Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah lahni a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: ittl W. 22nd Place CMcap, DL v_r1 r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m Seeond-ClMe Matter January 18, 1915, at the Poet Office at Chicago, Illinois, under the Act of Auguat 24, 1912. The large* Slovenian Weekiy in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22d4 Plae* Chicage, DL No. 92« Štev* 52« Chicago, 111., 3. januarja (January) 1917 Leto II. Volume U. Letnica upravništva. S tem prosimo uljudno tajnike onih krajevnih društev, ki nam še niso doposlali uradnega poročila o volitvi novih uradnikov za leto 1917, da naj nam ime in naslov predsednika, tajnika in zastopnika tekoči teden zanesljivo dopoš-ljejo, istotako tudi čas in kraj mesečnega zborovanja. Dosedaj nam manjka še od 30 društev tozadevnega poročila. Novi imenik krajevnih društev bode priobčen v št. 2. dne 17. t. m.—Mesec december, — čas glavnih volitev pri krajevnih društvih je že minul, vsled česar je dolžnost vsakega društva, da naznani izid volitve glavnemu Jednotine-mu tajniku in upravništvu "G&- Slovenci v Barbertonu, <)., so se sila K. S. K. Jednote". Društvo, nedavno zavzeli za svojo lastno ki nam ne bo poslalo tekom tega | župnijo. Imeli so pa že takoj v tedna imen novih uradnikov, bode začetku zapreko, ker jim njih v prvem imeniku krajevnih dru- škof ni hotel dati dovoljenja v to s-titke ženinu in nevesti, saj sta oba člana naše K. S. K. Jednote. — Leto 1916 se je izdalo na City Hall v Chicagu nekaj nad 34.000 poročnih dovoljenj za kar je prejelo mesto $51.000 pristojbine. Vsako poročno dovoljenje stane namreč $1.50. Tozadevni klerk, ki izdaja poročna dovoljenja, je s tem številom prav zadovoljen. Jeli so pa vsi v minulem letu poročeni pari tudi zadovoljni in srečni, — je pa drugo vprašanje. Ameriške vesti. Nova slovenska župnija v Barber-ton, Ohio. štev izpuščeno. Lokalne vesti. — Tako milega in prijetnega Novega leta, kakoršnega smo imeli letos tu v Chicagu, — že dolgo ne pomnimo. Cel dan je pošiljalo blagodejno solnce svoje gorke žarke na zemljo kot za svoj novoletni pozdrav. — Mnogo ljudi je hodilo po cesti kar brez zimskih smkenj, saj je bil ta dan podol>eii skoraj pomladanskemu. Izvanredno krasno vreme je privabilo na novoletni dan ob 10 uri polno vernikov k' slovesni sv. •maši v našo slovensko cerkev. Kakor nekdaj v starem kraju, tako so tudi na ta praznik potrkavali naši vrli fantje in možje v stolpu naše domače cerkve. Vse je bilo nekako praznično razpoloženo in navdušeno, ko so si rojaki po sv. prostor svrho. Zato vso se obrnili na duhovnega vodjo K. S. K. J., da naj jim on pomaga v tej zadevi. Tukaj podajamo odgovor na pismo ykatero je naš duh. vod j« pisal clevelanlskemu škofu: "Cleveland, O. 18. dec. 1916. Rev. Jame; Cherne, Sheboygan, Wis. Dragi in častiti gospod! V odgovor na Vaše pismo Vam sporočam, da želi prevzvišeni škof da bi mu Vi, z ozirom na Vaš velik upliv med duhovni v Združenih državah in z ozirom na Vašo skrb zu svoje rojake, priporočili dva slovenska duhovna za njegovo škofijo. Vam zvesto udani W. A. Scullen, škofijski kancelar." Kakor se nam poroča, imajo verni rojaki v Barbertonu, O. že kupljen za gradbo nove opravilu pred cerkvijo voščili cerkve in nabrano precejšnjo svo-sreeno Novo leto. * to za ustanovitev lastne slovenske Popoldne se je vršila v Tloer- fare. Upamo, da se jim bo ta go-berjevi dvorani velika plesna ve- ^ča želja kmalu izpolnila. selica društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Obisk je bil tako sijajen in velik, da takega to društvo že dol#o časa ne pomnT.