoli se ozremo, več ali manj tužne razmere. Ni treba gledati na Francosko, ni na Laško, kjer je ljudstvo zbegano, ker so ga možje, celo v vladnih krogih, goljufali za strahovite svote; ne glejmo na Nemško, kjer se vbijajo z novo vojaško postavo, ki bo državi še povišala že itak neznosna bremena; ne glejmo na lužno Rusko — ostanimo pri Avstriji, naši Avstriji, za katero darujemo vsi radi kri in življenje! Kakšno veliko noč bomo imeli ? Toliko, da smo se pred malimi leti otresli nemško-liberalne vlade, ki je ugonobila naš kmečki stan, steber avstrijske države, ki je skovala celo vrsto proticerkvenih postav, ki je s kruto pestjo v obraz bila slovanske narode. In zdaj? Že zopet dviga vkro-čeni zmaj svojo glavo, in kdo ve, koliko mesecev nas ~tt" Dene*iji !ist ;m še loči od časa, ko se povrnejo z vso silo prejšnji viharji? Pogled po naši ožji slovenski domovini ne daje nam sladkih nad. V gmotnem oziru peša naše ljudstvo, od dne do dne grozovito. Blagostan, ki je še pred nekaj leti osrečeval naše prelepe doline in planine, je zginil, kakor poletna megla. Letine so vedno slabeje ; davki in druga bremena vedno hujša; blago, še tt>, kar'gn je, nima nobene cene — za Boga, kam pridemo? Naš zeleni spodnji Štajer bil je raj, ki je tudi drugam svoje bogate pridelke pošiljal, a zdaj še svojih ljudij ne more preživiti, saj smo videli, kako je truma za trumo hitela v nesrečno Ameriko in strahovati so jih morale nabasane puške in nasajeni bajoneti, da jih še več ni odšlo. Ni-li to do solz žalostna resnica? — V narodnem oziru ni trohico boljše. Nemško uradovanje se šopiri, kakor prej; v šolah se potujčujejo naši otroci, kakor prej in če si hočemo priboriti kako slovensko šolico, ah koliko prošenj je treba, kako morajo rekurzi romati po Gradcu in Dunaju! Druga leta prinesli so nam naši poslanci za veliko noč vsaj kak boren piruh ah pisanko iz državnega zbora. Kaj pa prinesejo letos ? Tako praznih rok še niso nikdar imeli. V državnem zboru še ni se nikdar toliko zlatega časa potratilo, kakor letos. Tedne in tedne so se strastno pričkali za češko državno pravo v neskončnih govorih, a kdo se je mnogo zmenil za narodno bedo! Resni glasovi naših poslancev so utihnili, kakor jek v temnem logu. Za stvar, ki je v zgodovini pokopana, toliko hrupa in trušča, za solze, ki se tisočerim udirajo po bledih in upalih obrazih, pa ni nikjer brige! Pozdravljena velika noč! Kvišku srca! O predo-brolna krščanska vera, ki nam o Veliki noči dviga naše misli iz zemeljskih nadlog in jad! Kar nam ona podaje, to je najčistejše, najslajše veselje. Vidimo trpeti Kristusa Odrešenika. Svet ga biča, s trnjem kronat, nevsijpiliijfet' križa, slednjič ga pokoplje, meneč, da je za vselž^ OT^i ■ "4 pole priloge. v ^C^JT čil njega in njegova dela. A čez tri dni ustane veličastno ter premaga svet, smrt in pekel in nikdar več ne bo ne trpel ne umrl. — Slovenci, trpljenje trpinči tudi nas. Valovi bučijo krog nas, preteč nam polom in pogubo. Toda nikar ne obupajmo! Divni pesnik je v proroškem duhu zaklical slovenskemu narodu: »Tvoj je ustajenja dan!« Nas čili in krepki narod je že prestal še hujie viharje. Premagal je grozne čase turškega roparstva, odbil je mogočne navale narodnih nasprotnikov, naš narod bo zmagonosno prestal tudi to sedanjo bedno dobo. Brez trpljenja ni zmage, brez zmage ni slave. V britkih dneh se bomo čistili in jačili, kakor zlato v ognju. Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal, njegova milostna roka je z nami. V tem pre-sladkem upanju na boljšo narodno veliko noč radujmo se tudi letos vesele aleluje! Ko bode donel po vesoljnem svetu pretresujoči glas, odmeval bo tudi v naših srcih: aleluja! In zakaj ne bi, saj vemo, čegar je »ustajenja dan!« Aleluja! Goričljan. --- Cerkvene zadeve. t Martin Kolenko, župnik v pokoju v Št. Martinu pri Vurbergu. (Svojemu blagemu dobrotniku priobčil Fr. Muršič.) (Konec.) Besnica, blagi pokojnik bil je uzoren duhovnik. Akoravno mu je zibelka tekla v priprosti, pa pošteni, jako čislani kmetski hiši, bil je vendar plemenit po duhu, plemenit po srcu. Njegov značaj je bil čist in blag, njegovo srce mehko, ljubeče in radodarno, lastnosti, ki mu jih je njegova dobra mati globoko vcepila v srce že v nežni mladosti. Njegovo geslo je bilo: »Vse za vero in domovino! Tega se je do pičice držal ves čas svojega življenja. Kako goreče, kako vestno je opravljal svoje duhovne dolžnosti! Ko že ni mogel vsled mučne bolezni opravljati svojih molitev iz brevirja, videl si ga vedno in povsodi moliti sv. rožni venec; ludi po poli je vedno molil pobožni duhovnik. Najbolj mu je grenila življenje njegova mučna in dolgoletna in neozdravljiva bolezen. Pa kako moško in potrpežljivo jo je prenašal, kakor pravi potrpežljivi Job! Ni tožil, ni bil nejevoljen, le tu pa tam je kedaj rekel: »Ej ti nevolja ti!« Žal besede pa ni bilo slišati iz njegovih ust. Koliko je pretrpel vsled te bolezni, si pač težko moremo predstavljati. Zato pa je tudi njegova krona v nebesih tem lepša, tem svetlejša. Vedno je mislil na smrt. Pa je bil tudi dobro pripravljen vsak trenotek. Ko se nekoč sprehajava ob pokopališču, poprašajo me ljubeznjivo ranjki gospod: »Veš-li, France, kje bi jaz bil najrajši pokopan?« »No, kje pa, gospod boter?» vprašam jih radovedno. »Tam doli na Ptujskem polji pri Sv. Marku, kjer sem bil nekdaj kaplan, ali pa v prijazni dolinici pri Sv. Martinu blizu Vurberga, kjer sem tudi služboval«, odgovorijo mi v milem glasu. »Zakaj pa ravno na teh krajih, ne pa n. pr. pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v vaši rojstni župniji«? vprašam jih zopet. »Vidiš, ljubi France, zato, ker ravno na omenjenih krajih ljudje kaj pridno zahajajo na pokopališče molit za -^eanjce svoje«, odvrnejo mi. In res, ljubi Bog je spolnil željo. Pokopan je v zaželeni zemlji pri Sv. ¿¡m blizu Vurberga. Verne ovčicc bodo gotovo po- gosto zahajale na grob njihovega nekdanjega dobrega pastirja. Kakor je bil goreč duhovnik, tako tudi vrli Slovenec. Svoj materni jezik je ljubil, spoštoval, branil in zagovarjal vedno in povsod. V tem se je vestno ravnal po nepozabnem Slomšeku. Večkrat mi je rekel še kot dijaku: »Dragi moj, bodi veren katoličan in zvest Slovan«, ter me tako navduševal k vročemu domoljubju. Jako rad je imel dijake, še bolj pa bogoslovce ter prvim, kakor slednjim bil velikodušen dobrotnik. Še nekoliko dnij pred smrtjo obiskal nas je blagi dobrotnik v bogoslovju ter nam z veseljem pravil, da se mu zdravje boljša. Toliko bolj nas je tedaj zadela prežalostna novica: Martin Kolenko je umrl. Za blagim ranjkim britko žaljuje — ne, z njim se že raduje v nebesih njegova dobra mati, katera je umrla še isti dan, kakor sin — toraj ljubeča do smrti! Za njim žaljujejo pobožne sestre in vsi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci. Posebej pa še toži za njim Marjetska fara, ki je zopet izgubila domačinca-duhov-nika, ko še ni pozabila britke zgube pokojnega Geč-a. Tudi tvoj nekdanji šolarček, kateremu si bil vedno skrben oče, velik dobrotnik ves čas njegovega šolanja ter dober vodnik v vseh dušnih zadevah, plaka britko za teboj. V duhu klečim na Tvojem preranem grobu ter ti kličem hvaležnega srca v hladno zemljo, kjer počiva tvoje trudno telo: „V hladnem grobu sladko snivaj, Brez trpljenja, brez ovir; Pri Očetu večno vživaj Za plačilo dušni mir." Še eno željo goji v srci do tebe, preblagi pokojnik, tvoj hvaležni bogoslovec: Izprosi mu pri Očetu vseh dobrot milosti, da srečno doseže svojo srčno željo. Alojzija Kovač, vrlo slovensko dekle. Votlo v turnu klenka bron, Smrtno pesem - poje zvon; Žalostno z glasovi temi Potnika na zadnji poti spremi. Le ta popotnik ni kak postaran mož, ki bi bil vtrujen odšel si po plačilo svojega dnevnega truda, niti priletna ženica, ki si je vsa vpehana v grobu želela počitka, marveč mlada, komaj šestnajstletna devica Alojzija Kovač, hči premožnih in občespoštovanih roditeljev Franca in Marije Kovač, veleposestnikov pri Sv. Antonu na Pohorji. Ker je to že šesto dete, katero sta trudoljubivi oče in skrbna mati spremila k večnemu počitku, -je lahko razumljivo, da je njima ter ostalim bratom in sestram odbijalo se lo »klenkanje brona« ob ušesa, kakor plat zvona, naznanjajoč z ostrašujočim glasom požar. Nebeški vrtnar je presadil mlado in zalo cvetko iz pozemeljskega v svoj nebeški vrt; stariši so izgubili ž njo podporo in veselje svoje starosti, bratje in sestre svojo ljubljeno sestro, prijateljice svojo blago vrstnico, naša cerkev svojo vrlo pevko in ti, »Slov. Gospodar«, svojo zvesto bralko, katera je, še živeč, večkrat prosila, da ji — kadar umre — postaviš v svojih predalih mali spomenik. Ni namen teh vrstic opisovali podrobno leta njene mladosti, ker so ji tekla mirno v krogu njenih ljubečih starišev. Ni mnogo zahajala med svet, pa zalo ni zanemarjala svojega izobraževanja, prebirajoč marljivo slovenske knjige in časopise, po katerih se je tudi v njenem nežnem srcu zgodaj vzbudila ljubezen do mile materinščine in ž njo vred do naroda slovenskega. Prva njena dejanska služba Bogu v čast in faranom v veselje, bilo je petje v cerkvi, kateremu je posvetila mlade svoje moči. Zadnjič je pela v našej cerkvi na sveti božični praznik, a to tako ganljivo, tako navdušeno, da so navzoči verniki prišedši iz cerkve, se temu glasno čudili. Nihče pa morda ni slutil, da jim je pela zadnjokrat. Toda kal bolezni, neizprosno jetike, je od tega dneva čedalje bolj in bolj ugonabljala njene telesne moči, strogi zimski mraz ji je pridno pomagal, da je morala naposled v postelj, katere ni več zapustila, dokler ni v četrtek dne 22. inarcija zatisnila svojih očij na veke. Ne bom pa opisoval njene službe Bogu, njenih dobrot, skazovanih revežem in siromakom, zakaj tiste ima zapisane večni sodnik v svoji knjigi, ki ji je gotovo njen bršljanov venec zameni! z neuvenljivo krono ter jo poklical med one, ki hodijo za .Tagnjetom in mu pojo pesem, katere nihče drugi ne zna peti. Gotovo znamenje srečne smrti je že to, da jo je poklical večni sodnik k sebi v tak dan, da je mogla biti pokopana na praznik njegove Matere, da je lahko nad polovico fa-ranov bilo navzočih pri njenem pogrebu. Tu niso le kapljale, marveč so kar curkoma tekle solze na sveži njeni grob in ta dokaz ljubezni bodi blagi pokojnici dovolj, da ne izgine tako kmalo iz spomina njen spomin. Mrzel je le grob, na kateri ne pade nobena solza; tu pa so se one lile v potokih . . . Jokala sta oče in mati, jokali bratje in sestre, jokali vsi navzoči, saj bi moral imeti kamenito srce, kdor se ne bi razjokal nad tako izgubo. Toda hudo obiskani roditelji in sorodniki, dovolite mi eno besedo: ne žalujte preveč! Dan se vrsti za dnevom, teden za tednom, bliža se praznik, naznanjajoč vsemu svetu ustajenje. Položili ste svoje drago dete v grob, pa le začasna bo vaša ločitev, ker pride čas, ko boste zopet združeni v boljši in srečnejši domovini. Mirno spavaj, draga Alojzija, saj se vidimo zopet za grobom! P. M. --*-- Gospodarske stvari. Sadjerejsko društvo za Soštanjski okraj. Sadjerejsko društvo za Soštanjski okraj ima dne 9. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v čitalničnih prostorih v Šoštanji svoje glavno zborovanje s tein-le dnevnim redom: a) Pozdrav predsednika, b) Poročilo tajnika, c) Poročilo blagajnika, d) Volitev novega odbora, e) Predavanje o sadjereji. f) Razni nasveti. Po dovršenem dnevnem redu bode tombola, z izključno takšnimi dobitki, koji imajo za sadjerejca praktični pomen. Ker namerava to za celi okraj tako važno društvo si tudi pripraviti potrebno trtnico za vzgojevanje ame-rikanskih trt, potrebuje za to blago podvzetje zdatne gmotne podpore. Prijatelji sadjereje in vinoreje! Podpirajte tedaj društvo, kolikor mogoče; kar pa v prvi vrsti s tem po-kažete, da se tega zborovanja v prav obilnem številu vdeležite in tudi Vaše sosede za to važno reč spodbujate, navdušujete in pridobite! Promet z ameriškim trsjem. Vis. c. kr. ministerstvo za poljedelstvo je zopet promet z ameriškim trsjem, oziroma rožjem olajšalo. Odslej imajo c. kr. okrajna glavarstva pravico, deliti dovoljenje za izvažanje pošiljatev in tovorov trsja iz ene okužene občine v drugo okuženo občino podred-jenega politiškega okraja. Za tovore iz krajev, o katerem je izrečena prepoved, da se izvaža trsje enega politiškega okraja v okužene kraje drugega polit, okraja, deli se dovoljenje za izvažanje od c. kr. namestnije v Gradci, pri tem se pa opomni, da se tudi prošnje v naslednje imenovanem slučaj morajo vložiti pri ces. kr. okr. glavarstvih. Dodeljenje izvanrednega dovoljenja za trsne lovore iz Štajarske v kako drugo v državnem svetu zastopano kraljevino ali druge dežele, pridržalo si je prej ko slej c. kr. poljedelsko ministerstvo na Dunaji. Samo z ožina posebne razmere v političnem okraji Prežice in v sosednjem politiškein okraji Krško — vojvodine Kranjske — je c. kr. poljedelsko ministerstvo izvanredno dovolilo, da za tovore iz enega teh okrajev v drugega potrebno izvožno dovolilo sme dotično c. kr. okrajno glavarstvo izreči. Vendar se pa bode izvožnja dovolila v vseh navedenih slučajih le s pogojem, da se pri prevažanju jemlje ozir na potrebno opaznost, da se s trtnimi tovori ne razširi trsna uš. V tem oziru pa veljajo predpisi, da mora biti trsje, tako pri porabi železnic, kakor pri prevažanju na vozeh itd. biti zatovorjeno v zaboje ali pa v platno, tudi se mora izdano pismeno izvožno dovoljenje spremnim papirom priključiti. K temu opomnimo še sledeče. Prošnje za dovoljenje izvažanja trsja morajo se vložiti pri dotičnem okr. glavarstvu, ter se mora v njih imenovati adresat, zatem občina, iz katere se hoče izvažati, kakor tudi občina, v katero se hoče' uvažati, vrsta in število za Izvažanje odločenih rečij in način zatovorjenja. Primitelj tovora mora v teku 24 ur svojemu občinskemu predstojniku dospetje tovora naznaniti, ter istemu oddati izvožno dovolilo, na katerem je prej dne prejetja zapisal: občinski predstojnik pa mora isto nemudoma dotičnemu c. kr. okr. glavarstvu izročiti. O pleinenjenji in vzreji konj. Kdor hoče biti dober konjerejec, mora gledati, da dobi žrebeta dobrega plemena ter jih razumno vzgoji. Dobro pleme da žrebetu lepo obliko in dobre lastnosti, dobra izreja pa potrebni razvoj. Kakor pa neugodne lastnosti dobra izreja zmanjša in zboljša, ravno tako pa slaba izreja vniči najlepše prednosti dobrega plemena. Iz omenjenega je toraj razvidno, kolike vrednosti v ko-njereji je razumna izreja. Semtertje pitajo in debelijo žrebeta ter jim ne privoščijo prostega gibanja. Ves čas stojijo v zaduhlih, temnih, močvirnih hlevih, ne da bi se jim osnažila koža in kopita. Tako zanemarjena žrebeta vzrastejo, pa nimajo nobene cene, ker imajo različne pregreške. Ko-njerejci in kmetje pa tožijo o slabih cenah in slabih časih, katere pa so sami s svojo brezbrižnostjo zakrivili. Ko se žrebeta odstavijo, do dopolnjenega prvega leta moraš jih krmiti z ovsom. V tem času se mladi život najbolj razvija, zatoraj potrebuje krepke hrane. Kar v prvem letu zamudiš, v večih letih pozneje popraviti ne moreš. Poleg dobre piče, katero daje oves, potrebuje žrebe obilnega gibanja na prostem. Gibanje razvija mišice in krepča život žrebeta. Povspešuje pa tudi prebavljanje ter stor:, da pride krma v hasek. Pa ne le ob lepem vremenu po letu, ampak tudi ob grdem in po zimi morajo se žrebeta veliko na prSstem gibati. Kdor noče vsak dan žrebeta spustiti na prosto ali komur manjka za to prostora, tisti naj mesto konjev redi svinje. Več dobička mu bodo donašale. Konj ima na kopitih stati in po kopitih hoditi. Treba je toraj že zgodaj kopita prirezovati ter na nje posebno skrb obrniti. Pogosto najdeš predolga kopita, ali pa tudi, da je en rob kopita viši od drugega. Oboje ovira žrebe v hoji ter zveriži kopito. Visoke piščali in kratka kopita napravijo leseno nogo ali štulo. Pri tem pa trpijo biceljni. Potrebno je toraj posebno skrbeti za razumno izrejo žrebet. O brejih kobilah. Breje kobile potrebujejo posebno skrb. Najmanjša napaka je velikokrat kriva, da ti zmečejo, težko kotijo ali slaba žrebeta skotijo. Breje kobile naj se rabijo za lahko delo, samo gledati je treba, da se ne preženejo. Le zadnji mesec pred kotenjem, naj se vsak den spustijo več ur na prosto, ali pa nje ženi na sprehod! Krma mora biti zdrava in obilna. Polagati pa jim ne smeš take piče, katera napravlja koliko (ščipanje) ali zaprtje. Proti koncu nošenja jim ne smeš pokladati preobilne krme, ker zavzema preveč prostora v trebuhu, ter krati prostor razvijanju žrebeta. Preobilna in premočna piča pa tudi odebeli preveč kobilo, povzro-čuje težko kotenje in zmanjšuje mleko kobile. Krmiti je moraš štirikrat na dan, da ležje prebavijo. Nikdar pa ne smeš breje kobile pustiti v hlevu pri miru stati, ker s tem ves organizem kobilin oslabi, sad v maternem telesu premalo hrane dobiva in kotenje težavniše postane. Kdor noče dobro skrbeti za breje kobile, ta naj kobil k žrebcu ne spušča, zakaj nikdar ne bo imel pri njih sreče. Sejmovi. Dne 1. aprila na Sv. Gorah. Dne 4. aprila v Artičah, v Celji, v Podčetrtku, v^ Mariboru,, v Ljutomeru, na Ptujski gori, v Radgoni, v Šoštanji in v Dramljah. -----*-- Dopisi. Iz Cadrama. (Staro in novo društvo.) Marsikateri, ki gre iz Oplotnice v Gadram, si v duhu že misli in vidi novo cerkev. Žal, da se to ne bo dalo tako hitro izvršiti, kakor pa misliti. Društvo obstoji sedaj že deveto leto in ima še razun cerkvenega stališča, ki velja tri tisoč, čez 20.000 gld. premoženja. Da pa se je to društvo v teh sicer slabih letih za toliko pomnožilo, gre, prva hvala