- Vsa čast Mož in žena na mrtvaškem odru. Dopisnik iz North Chicaga, 111., nam poroča, da je v tamosnji bol-vrlim članom in članicam tega (nišnici dne 27. decembra ob 4ih društva, ki so se številno udeležili pop. umrl rojak Anton Gorišek; te veselice; čast in priznanje pa čez 7 in pol ur zatem je pa umrla' tudi našim drugim slovenskim tudi njegova žena Helena; prvi bratskim društvom, da so prihi- je umrl za pljučnico, žena po vsled tela v tolikem številu na Stefa- ponesrečene operacije. Ganljivo novo veselico in so pokazala s tem medsebojno naklonjenost, slogo in društveno slovensko vzajemnost! Finančni uspeh te veselice bo gotovo nad vse povoljen. — Zahvala. — Spodaj polpisani se na tem mestu najlepše zahvaljujem cenj je bilo videti moža in ženo na mrtvaškem odru. Pogreb se je vršil dne 30. decembra dop. iz ta-mošnje slovenske cerkve. Rajni Anton Gorišek je bil 67 let star; bil je član društva sv. Jožefa št. 53 K .S. K. J. in sv. Ro- 8lovenskemu in hrvatskemu ob- ka j. s. K. J.; njegova žena Ilele-cmstvu ,ki je nas na Novega leta na je pa dovčakala 40 leto staro-dan pri naši veselici v Hoerberje-1 sti; bila je tudi članica K S. K. J. vi dvorani počastilo s svojim, tako številnim obiskom. Hvala vesel ic- nemu odboru za njegov trud pri J & članom Otroško zavetišče zgorelo. — 45 in sicer pri društvu Mar. Pomagaj št. 79. Svetila jima večna luč! tej prireditvi. Hvala vsem in članicam za obisk. Izredno lepo hvalo pa izrekam tudi vsem onim društvom, ki so se našemu povabilu ta dan tako častno odzvala in s tem nam pripomogla do sijajnega uspeha! — S spoštovanjem John Žefran,t. č. predsednik društva sv. Štefana št. 1 K. S. K.' Jednote. — Kakor kaže, bode leto 1917 uspešno leto za novoporočence. Dne 1. t. m. so ibili v naši slovenski cerkvi na oklicu kar trije pari: dva ogrska Slovenca in Slovenke in nas znani rojak Frank Bovtar, ki je popeljal danes dop. pred oltar dražestno hčerko di«u, zine Šinkovec, — gdč. Anico Šinkovec. Ženin je doma iz Cesnic na Gorenjskem, nevesta pa iz Chicaga. Mr. Rovtar ima v naši naselbini dobroidočo tovarno raznih potrebščin pri električnih strojih in aparatih. Novoporočenca sta se podala danes iproti New Yorku na ienitovansko potovanje. Mnogo sreče in blagoslova! Iskrene če- deklic žrtev plamena. Montreal, Kanada, 31. dec. — Danies, proti 1 uri zjutraj je izbruhnil v otroškem zavetišču sv. Ferdinanda blizu Lake William požar, pri katerem se je zadušik) vsled dima 45 slaboumnih gojenk tega zavetišča, nekaj nad sto se jih je pa rešilo, ker so pravočasno poskakale raz okna na tla. Med žrtvami plamena je tudi ena usmiljena sestra ,ki je našla smrt pri reševanju otrok. Wilsonova 601etnica. Washington, D. 0., 28. dec. — Predsednik Woodrow Wilson je obhajal danes 60 letnico svoje starosti. Tem povodom mu je došlo od blizu in daleč mnogo brzojavnih čestitk. Navzlic izvanredno napornemu delu in te staros-ti, se počuti predsednik povsem čilega in zdravega. Običajno vstaja zjutraj zgodaj, zvečer gre pa k počitku Sele ob llih. Uradno poročilo o predsedniških volitvah. New York, N. Y., 27. dec. — Sele danes se je dalo v javnost uradno poročilo o minulih predsedniških volitvah. Mr. Wilson je dobil 9,116.296 popularnih glasov, Mr. llughes pa 8,547.474; torej je zmagal Wilson z 568.822 glasoma večine. Leta 1912 je dobil Wilson pri volitvi 6,297.099 glasov, Taft 3,846.199 in Roosevelt 4,124.959. Za socialističnega predsednika Mr. Bensona je bilo oddanih 750.000 glasov, nevštevši 8 držav; leta 1912 je dobil socialistični preds. kandidat Debs 901.873 glasov. Za prohiibicijskega pretiš, j kandidata Mr. llanleya je letos j glasovalo 225.101 volilec, 1. 1912 j pa*za Charina 207.928. Skupaj je bilo oddanih pri letošnjih glavnih volitvah 18,638.-871 glasov; leta 1912 pa 15,045.-322, torej za 3,593.549 glasov več, kot pred 4 leti. Da se je število vo-lilceV sedaj tako pomnožilo, .se pripisuje dejstvu, ker so letos v več državah volile predsednika tudi ženske. Nevtralne države za mir. Washington, D. C., 30. dec. — Norveška .švedska in danska vlada je poslala vladi Zedinjenih držav svojo izjavo, da se popolnoma strinja z mirovnim oklicom predsednika Wilsona. Zaeno želi vsaka izmed teh nevtralnih držav, da bi sc Wilsonova želja uresničila in mu pri tem zagotavljajo te države svojo pomoč. Odgovor Turčije. Washington, D. C., 30. dec. — Državni department je dobil včeraj od turške vlade odgovor na Wilsonovo mirovno noto. Vsebina tega odgovora je slična oni, ka-koršno je poslala Nemčija in Avstrija. Turčija se popolnoma strinja z mirovnimi pogoji, kakoršne je stavila nedavno Nemčija. V vladnih krogih se zatrjuje, da se ne ho več dajalo v javnost važnih točk in pogojev pri nadalj-j nem sklepanju miru. Vse to se boj izvršilo med bojujočimi in nevtralnimi državami povsem tajno. Povišanje plače. Houghton, Mich., 30. dec. — Ravnateljvstvo bakrenih rudnikov "Copper Range Co." naznanja, da bode s 1 .januarjem 1917 povišalo plačo za 25 centov dnevno svojim delavcem po bakrenih rudnikih. 1916, leto prosperitete. Se nobeno leto v zgodovini Zedinjenih držav ni bilo tako pro-speritetno, kakor leto 1916. Kakor črtamo v Divnnovi "Review", so imele to leto ameriške železnice $2,214.000.000 dohodkov; 1. 1915 1,856,900.000. Vrednost poljskih pridelkov je znašala 1. 1916 $7,643.000.000 ,1. 1915 pa $5,892.-000.000; ameriške banke so imele prometa v tem letu za $259,574.-000.000, 1. 1915 pa za $186,580.-000.000; bondov se je prodalo 1. 1916 za $1,135,000.000, 1. 1915 pa za $962,329.000; delnic 1. 1916 za $240,6000.000, i; 1915 za $173,-328.000; eksport ameriškega blaga je znašal v 11 mesecih 1. 1916 $4,961,200.000, 1. 1915 pa $3,195,-400.000 . ' Huda postava za žganjepivce. Lincoln, Neb., 30. dec.—Državna zveza "suhačev" ima izdelati nov zakonski načrt, katerega bo predložila legislaturi, ki prične tukaj s svojim zasedanjem dne 3. Jan. 1917. Suhači zahtevajo v svoji predlogi splošno državno prohi-bicijo, poleg tega pa še točko, da ima vsak policaj pravico aretirati vsako osebo, ki bi le 2>ust dišala po "wiski\ Ljubimska žaloigra. Philadelphia, Pa., 30. decembra. Včeraj ponoči so našli v nekem tukajšnem hotelu umorjeno komaj 13 let staro Emo Seeman. hčerko premoženega farmerja iz Greenloch, L\. .J. V njeni družbi se je nahajal 24 letni farmarski hlapec Thomas Conway, ki je u-mor izvršil. Navedenec je s silo odvedel dekleta s sabo, namenoma jo poročiti; deklica se je pa temu odločno branila. Po dovršenem umoru sc je skušal Conway ustreliti in zaklati z britvijo; prepeljali so ga zatem v opasnem stanju v bližnjo bolnišnico. K draginji premoga. George \Y. Anderson, državni pravdnik v Bostonu, Mass., je po daljšem preiskovanju pronašel. da so veletržci s premogom krivi sedanji visoki ceni tega blaga. Ti so namreč povišali ceno za celih 1000 odstotkov pri vagonu premoga. — Neka j časa nazaj so imeli trgovci samo od $5 do $10 dobička pri enem vagonu; dandanes pa zahtevajo po $100 do $150. Državni kapitol suh? Washington, D. C., 30. decembra. Dne 9. januarja se bo vršilo v senatski zbornici glasovanje, jeli naj postane mesto Washington, ozir. District Columbia suh ali ne? Med raznimi senatorji se vrši sedaj velika agitacija za uvedbo te postave. Inozemske vesti. Kronanje ogrskega kralja in kraljice. Zavezniki zavrnili mirovno ponudbo. Pariz, Francija, 30. decembra. Zavezniške države so danes formalno zavrnile vsako mirovno po-gajanje z Nemčijo, ker se Nemčija pri tem ni dovolj jasno izjavila, pod kakimi pogoji je pripravljena skleniti stalen mir. Zavezniki so odgovorili po svojih nevtralnih zastopnikih ,nemški vladi, da smatrajo mirovno ponudbo bolj za izzivanje, kakor pa storjeni korak k premirju. Začno zavračajo zavezniki vso krivdo na Nemčijo, da je ona glavna povzročiteljica sedanje vojne. V tem odgovoru se povdarja, da je Nemčija v svoji mirovni noti popolnoma prezrla glavne točke, podatke in vzroke in da je edinole Nemčija prekršila mir in po godbo. Dalje se predbaciva Nemčiji, da ni hotela ubogati mirovne delegacije v Haagu meseca julija 1914, — da je Avstrija na nepostaven način napovedala Srbiji vojno, — in dalje, da sc centralni zavezniki na neopravičen način ponašajo z zmagami. Vsebina tega odgovora se jej glasila sledeče: "Zavezniške vla- Velike zmage central, zeveznikov. v Berlin, Nemčija, 30. decembra. Številna armada centralnih zaveznikov se nahaja sedaj v ofenzivi na celi runumski črti. Sedaj se vrše neprestani napadi na Ruse, na 200 milj dolgi fronti. Ta bojna črta se vleče od Karpatov, premirje, ali I)re'<0 iztočne Sedmograške, čez I Volihinijo, Dobrudžo tja do izliva Donave ob Črnem morju. Avstrijske čete so se zadnje dni za veliko pomaknile dalje v Karpatih, med tem ko je nemška