zato društvenemu predstojniku, velč. g. župniku, kateri so znali posebno iz tujih dobrotnikov znamenite svote denarja v društveno blagajničo privabiti. Načrt za novo cerkev je že tukaj in letos se bodo delale priprave, katere so pri tolikej stavbi potrebne, zato je mogoče, da dobi sv. Janez v kratkih letih novo in veličastno hišo božjo, v sedanjo farno pa se preseli iz podružnice v Koritnem sv. Miklavž, kateri bode še gotovo v nebesih vesel, ako se mu bode tukaj na zemlji, posebno pa še v Čadramu večja čast skazo-vala, kakor se mu to sedaj v zapuščenej podružnici v Koritnej vesi godi. Morda nam tudi potem prinese več darov, ne samo v jabelkih, ampak tudi v drugih pridelkih, katerih smo tudi zelo potrebni Da pa tudi v narodno-gospodarskih zadevah naš kraj in okolica ne zaostaja, snuje se v ta namen bralno in gospodarsko društvo v Čadramu, »Sloga« po imenu, za katero še sicer pravila od c. kr. namestnije niso vrnjena, vendar upamo, da se bo to v kratkem zgodilo in da se vsaj v drugem četrtletju vse p*otrebno uredi. Odločen korak v tej zadevi storili so po vzgledu vzornih Cotoveljčanov, tudi tukaj kmetski fantje, kateri potrebo društva poznajo in ga tudi vsakemu priporočajo. Drdštvo ima sicer dober namen, Bog d"aj, da bi imelo tudi obilno zvestih udov, prijateljev in dobrotnikov, kateri bi ga podpirali, da bi zamoglo vztrajno delovati in izvrstno napredovati! Zato vljudno vabimo vse prijatelje branja in napredka v kmetijstvu, v Čadramu in okolici, naj prav obilno prisfopijo k našemu novemu društvu, katero bode, ako bo dobro napredovalo, v čast in korist celemu kraju, in nobenemu ne bo žal, saj že tudi slovenski pregovor nam pravi, da v slogi je moč. Od Sv. Ane v Slov. goricah. (O petju.) O pregrešnem petju danes par vrstic! »Cvetje« Goriško je prineslo v drugem zvezku leta 1893 resnobne misli o pregrešnil pesmih. Na strani 61 odlomimo nekaj: »Nečiste besede, pogovori, nečiste pesmi — vse to je grešno, glede okolišnosti pa je tudi smrtni greh. Greh je tem večji, čem grše so besede, čem daljši je pogovor, čem večja je dušna škoda, čem ostudnejši in hudobnejši je namen ... Ne pojte nespodobnih pesmij (ljubenk, golo-bink, klopink!) Ne razširjajte jih, ako ste jih slišali morda kje. — »Veselite se« t. j. pojte, pravi apostol Pavel, a precej pristavi: »Veselite se v Bogu«, pojte poštene pesmi!« Tako odlomek iz »Cvetja« vernim Slovencem. Kje se pa nahajajo take pesmi? V kratkem! Gospod J. Zirovnik je nabral precej narodnih napevov in pesmij v nekaj zvezkih, a vprašamo, so-li ti narodni napevi pravi ? Te pesmi, osobito za nježne šolske otro-čiče — niso, recimo v I. zvezku: 1. »Prišel sem pod okence«. 2. »Al' bi me kaj rada imela?» 3. »Po gorah se čuje". V II. snopiču »Zvedel sem nekaj novega« je najgrša pesem v Slovencih, »Solnce že doli gre«, ji je jednaka. Moj Bog, ako slišim od nježnih, llletnih otrok tako umazane popevke, pride mi v misel, kam bo Slovenija enkrat prišla? Delo se je začelo, a z grdimi pes-mami proč, bodimo pri tem opazni. —k— Iz Kapele pri Radgoni. (Bralno društvo.) Dne 22. januvarija imelo je tukajšnje bralno društvo redni občni zbor, katerega se je blagovolilo vdeležiti tudi nekaj dobrodošlih gostov od Sv. Jurija ob Ščav-nici in kar nas je prav veselo iznenadilo, vrli Petrov-čani. Izvolil se je nov odbor in sicer so izvoljeni sledeči gg.: Badoslav Bratkovič ml., predsednikom; Jernej Frangež, podpredsednikom; Tone Vogrinec, tajnikom; Josip Veberič, blagajnikom in Leopold Puhar, odbornikom. Kakor navadno; bila je tudi pri sedanjem zborovanju prostorna soba prenapolnjena, a uverjeni smo besede govornika, g. Slaviča, »da jih je množina prišla le bolj iz radovednosti, kakor pa iz lastnega prepričanja o koristi tega velevažnega društva«. Govornik je razpravljal o pomenu in smotru bralnih društev, povdarjal med' drugim tudi to, kako potrebno je, da posebno mi ob jezikovnih mejah, »jezik čistimo peg-; podal nam krasnih slovenskih izrazov, katere naj rabimo na mestu onih. pri nas zelo pogostnih tujih, iz nemščine, oziroma madjarščine izposojenih besedij. Med posameznimi točkami vsporeda zapel je domači kvartet prav mične pesmice, kakor Lesinskijevo . »Tam, gdje stoji,« Fleiš-manovo »Triglav« in dr. Bila nam je tudi prilika opazovati lepoto narodne pesmi. Marsikdo se je čudil slišati pesem »Potnik« in »Zvonikarjeva« v tako lepo vbranih glasovih. Da je gmotno stanje našega društva ugodno, zato se imamo zahvaliti blagodušnim gosp. podpornikom zunanjim, kakor tudi domačim. Hvala tudi č. g. župniku za spretno vodstvo zborovanja! Kapelčani, posebno pa ti mladina, poslužujte se pridno društvene knjižnice in ne poslušajte onih, ki vam branijo pristopiti k bralnemu društvu, oni so sovražniki našega materinega jezika ter mnogokrat tudi • sovražniki sv. vere. Sovražnikom naše vere in našega rodu pa veljajo besede nesmrtnega Slomšeka: »Pustite Slovencem dve reči, ki ste nam dragi, kakor svetle oči: sv. katoliško vero in pa besedo inaterno!