armada potisnila sovražnika nazaj v Moldaviji in ob Donavi. Feld-maršalu von Mackensen sc bo v kratkem posrečilo prodreti čez O-itoz in Trotus dolino, kjer bo pretrgal železniško črto pri Piatri Rimniku in l o tako Ru noma obkolil da m i umakniti. se use- popolne bodo za- Angleško časopisje hvali Wilsona. London, Anglija, 30. decembra. List Weekly Nation" je prinesel včeraj zelo obširen članek, v katerem javno hvali nastop predsednika Wilsona, povodom njegovega znanega mirovnega (»klica. Hankar tega lista zatrjuje, da je imel predsednik Wilson fx,polno de (Belgija, Francija, Velika Bri-' Prflvieo do tega koraka, ker je tanija, Italija, .Japonska, Črna (;«,-1 lzkll*en mož in pozna vrednost hu-ra, Portugalska, Rusija, Rumun-! '»anitete. ska in Srbija, združene skupaj na Nemčija uslišala papeževo prošnjo. Berlin, Nemčija, ščitijo m tiranijo na opravičen lačin .svobodo njih ljudstva, sc. sporazumno sklenile odgovoriti na nemško noto sledeče: Predvsem in najprvo zavezniške države odločno protestirajo proti trditvi, da so te zakrivile, ali začele z vojno. Centralni zavezniki so zavrnili 30. decembra. Ker se je sv. oče v Rimu obrnil s prošnjo do nemškega cesarja, da naj oprosti francoske vojne ujetnike in da naj se jih pošlje domov k svojim družinam, — se je Nem- čija izrazila, da bo želji sv. očeta 111 i d i: 11 /.(uriiiim /,. Belgijo se je napadlo brez kakega povoda ter se pri tem ni u-1 1450 Rusov utonilo. poŠte val o mednarodne pogodbe." Berlin, Nemčija, 30. cecembra. Predsednik Wilson je odposlal — Listu "Frankfurter Zeitung" novo, tajno mirovno noto. .se lz Kodanja na Danskem poro- Obredi ustoličenja, ali kronanja I Berlin, Nemčija, 30. decembra, j™' da je pred nekaj dnevi v fin- • v j• v , L . • • cn rU i., v TWlin skem zalivu zadel ob mino finski so se pričeli ze ob i. uri zjutraj 1 oroea se, da je dosia \ ileum ^ nova mirovna nota ali ponudba .P«™* Oihonna , zavzemajoč za posredovanje miru. katero je;10'0 t011 Prostornine, Na pa miku zopet sestavil in odposlal semkaj i ^ ^ »ahajalo 1500 vojakov ruske predsednik Woodrow Wilson, »'»rezne artilerije, od katerih se Vsebina te note je tajna. Upa se! "h ^ r>° z 1450 v obče da se bo preds. Wilsonu v°iak' -H' utonilo tudi nekaj nad posrečilo v doglednem času po-:1(KK) ko,,J. Parnik "Oihonna" je sredovati v toliko, da se bodo zbrali delegatje in zastopniki bo-jujočih se držav v Ilaag k mirovni konferenci. na Pallatinskem hribčku kamor se je premikal slavnostni obhod z grofom Tiszo, ogrskim ministrskim predsednikom na čelu. Kralj Karol je jezdil oblečen v o-pravo ogrskega feldmaršala, kraljica Žita se je pa peljala v gala kočiji, katere je vleklo 16 belcev: obdajalo jo je sijajno spremstvo dvornih dam in drugih veljakov. Obleka kraljice je veljala 50.000 kron. Ko je dospela paradna vrsta na Pallatinski hribček. je novi ogrski kralj po starodavni šegi z mečem zamahnil na vse štiri ne-trove v znamenje, da bo čuval domovino pred sovražnikom. Kronanje kralj, dvojice se je vršilo v zgodovinski katedrali sv. Matije. Tukaj se je položilo krono sv. Štefana novemu kralju na glavo, na kar je moral pred kardinalom priseči, da bo čuval in branil ljudstvo rimo-katoliškega veroizpovc-danja. Po dovršenem obredu v cerkvi se je podal kronani kralj še pred poslopje ogrskega parlamenta, kjer je javno pred številno množico prisegel. Takoj zatem se je podala kraljeva dvojica v dvorno palačo, kjer sc je vršil slavnosten sprejem in banket; finančni, ogrski minister je pa v svoji gala opravi nato jezdaril po glavnih cestah mesta in delil zlat-' nike revnim gledalcem Povodom te velike slavnosti se je novi kralj izrazil, da za trdno upa, da ne bo zamogla nobena sila centralnih zaveznikov, — tako tudi ne Avetro-Ogrske premagati in da vsled tega želi ter upa na končno zmago ter kmalušen mir. bil na potu z otoka Aaland v Hel- singfors. Odbiti Francozi pred Verdunom. Berlin, Nemčija, 30. decembra. Včeraj so skušali Francozi pred Verdunom zopet s silo napasti nemške pozicije, pa so bili pri tem vedno nazaj odbiti. Na bojni črti, severozapadno od Lille ob reki Somme se je vršilo hudo bombardiranje, vendar nam pa to ni povzročilo nikake škode. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 30. decembra. Po hudem in uspešnem bojevanju na rumunski fronti, so zavzele včeraj naše čete več ruskih in ru-munskih pozicij. Najhujši boj s^ je vršil v centralni Rum unij i v dolini reke Serat. Ondi so naši zavzeli zopet važno rumunsko vas Bordestchi in so potisnili pri Za-lestzi Ruse nazaj. Rusi in Rumu-nci bežijo v gorovje ob reki Donavi. Sedaj nameravajo centralni zavezniki zavzeti še najbolj važno strategično točko, mesto Brai-la. Naša armada je sedaj ondi razdeljena na tri dele: General von Gerok zapoveduje armadi v moldavskem gorovju, 9. armadi zapoveduje ob Rimniku gen. von Falkenhayn, general von Kosch po vodi armado ob bregovih Donave. Žrtve sedanje vojne. Glasom skrbnega računanja izvedencev in raznih štatistikov so izgubili centralni zavezniki od začetka vojne do konca decembra 1916 9,350,000 mož, ententni zavezniki pa 15,845,000. Izgube centralnih zaveznikov se računajo na : Nemčijo Avstro-Ogrsko Bolgarijo Turčijo 4,500,000 mož. / 4,250,000 moUf^ 200,000 400.000 mož. , Ententni zavezniki Anglija Rusija Francija Italija Srbija Belgija Rdimunija Drugi 1,400.000 mož. 8,700.000 mož. 3,800.000 mož. 850.000 mož. 500.000 mož. 225.000 mož. 350.000 mož. 20.000 mož. Skupno število vseh izgub znaša torej 25,195.000 mož. S smelostjo se lahko računa da je od tega groznega števila skoraj četrtina (6,300.000) mrtvih. V drugih, mintalih znanih svetovnih vojnah so znašale izgube: V ameriški civilni vojni 1,000.000 mož, v krimski vojni 485.000, v francosko^pruski vojni 290,000, v špansko-ameriški vojni 2,910, v burski 12,000, v rusko-japonski vojni 555.900. = — — Društvene vesti in dopisi* Iz urada tajnika društva iv. št. 15, Pittsburgh, Pa. S tem naznanjam, da so bin na naši redni in glavni seji 17. dec. p. 1. izvoljeni sledeči uradniki za leto 1917: y i George Flajnik -predsednik; •loh n Pavlete podpredsednik; Mathias Mali^h prvi tajnik; John T.onjee drugi/tajnik; Math Kla-r-itfh zastopnik; Andrew Hodnik blagajnik; William Tomec bolniški obiskovalec; Anton Curel, Vinko Besal in Frank Flore nadzorniki; Marko Berletič vratar; Mihael »Jugovic maršal; Jos. Vla-hovič in Jos. Rogale zastavonoše. Zborovanje se je vršilo v lepem in pravilnem redu." Tem potom opominjam vse člane gorinavedenega društva, da naj redno plačujejo svoje mesečne a-sesmente, kakor to društvena pravila določujejo in zahtevajo; vsakdo naj si krivdo ako bo dobil nikake podpore, ker je društvu dolgoval za časa bolezni. Odbor se mora namreč strogo držati po društvenih in Jednoti-nih pravilih. Nadalje priporočam vsem članom društva sv. Roka, da naj vsakdo gleda nato, da bo dobil za gotovo v letu 1917 enega novega č!ariar da se bo na ta način število našega društva podvojilo. Naše društvo sv. Roka je na dobri podlagi in posluje v lepem redu;j upam torej, da bode slo tudi v[ (prihodnje pri dr. poslovanju vse redno in pravilno naprej. S sobratskim pozdravom do vseh članov K. 8. K.«J. Vsem skupaj srečno in uspešno Novo leto 1!7T7: ! zanaiprej plačan. Če pogledamo Jednotina pravila, niso člani, ki dolgujejo z vplačili opravičeni do botniftke in ne smrtninske podpore. To naj si vsakdo enkrat za vselej zapomni. Nadalje se lepo zahvaljujem starim odbornikom za ves njihov marljivi trud in delovanje v letu 1916, ki so ga storili za društvo; istotako želim veliko uspeha novoizvoljenemu odboru za leto 1917. S sobralskim pozdravom Pr. Trempus, tajnik 1K, Frank inik. Nadzorni odbor: Alojz Pire, Fraftik R^bernak in Joaip (JabrovSek; Josip Traven zastava noša in bral Josip Podanik bolniki nadaornik. Zaeno naznanjam članom našega društva, da se bode vičilo me«-sečno zborovanje v tekočem letu 1917 v prostorih brata F. Berton-cel, na 147 Center Str. — Vsi člani ste uljudno naprošeni, da bi se letos rednih mesečnih sej bolj pogosto vdeleževali ko* v minolem letu, v prvi vrsti pa uradniki društva. Z bratskim pozdravom do vseh članov imenovanega društva! Josip Lekšan, tajnik. sam sebi pripiše v slučaju bolezni ne NAZNANILO. Iz urada .društva sv. Janeza Evang. štev. 65 K. S. K. J. v Milwaukee, Wis. Naše društvo si je na glavni seji dne 2. dec. izvolilo sledeči odbor za leto 1917: Predsednik Fr. Frančič; podpreds. Anton Golič-nik, I. tajnik John Močnik; II. tajnik John Vidmar ; blagajnik in zastopnik Joe "VVindišman ; maršal Frank Brulc. Nadzorni odbor: Joseph Cheplak, John Ketiš, Fr. Štiglic. Porotni odbor: Frank Papež, John Kegel, John Ziherli. Zastavonoša John Mojstrovie; ban-derono&a: Feliks Veseli; vratar AntonKrivec. Cenjeni člani! Želim, da bi se prihodnje leto v polnem številu udeleževali društvenih sej, ki -se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. juri popoldne v dvorani g. Franc Benda 479 National Ave., ter da bi vsi z vsem močmi, združeni v bratski ljubezni in vzajemnosti delovali za napredek in procvit našega društva. Priporočam Vam cenjeni člani, da redno plačujete asesmente, ker ravno Matrhip* Malich iredno plačevanje je najvažnejša ' ^Pfrčka v finančnem napredku. Ob enem opominjam one člane, ki imajo še za plačati asesmenta za minulo leto, da to storijo takoj, ker želim, da bi zaključil letni ra- ta jnik dr. sv. Roka št. 15, 1213 Spring Garden Ave., - Pittsburgh, Pa. Iz urada društva "Jezus Dobrilx , , . Pastir" št. 49 K. S. K. J., !eun brez starega do,*a 1,1 1Z Pittsburgh, Pa. NAZNANILO. Društvo sv. Ane št. 120 K. S. K. J. v Forest City, Pa., je na svoji letni seji dne 17. dec. izvolilo sledeče odbornice za leto ; 1917. Predsednica ga. Pavlina Osoliin, podpreds. ga. Marija &ivic, I. tajnica ga. Marija Spec, II. tajnica gdč. Marija Sever, zastopnica ga. Fannie Susman, blagajničarka ga. Ivana Sme; nadzornice: ga. Marija Telban, Pavlina Franceski in gdč. Marija Svete; poslanke za Forest City, Pa.: gdč. Sofija.Bu-einelli in gdč. Marija Cerne, za Vandling, Pa.: ga. Marija Skod-lar, za Browndale, Pa.: gdč. Julija Drašler. Redarica gdč. Marija Rozina ; spremljevalk^ kandidatinj k zdravniški preiskavi Marija Spec. Mesečna Vfla vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Mestni dvorani nad pošto. Ta odbor društva je dolžan v letu 1917 vestno izpolnjevati naložene mu dolžnosti napram društvu in K. S. K. J. Ravno tako želi odbor, d*i m« bodo tudi cenjene članice ^o leto šle na roke in da nas bodo podpirale, da bomo skupno delale za korist društva in Jed-note. Držimo se še zanaprej prelepega gesla: V slogi je moč! pa Dru&tvo sv. Jožef« št. 146 K. S. K. J. v Cleveland, Ohio, je imelo gt. zborovanje dne 17. deeembi-a 1916 m volitev uradnikov za prihodnje leto. Izvoljeni so bili sledeči: Pred-tedmk Ivan Lekaa, podpredsednik Domen Blatnik, I. tajnik Math*Za-kipgšek, II. tajnik Franc Godec; blagajnik Anton Pejakar, zastopnik. Joe Lekan. Nadzorniki: J,oe Pertrič, Franc Rajer in Joe Seine. Društvo zboruje ivsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v Mike Plutovi dvorani. Vsem članom in članicam. K. S. K. Jednote voščim srečno in veselo Novo leto! Math Zakrajžek, tajnik lavnico, aH tovarno, je veliko lezno dvigalo, aU žrjav po naključju popustil tin je Peternača z vso silo zadelo v glavo ,da je nesreč nekaj takih ljudi, ki pravijo: kaj je treba tega in novih stroškov! Čeravi^ so za napredek naroda in naselbine, — jim je cerkev trn nei na m«stu omedlel s prebito | v peti-ker spadajo ti kritikarji na čr^injo. Nepozabnega nam tova- "rudečkasto ' stran, riša so takoj zatem odpravili v Po naključju mi je prišla neka bolnišnico, kjer je dne 15. dec. za j št. "G. S.'' v roke, z dopisom iz vedno zatiimil svoje oči kot žrtev Denverja, ( olo. Dopis je skova\ kapitalizma, ! *ot o^ajno, pisec brez imena, — Pokojni Josip Petemač je biljStar naročnik. Dotičnik se nor-doma nekje blizu Novega mesta čuje, day se tuk, Slovenci že toli-na Dolenjskem. Tukaj je zapustil j ko izobrazili, da bodo pričeli zi-neutolažljivo ženo, rojeno Nežo|dati "Ibožji hlevček" namesto Hodnik, doma iz banjeloske fare Narodnega Doma, Čitalnice, ali in dva'otroka, eden je sta- 20 namesto, da bi ustanoviti kako mesecev, drugi pa 6 tednov. Po- Pevsko društvo, ali sploh kaj na- kojni Jos. Peternač je bil tukaj zelo spoštovan in priljubljen. Spadal je k Hrv. Sokolu