« Korački. Iz Brežic. (P apr k i.) Gotovo se je marsikateremu bralcu, posebno pa bralkam vsiljevala hudomušna misel, da se je menda pri nas post že z novim letom začel, ker se ni našlo nobeno poročilo o pustnem veselju. O, le počasi! Tudi pri nas je bil dne 14. svečana pustni torek in častili smo ga, po mnenju njegovih burkastih privržencev, celó dostojno. Vtaknili smo se v nenavadne obleke, si priskrbeli cele zaloge humorja in šale (pa ne iz tiste osodne sklede zelja, s katero tako radi pitajo bedaki bedake) ter se zbrali v čitalnični dvorani. Lep, ob enem čuden in smešen je bil prizor, ko je ponosen Turek korakal s svojo ljubo lulico med krasnimi zastopnicami hrvaškega-slavonskega, gornještajerskega, da celó bavarskega krasnega spola. Za njim se je vlekla neka druga postava, s staro pinjo na glavi, z dolgim nosom in frakom; počastil nas je s svojim pohodom celó pravi, pristni velikomestni »gigerl«, kateri pa je bil, znabiti povodom goda, podvržen metamorfozi, ker spremenil se je nazadnje v skokega klovna, a saj med obema ni ravno prevelika razlika. Prišla je tudi mala, mična Hambur-žanka, oblečena v naših narodnih barvah ter je prodajala vse vrste zelenjad — v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Sumno jo je gledal pisec teh vrst; bal se je pred njo, saj je prišla iz Hamburga, kjer je divjala takrat grozna, nalezljiva kolera. A na zadnje je v njej 'spoznal mlado Slovenko, gospico Marijanico Planincevo, in stopil je k njej in kupil debeli luk (čebulo), druzega ni imela več. Dobila pa. je takoj namestnico, lepo a prav priprosto oblečeno Istrijanko, katera je v isto svrho prodajala južno sadje, in sicer prav srečno, ker v kratkem je bila njena košarica prazna. Tudi Istrijanko ovadim; bila je gospa Brovetova, vzor narodne Slovenke, katero gledó značajnega domoljubja malo-katera dama prekosi. Lep napredek je to v slovenskej narodnosti, da so se tudi dame dela za dom poprijele. Slava jim! Hitro je tekel čas. Šaljive pesmi našega zbora, komična godba na papirnih inštrumentih, vse je kazalo značaj dneva. Ker že pustno veselje opisujem, naj omenim iz pravičnosti tudi 4Jewerbekranzchen«, kjer seveda nisem bil navzoč, in tedaj tudi mnogo o njem ne vem; k večjemu to, da je bilo preveč — plesalk. Dobro je tako! Iz Brežic. (Čitalnica. Gledišče.) Minol je pust in ž njim tudi — grdo vreme. Solee pripeka nekateri dneve prav močno, tako da so nekateri svoje zimske suknje že shranili, sicer ne v zastavnici, ker tacega zavoda še Brežice, žal in hvala Bogu nimajo — in zdaj frfolijo, ko prezgodnji metulji, od vijolice do vijolice, od marjetice do zvončka, in drugih takih cvetic, ki so že na dan, prikukale. Prav dobro je izplačaj te predrzneže marcijev sneg, posebno dosti ga je padlo prvi spomladni dan metulji so zlezli zopet v zimske suknje, a cvetice-—moj Bog, saj jih je le malo ohranjenih in skritih pred omenjenimi dvonogimi, brezkrilimi metulji, ki so je iz galantnosti ali celó iz pretiranega cvetoljubja potrgali — so ovenele. Mane si zdaj skrben kmetovalec roke, saj mu je sušeč res prav po volji: suh je — to pomeni dobro letino, gromelo je; pomeni tudi dobro in kaj še čemo več? Prosimo Boga, da je ta sušeč s svojimi dobrimi znamenji napovedovalec tudi res prav dobrega leta. Brežičani smo slavili tudi jubilej svetega očeta, sicer ne tako veličastno ko druga mesta, a vendar dostojno lepo. Čitalnični pevski zbor je pel prav krasno pri slovesni sv. maši v samostanski cerkvi, kjer poje tudi vsako drugo nedeljo in praznik, kar najlepše kaže našo vernost; petje slovensko, sicer jezi malo naše Nemce, jedna velika Nemka se je celó izrazila, da ne gre več radi tega v cerkev, a to nas naj ne moti, ker omenjena dama tako na noben način v cerkev ne gre, bodi si petje tudi nemško. Zeló važen dan je bil za nas 19. marcij t. I. ne radi tega, da je obhajalo mnogo odličnih Slovencev svoj god, temveč čitalnica je imela svoj občni zbor. Olvoril ga je gospod prvo-mestnik dr. Firbas ob šestih v navzočnosti mnogo- številnih znotranjih in kar nas je posebno prijetno iz-nenadilo, tudi zunanjih udov. Po prisrčnem pozdravu se je spominjal najprej tistih mož, ki so bili udje naše čitalnice, .katere pa so nam ali bridka smrt ali druge razmere odtrgale. Z vidnim veseljem pa je označil, da je čitalnica dobila dokaj novih udov, in se v preteklem letu prav lepo razvila. Za njim je poročal tajnik, gosp. Šetinc. Omenil je mnoge zabave z gledališkimi igrami in druge podrobnosti. Prečital je tudi zahvalo svitlega cesarja na čestitko povodom 401etnega jubileja, kar so vsi stoje poslušali in zaoril je močan: živio. Blagajnik g. dr. Šmirmaul je razkril čitalničino gmotno stanje, katero je kljubu mnogim večjim izdatkom prav dobro. Seveda se je moralo večkrat tudi v lasten žep segniti, za kar pa naj vsacemu prepričanje za hvalo služi, da je storil nekaj več za narodno stvar. Knjižničar gosp. Levak povedal je, da ima čitalnica skoraj vse slovenske časnike in tudi nekatere hrvaške in nemške. Na to je predlagal g. Agreš, da se vsi zahvalimo odboru, posebno omenjenim gospodom in še posebno tudi g. Šventnerju, kateri je kot ravnatelj našega gledališča skoraj največ pripomogel, da je stanje tako ugodno, za njihov trud, kar se je z velikim navdušenjem zgodilo. Po tem so prišle volitve, katere so, hvala Bogu, zelo dobro izpadle. Predsednik je zopet g. dr. Firbas; on se je sicer branil časti, meneč, da se boji, da bi mu moči in čas ne dopuščal za čitalnico tako delovati, kakor je potreba. Veliko nasprotovanje vseh navzočih in pa obljuba, da ga hočemo vsi podpirati, ga je vendar pripravilo, da je predsedništvo sprejel. Od vseh stranij, mu je donelo veselo odobravanje, ker vsi vemo, kaj je g. dr. Firbas za čitalnico vse storil. Podpredsednik je mesto umrlega g. župnika Kuneja naš obče priljubljeni č. g. dekan Ferenčak, kateri se je sicer z ozirom na svojo starost protivil; on je podaril takoj čitalnici velikodušen dar 20 gld. Tajnik je zopet g. Šetinc. Tudi on ima za čitalnico nevenljive zasluge.. On ji žrtvuje ves svoj prosti čas in moči. Kot izvrsten igralec na citrah nas je že katero in katero urico dobro zabaval. On je prav za prav citre k nam presadil; on se je mnogo in mnogo trudil, da imamo zdaj tercet, kateri se more gotovo z vsakim meriti.