in še ne- prednega. Zaeno je poslal ta "stari naročnik" "G. S." kvoder-ček v podporo, da bo 44domovina ni __kemu angleškemu društvu, ki sta rešena* . Davton Ohio mu nriredila zelo lep pogreb vi Stari naročnik, vprašam t*>, kaj Cenjeni sobrat urednik: 1 ' spremstvu njegovih znancev hi t i koristi pevsko druitvoče oljni „. ožjih prijateljev. — Počivaj v mi-j društva peti ne znajo.. Kaj ti bo . Ker se mr zdi da iz te naselbineI ■ . nam JosJ , Lahka ti bo- Čitalnica, če brati ne znaš. Seve-se ni bilo citati kakega dopisa na tem mestu* se hočem jaz danes o-glasiti s par vrsticami. — Morda bo kdo rekel: "Kaj pa delajo naši rojaki v znanemu Daytonu? — Ali vsa ondotna društva spijo? — Well, o številnih Slovencih iz di tuja žemljica! X da se našega društva, kakor vsem sobra- ) a,n vseni »kupaj na tem mestu torn in sosestram naše K. S. K. lepo zahvaljujem za izkazano nam želim iz srca prav srečno, zdravo in veselo Novo letu 1917, čeravno v, ijv in s.Kiee,: rreaseunjK ueu. je N()Vo ,et0 pravkap minulw. NVeselich, podpredsednik Štefan s sohratskim pozdravoni Rogina, tajnik Jos. L. Bahorich, zapisnikar Jos. Weselieh, blagajnik Jos. Radovich, zastopnik Fr. Rogina. Nadzorniki: Geo. Prija-no.vich, Mike Staiduhar in Josip p^tsburglti^*Pa" Vilina, maršal Matliew Mikeiič,1 zastavonoše Frank Starašinič naklonjenost in sodejovanje. Hvala Bogu, da smemo s ponosom zre-ti nazaj na 1. 1916, ker smo v tem času veliko napredovale v številu članic. Vseli skupaj je pristopilo .'13 novih članic k društvu; nekaj jih je prestopilo od drugih društev in tudi nekaj mlajših v>e je pridružilo pod našo zastavo, 21 S tem naznanjam članicam na- snK) -'ih Pa Pridobile za našo K S. U(j(l K. >J. To število ni nikakor majhno John Močnik, tajnik. Iz urada društva u Marije Sedem Žalosti," štev. 81 K. S. K. J. 1,1! šega društva, katere se niso Anton K asu nič, reditelj Jos. Po-I^^ zadnj^'seje in gla^e volit. za tako majhno društ,yo kot je povački. ve, da je bila ta volitev naglo do-j Društvo zboruje vsako tretjo,^^ kcr se je najye, enogla81lo nedeljo v mesecu v K. S. Domu ob ^ in .y/wMo ysp (1()SP ki h(xlo 0,stale v (xlhoru znanjam vsem članom našega dru-jnidi teko0e le^0 I|n€na (lruAtv0. štva, da se imajo vsipolnoatevilno nih ()dbornic so-sledeea: udeležiti prihodnje seje, kamera se bod-e vršila Predsednica Marija Lokar, pod-j naše in za našo naselbino; zato nam bo p« sedaj toliko ložje delovati še bolj za procvit društva, ker ii'as .je več skupaj; velika armada vedno lahko več zmore kot majhna. Cenjene članice! Sedaj ob za- taki so že vsi preučeni, samo da znajo čez cerkev in duhovnike zabavljati. To zadostuje menda za vas? za nas pa nikakor ne. . življenje je podobno rosi, kadar] Stari naročnik tudi piše, da so Daytona in o kakem slovenskem ne ,ahna ica> pa ro. darovaii za cerkev, samo da so društvu tu sploh ni govora. Tu I ^ r frave na t, dfl se razbije i8e sitnili kolektorjev iznebili in nas živi nekoliko samcev in dve Poranimo pa tudi, chi Bog ne pla- nekateri so se bali zameriti. Vpra-slovenske družine; to je ves slo-|.uje ^|kfl soboto? temveč sleher. Sam tP ,e. Kdo izmed vas je sploh no sekundo in minuto, vsled česar že kaj dal. Mi smo le popisovali bodimo vedno pripravljeni na ljudstvo, ali one družine in j*>sa-smrt! Naš Večni Sodnik namreč meznike, ki so zadovoljni kaj po-dobro plačuje, hudo pa kaznuje. | magati za nameravano cerkev.— H koncu želim še vsem članom K. S. K. J. mnogo zdravja, veselja sreče in. uspeha v tem letu! S pozdravom venski Dayton; slovenskih d ruš- ( UJ< te v pa tu sploh ni, vsled česar smo zavarovani nekateri le pri Jednoti in imamo potne liste, po-leg tega smo pa še zavarovani pri drugih tujih družbah. Nam najbližje slovenske naselbine so od tu oddaljene celih 180 milj in sicer: Na tvoje ostale budalosti pa sploh ni vredno odgovarjati, ker so prenizkotne in -ničvredne. Dobro vem. da nisi ti skoval Barberton, Ohio in Indianapolis, j - Alojz stimeCt žlan K.S.K.J. i onega dopisa; ti si ga samo nare-Ind. Tu žive naši najbližji so-|n(X) p pirst gt Davton, o. koval in tisti tvoj "šribar", ki ----vse stori za eno smodko