-Kot dober basist je važen član pevskega zbora in kot izurjen diletant čitalničnega gledališča. (Konec prih.) Iz Savinjske doline. (Pogreb krščanskeg.a mladeniča.) Po dolgi in zelo mučni bolezni je dne 13. marcija ob 5. uri zvečer umrl Valentin Šušterič, marljivi cerkvenik in spretni orgljavec; dne 1. novembra 1891 nastopil je orgljarsko službo v Braslovčah in dva meseca pozneje je prevzel tudi službo cerkvenika za J. Legvartom. Vestno in marljivo je Sušterič opravljal svoje dolžnosti; posebno navdušeno pa se je poprijel petja. Izbral je vrle mladeniče, pri katerih je izpoznal nadarjenost za petje in jih je začel poučevati po številkah in sekiricah v petju, cerkvenem in narodnem. Da so se mu pa mladeniči Braslovški v pouk tako radi podali in tako stanovitni ostali, kakor redko kje, bodi jim na tem mestu izrečena srčna zahvala! Pokojnik bil je zelo ponižen in prijazen, zato si je hitro pridobil ljubezen vseh faranov, posebno pa svojih učencev. Ker mu je pri poučevanju potrpežljivost sijala na lifci, zato je tako hitro naučil pevce, da so že na svečnico prvo-krat peli v cerkvi in potem vsako nedeljo pri rani božji službi, kakor se še zdaj, hvala Bogu, zmirom godi. Lansko leto meseca majnika se je čvrstemu kri iz ust in nosa vlila in moral je bili 14 dnij v postelji že pripravljen za smrt, a ljubi Bog mu je dal, da je še okreval, in naprej opravljal svojo službo, se ve, da zelo težko a vendar z vso natančnostjo. Meseca avgusta se mu je ta bolezen povrnila in moral je popustiti službo. Peljal se je domu v Žalec na svoj dom, k ljubeznjivi svoji materi in blagi sestri, kateri ste mu vedeli lepo streči: pa tudi sam si je prizadeval se zdraviti, pa vse je bilo nevspešno. Bolezen, jetika, se mu je popolnoma vgnez-dila tako, da se je vidoma smrti bližal. Zdaj pač ni bilo več upanja na zdravje. Sprevidel je to on sam ter se je popolnoma božji volji vdal. Še le 28 let star je moral ta svet zapustiti. Premilo se nam je pri srcu storilo, zagledavšim na mrtvaškem odru, prej tako čvrstega mladeniča, zdaj pa tako zdelanega od jetike, da ga ni bilo skoro spoznati. Ali vendar kljubu temu zdelo se nam je, da njegovo mrtvo truplo obdajajo božji an-gelji. Tolažila nas je misel, da je srečno izvojskoval v tem življenji, in da zdaj že prebiva pri Očetu nebeškem, saj je bil zmirom lepega, pobožnega in krščanskega življenja. Pogreb je bil dne 15. marcija. Proti 9. uri zjutraj zbralo se je ogromno vernega ljudstva pred hišo pokojnikovo. Bela krsta bila je ovenčana s prekrasnimi venci, kateri so mu bili poklonjeni v zadnjo čast. Upamo, da se njegova duša že veseli svojega plačila gori nad zvezdami, truplo njegovo pa počiva v njegovi rojstni gomili, bodi mu žemljica lahka! Iz Konjic. (Drago žvižganje.) Dobili smo novo železnico iz Poličan do Konjic in od 19. decembra 1892 že žvižga hlapon skozi Dravinjsko dolino. Za nas kmete to pač ni nobena veselica, temveč precejšnja žalost. Konjiški okrajni zastop je obljubil, da se glavnica od 150.000 fl. na leto za to železnico obrestuje in sedaj je že naklonjeno 11% vsakemu davkoplačevalcu konjiškega okraja za to žvižganje. Ako omenimo, da kmet že tako komaj diha zaradi velikih davkov, in če se omeni, da so mu za to železnico najboljše kose zemljišča za par forintov vzeli, bode vsak umen človek spoznal, da je Dravinjčanom to drago žvižganje, v veliko škodo ne le za eno ali dve leti, temveč za vse naše potomce. Dobro pa pravi pregovor: Po toči je zvo-njenje zastonj! Zahvaliti pač imajo kmetje edino le nem-škutarsko gospodo, ki sedi v raznih zastopih tega okraja. Ko bi bili slov. možje v njih, ne bilo bi te železnice, ali vsaj ne take, ki je in brž ostane le — draga igrača. Tedaj kmetje, poglejte, komu izročite čast zastopati Vaše zadeve! Iz Okoške občine. (Nesreča.) V Okoški gori pri Čadramu zgorelo je zvečer 1. svečana hišno in gospodarsko poslopje mladega posestnika A. Leva, kateri ■bi bil imel iti čez par dnij k poroki, vsled te nesreče pa mu je nevesta odpovedala in ker je nesrečnežu zgorelo večinoma vse, česar ni imel na sebi, in tudi dvoje svinj, vrh tega pa še zavarovan ni bil, sme se reči, da je siromak resnično usmiljenja vreden in vse podpore potreben. Sumi se, da je hudoben človek kriv požara. Od Kapele pri Radgoni. (Poročilo.) Nekoliko prepozno, pa vendar vam nekaj vrstic pišem z ljubeznivega Kapelskega griča in sosednega Murskega polja. Lep prija?en je ta kraj, je tudi Slovencev rojstni kraj in če bi tu ne bilo nemčurjev vmes, nič boljšega bi ne trebalo. Naše »bralno društvo« imelo je dne 22. prosinca svoj občni zbor, vdeležilo se ga je prav obilno ljudstva, ne samo iz domače župnije, tudi od Sv. Petra, od Sv. Jurija in dva dečka celo od Male nedelje. Vspo-red vršil se je redno, vmes pa so peli domači pevci in kdo so ti domači pevci ? Ti so gg.: Davorin Meško, Jernej Frangeš, Anton Vogrinec in Jože Kokelj; tako zbrano petje, kakor ti omenjeni gospodje peti zamorejo, je res milobno, občutljivo. Imamo pa tudi- precejšnje število udov, kateri marljivo čitajo časopise in knjige. Posebno pa se mladina za geslo: vse za vero, dom in cesarja poteguje. Nekatere vam tukaj navedem, mladi Jakob Mir; on nam je že več zanimivih in podučljivih knjig kupil in društvu daroval; tako tudi fantje Jakob Zemlič, Ignac Drobec, N. Golob, F. Fekonja, Janez Divjak, N. Puhar in več drugih. Torej le naprej tako; ne ustrašite se onih Vračgovih prerokov, kakor je oni dolgi mož v Rihtarovcih, kateri hoče več vedeti in postati, kakor so gg. duhovniki; on njim hoče nekaj komandi-rati. pa tudi zmerjati jih dobro zna. Kdo pa je najboljši prijatelj, prepričal sem se pri pogrebu F. V.: njegovi prijatelji v življenju so se pri pogrebu le smijali med tem, ko so č. g. mašniki prav goreče za njega dušo molili. Imamo tudi častne ude, kateri nam veliko pripomorejo; ti so celo iz Gornje Radgone in Badgone: tisočera vam toraj hvala, ljubeznivi prijatelji nas Slovencev, skoraj smem reči, nas nemškutarskih tlačanov. Vsem zakličem pa: Združimo se, zjedinimo, ne vdajmo se nikomur! J. B. Politični ogied. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Svitli cesar je dne 28. marcija odprl letno razstavo v umetniškem domu na Dunaj i. — Državni proračun za leto 1893 ie dobil najvišje po-trjenje. — Kakor druga leta, govori se tudi sedaj, da grof Taaffe odstopi, ker nima večine v drž. zboru za-se, ali skorej gotovo je, da ostane vse le — pri govorici. Grof Taaffe ni mož, da ga kaj takega spravi ob »dobro volj o «.v Štajarsko. Deželni zbor snide se v Gradci že dne 6. aprila. Gospodi naši se mudi ter že težko čaka trenotja, da skuje nove okove za slov. ljudstvo. Tokrat jih peče slov. uradovanje, kakor je pri nekaterih slov. občinah (žal, da ne pri vseh!) v navadi. — Dež. šolski svet je ukazal, naj se po ljudskih šolah poučujejo tisti otroci, ki stoje že v 14. letu, pa še ne znajo dobro brati in računati po volji, v zadnjem šolskem letu posebej in samo v kršč. nauku, branji, računanji in pisanji. Dobro, toda čemu pa so hodili potlej prej že sedem let v šolo? Koroško. Po raznih mestih se vršijo v prihodnjem meseci volitve v občinske zastope, ali volilcem ni kaj posebno do njih, saj so že povsod nemški liberalci na vrhu. K večjemu so si še v strahu, da se ne vrine k,je kak mož v zastop, ki bi jim gledal natančniše na prste pri gospodarjenji z obč. denarjem. — Na c. kr. poštah ne znajo še nič slovenski ter slov. pisem zato ne vidijo radi. V tem bode treba pritožiti se do višje gospode na Dunaji! Kranjsko. Lastnik grada pri Blejskem jezeru je jud Muhr in v novem si lasti že vse pravice tudi tega jezera. Ljudstvo pa se je vsled tega hudo užalilo ter se je na ljudskem shodu sklenilo, da se pokliče gosposka na pomoč. Upamo, da se to ne stori brez uspeha. — Val. Vodniku se vzida v Koprivniku letos poleti spo-minjska plošča. Nabranih je za-njo 101 goldinarjev. — Deželni zbor se snide v Ljubljani še le dne 20. aprila; iz početka se je sodilo, da se sploh ne skliče, ker nima dela, kajti proračun je dognal že koncem leta 1892 za letošnje leto. Primorsko. Mestni zastop v Gorici se brani še nadalje slov. ljudske šole, toda sedaj upamo, da brez uspeha. — Goli Kras postane s časom še vendar-le zelen, kajti vlada sadi drevesca po njem in hvala Bogu, da rastejo in že jim burja ne izpiha življenja. To bode velika dobrota, tudi za druge dežele, kajti gozd ondi, kjer je sedaj golo pečevje, je pravo bogastvo! — V Trstu se . pripravljajo na obč. volitve. Ni dvoma, da voli slov. okolica slov. može, v mestu pa bode težko drugače, ka- kor sedaj: laški možje, ki vsaj z enim očesom mežijo v Italijo. Hrvaško. Da se pokliče nadškof dr. Stadler iz Serajeva v Zagreb, trdi se sedaj že za gotovo, ali kdor pozna madjarsko vlado, dvomi še lahko. — V Zagrebu so imeli strike na kr. gimnaziji, vendar pa je sedaj že pri konci, samo dva dijaka morata drugam. Kriv te rabuke je bil nek srbski učinec, ki je hrv. tovariše svoje zmenjal, ti pa tega niso mirno trpeli. Ogersko. Kolikor kaže, poskusi vlada vendar-le svojo srečo s »civilnim zakonom«. Po veliki noči pride neki s svojim načrtom za tako postavo pred drž. zbor. Ali ji tukaj obvelja? V zbornici poslancev skorej gotovo, toda v gosposki hiši ravno tako gotovo, da ne. — Na vseučilišči v Budimpešti je 1033 judov in samo 1586 katoliških dijakov in vendar pride prebivalcev katoliških 53 na 5 judov. Iz tega si posnameš lahko, zakaj najdeš v vseh drž. službah toliko judov! Vunanje države. Bi m. Dne 25. marcija je bil prof. J. Pastor iz Inomosta pri sv. očetu Leonu XIII, dan poprej pa kraljičina angleška. Sv. oče so razmeroma še čvrsti. Italija. Na kralja Umberta je v Bimu uni dan nek blazni capin vrgel pest prsti in liberalni listi so zagnali strašen krič, da je capin v službi — jezu vito v, torej pa so zločina le-ti krivi! Se ve, ilo k občnemu zboru Ormoške posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se po odredi na Veliki ponedeljek 3. aprila 1893 ob pol treh popaludne v Ormoški čitalnic'. Dnevni reil: 1. Poročilo predstojnikovo, polaganje ko-nečnega računa in bilance za leto 1892. 2 Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za 1892. 3. Predlog predstojnica in nadzorstva o porabi čistega dobička. 4. Predlogi. Hriii;« vabilo. Ako ob zgoraj navedeni uri ne hi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti prvega zborovanja odredi v smislu § 33 zadružnih pravil drugo zborovanje na isti den 3. aprila 1893, pa ob 3. uri po poludne na istem mestu in z istim dnevnim redon, kakor je spredaj za prvo zborovanje odločen. Ormož, 13. marcija 1893. 3-3 Svojmir Sever, Dr. J. Geršak, knjigovodja. predstojnik. Adolf Hauptmann to vixi-m» oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja 7-10 Ijj 111> 1 j a it si. Natečaj. Zgradba novega ostrešja pri stolpu župne cerkve Sv. Mihela pri Šoštanji se bode po zniževalni dražbi oddajala dne 12. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne na lici mesta. Načrti, dražbeni pogoji s proračunom stroškov pr. 2678 gld. 63 kr. leže v župni pisarni na ogled. Cerkveno-skladni odbor Sv. Mihela pri 2—3 Šoštanji. I Priporočba. Priporoča se zanesljivi cerkvenik ali mežnar v službo, samskega stanu, ki je tudi za domača opravila v farovžu spreten. Na vprašanja vljudno odgovarja g. M. Hočevar, trgovec v Celji. Pivo \ steklenicah l in sodčekilt. | Pokorno podpisani naznani, da pro- d p dava v obče priljubljeno, pri mnogih jj g razstavah v Avstriji premirano izvrstno ^ l'arališl((i pivo Ž (tako zvano zdravstveno pivo) v stekle- ¡g 4 nicah '/»> Yj in 1 liter in tudi v sodče- i

ei*i:*:iie brane za mah po travnikih ima .fosil» Ej»rl>er in dr. v Žalcu (Štirsko.) 5-6 Cementne izdelke kakor: plošče za tlak vsake velikosti in oblike v treh barvah, plošče za podstenja in k temu robne kamne, cementne cevi za mostove in kanale od 10c»t do 40c»t v znotranjem pro-meru, podboje za duri in okna, kompletne stopnice, pokrove za studence, štirivoglate in okrogle, velika korita (kopanje) in manjše predstavke za studence, svinjske korita troje velikosti in vsake dolžine, podstavke za žel. nagrobne križe itd. Vse to iz najfinejšega portlandcementa ima v zalogi in nareja na naročila izdelovatelj Josip Mursa »•« it rn ¡tJ i /tri Mjjutomeru. Prevzema tudi vsako v to obrt spadajoče večje ali manjše delo. Za trpežnost svojih izdelkov jamči. Velika zaloga portland in roman-cementa. Ilustrovani ceniki na zahte-vanje zastonj. 2—5 Pcfftflsi se Posestvo v okolici He-* """ benstrajt, četrt ure od Konjiškega trga obstoječe iz enega orala vinograda, eden oral sadnega vrta in travnika in 3/4 orala njive z poslopji vred za 1200 gld. Več se izve pri Ivanu Pernovšek, c. kr. dav-karskem pristavu v Celji. 2-3 Uradne in trg-ovsslse KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Proda se posestvo S s 47, orali zemlje, lep sadunosnik, vrt, njive, travnik s pohištvom in gospodarskim poslopjem nad mestom, na prijetnem kraji z lepim razgledom za umirovljeue gospode. Več pove Lovro Stepišnik v Slov. Bistrici štev. 106. Jajca za valjenje pravili Brama-kokošij, komad 15 kr., holand-skih, črnih z veliko belo kapico, komad 15 kr., houdanskih kom. 15 kr., pravih štajarskih kur, komad 10 kr., minorka komad 20 kr., Langshan 30 kr., puranov 30 kr., srebro-Wyandottes 50 kr., Rammelslohern 15 kr., Cochin-china 25 kr., hamburških Silber-sprenkel komad 25 kr., velikih štajarskih rac kom. 15 kr. Razpošiljam jajca za valjenje le od čistih živalij, katere so bile že večkrat premirane in sem porok za čistost in pra-vost sort. IllakM PbhIj 1-5 Koflah, (Štirsko.) Grasilnice vsakovrstne velikosti in stroja, s pristop nimi ventili, najizvrstnejše delane, in velike moči za brizganje, prilične srenjam, mestom, trgom in njihovim gasilnim društvom. Hriz$'aliiice na kolesih, nosljah, v putah za vrte, Vodonosnike razne sostave, najboljše cevi iz konop-nine, gumija, za sesavanje vode ali za napeljavanje vode, dalje vretenice in tehtnice za ove cevi, kakor tudi drugo orodje gasilcem potrebno priporočuje po najnižjej ceni proti 5let-letnemu poroštvu Albert Samassa, o. k. dvomi zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja i* MjjuMJani. Srenjam in gasilnim društvom dovoli se plačevanje v rokih. Podrobne ceniLnike dopošilja brezplačno in franko 2 I l! I 1 L '.mm Premi.-an z zlato svetinjo v Brusselu 1892 in s častnim diplomom in zlato svetinjo v Londonu 1893. Najboljše sredstvo za želodec, katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICCOLI, lekar „pri angelju" v t.Juhljani na DunajBki cesti- Cona 1 ±1115 kr, Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 stekl. stane gld. 136; s 24 gld. 2 60; s 36 gld. 3'84; s 44 gld. 4'26; 55 stekl. tehta bkg s poštno težo in velja gld. 5 26; 110 stekl. gld. 10 30. Poštnino plača vedno naročnik. Depot v lekarnah Bancalari in König v Mariboru. 12-30 Zahvala. V imenu obdarovanih Šentrupert-s k i h pogorelcev izrekam presrčno zahvalo vsem p. n. dobrotnikom, posebno dvema preč. gg. župnikoma, slavnemu načelstvu posojilnice v Celji in vsem blagorodnim gospodom in gospem v Celji za poslano obilno denaruo podporo: Bog naj vsem tisočerno povrne! Gomil s ko, dne 28. marcija 1893. Luka Jeriša, župnik. Na prodaj je v okraju Mariborskem prav lepo posestvo, obstoječe iz 23 oralov zemlje lepih njiv, travnikov, gojzdov in vinograda. Proda se pod roko in prav po nizki ceni. Več se izve pri uredništvo tega lista. 1-3 I I Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo ¡si mošlarstvoJ Klatilmce. vitle, trieurs Čistilne mline za žilo rrznhilro zn krn:» samodelujoCu aparate proti peronospori tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje _ _ predmete za kleti, sesalnlce za vse namene, kakor f i1 ( vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo , razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJf MT 2 2 Fraterstrasse Mr. 73. 1'jgato ihulrarani katalogi » n,mikom in aioTi-nsfaeiii Jeiikn aaBtoc| in |>uklDlllH |>roiTu. NajMantnejSi pogoji. — Jamstvo. — Stroji se daj» na potkutajo. Cem so se nista znižale! Pfehpmaltii ¡talei ptpasl! Priporočam svoje priljubljene 4V2 kilo težke, bakrene, pokositrane vakuum komad 14 gld. Kdor vzame 6 komadoy, dobi 7°/o odpustka. 600 komadov v zalogi. A. Fiebiger, kollar koroške ulice 5, v Mariboru. 5 Tiskarna sv. Oirila priporoča naslednje knjige: 1. „Žalostna mati Božja*', spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku, 6. natis. Obsega pouk o češčeuji žal. matere Božje, pobožnost sedem jietkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device, zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pes-mij. Ta posebno za sveti postni čas primerna knjiga stane vezana v polusivje ....... gld. —"70 „ z zlatim obrezkom . . . . . „ —' 80 „ v usnje z zlatim obrezkom . . . „ 14 40 2. „Družbine bukvice za dekleta", spisal Jožef Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik, 12. natis; namenjene v prvi vrsti dekletom Križevske družbe, pa tudi vsem dekletom sploh jako koristne, veljajo vezane v usnje z barvanim obrezkom . . . gld. 130 „ „ rudečim „ . . „ 1 ■ 40 „ „ zlatim „ . . „ 1' 60 3. „Duhovni Vrtec", 4. natis, priporočanja vredna molitvena knjiga, posebno za mladino, stane v usnje vezan z zlatim obrezkom .... gld. — • 85 „ „ „ „ s kopčo „ —'95 4. „Sveto opravilo", spisal Anton Slomšek, nekdajni viši ogleda šol, 5. pomnoženi natis; namenjeno šolarjem viših razredov, velja vezano ......... gld. —'35 „ v polusnje z zlatim obrezkom . . . „ —'50 ,, v usnje z zlatim obrezkom . . . . „ — 60 5. „Ključek nebeški", spisal Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru, za šolarje nižili razredov, velja vezan ......... gld. —"30 „ v polusnje z zlatim obrezkom . . . . „ —' 40 v usnje „ „...... —-50 6' „Bukve božje v naravi", podomačil P. Ilrisogon Majar, stane 20 kr. 7. „Božič" pridnim otrokom, spisal Alojzij Vakaj. stane 15 kr. 8. „Svete pesmi za šolarje", vezane 10 kr. 9. „Zbirka narodnih pesmij" I. snopič 10 kr. 10. „ „ „ 11. snopič 10 kr. 11. „Ženitovanje" 15 kr.