ga je pa Denver, Colo. spisal. Saj kdor njega dobro po- bratje. Kar se tiče dela in zaslužka v Davtonu jV stvar različna, kakor-šno mesto, ali delo sploh kdo o-pravlja. Delamo še hvala Bogu s Dragi mi urednik "Glasila K. S. zna, vsak dobro ve, kakšen moža-K. Jednote!" kar je;-ako se mu ne kaže mastna Tem potom vaš prosim za malo plača na eni strani pa vse podere precejšnjim zadovoljstvom. Plače j pr08tora za priobčhev tega moje-j in začne drugje zidati. Ne želim so še precej primerne. Večinoma ga dopisa. Pred vsem ali naj prvo s tem kakega prepira ali sarao-se dela v Day tonu v fabrikah za voščim vsem članom in članicam hvale svoji osebi in mojima tova-različne stroje, drugih tvornic ni i k. S. K. J. veselo ,srečno in zdra- rišema, omenim le, da za napre-t.ukaj razen ene fabrike za smod-|vo \ovo leto! dek naše slovenske naselbine ve- ke in papirnice. Vsled tega ne \aj najpreje omenim o napred- dno rad delujem in bom še delo-svetujem nikomu hoditi semkaj na^e naselbine v minulem letu val, dokler ne dospemo st. — je. Neko jutro se je podal veselo ga urada, tozadevno dovoljenje, versko. v na delo v C. H. D. Room House." Naši rojaki Slovenci in bratje Pozdrav vsem vernim Sloven-Označeni dan je šel po svojo tež- Hrvatje so zelo vneti za napredek ceni in Hrvatom iz naše naselbine, ko zasluženo plačo, katero je v naroda, ozir. naše naselbine in so L. Andolšek. redu prejel. Zaeno je pa šel do- nameravani korak glede zidave Opomba: Za vsebino tega dopi-tičnik še obiskat nekega svojega nove cerkve z veseljem pozdravili, sa seiu jaz, s |>olnim imenom pod-tovariša v tovarni. Dospevši v dc-j Seveda, da imamo tudi tukaj pihani odgovoren. odbornice: Katy Skender, Ana Jugovic in Marija Adlešič. Predsednica bolniškega oddelka: Marija Balkovec. Cenjene mi sestre društva Mar. Sed. Žalosti! Delujmo tudi v tem skupaj ' da bo- mo imele tudi v bodoče lep uspeh J pri d ruši v u! Pozdrav do vseh članov in članic in srečno in veselo Novo leto 1917 želim vsem skupaj. ___ v „ .. « , Josipina Fortun, tajnica. Iz urada društva Marije Sedem _ imajo tikete za razprodajo, da bi jih odrajtali in prinesli I. tajniku še pred sejo, da mi bode mogoče stvar urediti.,, t H koncu pozdravljam vse člane in članice naše slaA-ne K. S. K. Jednote ini voščim vsem zdravo in veselo Novo Leto! Joseph L. Bahorich, tajnik NAZNANILO. poročale še o večjem napredku". II koncu želim še vsem članicam društva sv. Ane in vsemu članstvu K. S. K. J. in vsem katoliškim Slovenkam in Sloivencem: zdravo, srečno in veselo Novo leto ter veliko napredka. Sestrski pozdrav Mary Špec, tajnica, društva sv. Ane št. 120. Žalosti št. 50, Allegheny, Pa., se tem potem naznanja članom tega društva, da se je izvolilo pri zadnji letni seji sledeči odbor za leto 1917: v Predsednik John Mravintz, podpredsednik Joseph Spelich, I. tajnik Frank Trempus, II. taj. Josip (rangl, blagajnik Frank Gasperič, zastopnik Nick Prokšelj, zapisnikar Joseph Matešič; nadzorni odbor: Matija Mravintz, Joseph Ka-jin in Jurij Mokar; maršala John Oašperič in Frank Berkopec, zastavonoša amer. zastave John Novak, banderonoša Jurij Flajnik ; pregledalci knjig: Jurij Gre-gunuš, John Stokan in John Male-šič; bolniški obiskovalci: Frank Cadonič, Frank Persetič in Matija Žunič. Zaeno prosim in opominjam one člane, ki niso še poravnali svojih društv. asesmentov, da naj to storijo v kratkem času ako se hočejo izogniti suspendacije. Osobito opozarjam vse one člane, ki živijo izven mesta Pit' >b;irg!i, da bodo imeli v prihodnje asesment vedno NAZNANILO. Vsem članom društva Friderik Baraga, štev. 93 K. S. K. J. v Chisholm, Minn.- se s tem naznanja, da se morajo pod kaznijo u-deležiti prihodnje seje, ki se vrši dne 14. januarja 1917. Na tej seji se bo prečitalo celoletni račmn društva in imamo poleg tega še več drugih važnih točk za razmotrivatL Pridite vsled tega vsi na sejo dne 14. januarja! S pozdravom Peter Staudohar, tajnik. NAZNANILO. Tem potom na-znanjam vsem o-ninn članom društva sv. Jožefa, št. 110 K. S. K. J. v Barbertonu, O. ki se niso udeležili redne društv. seje dne 17. dec. 1916, da so bili na imenovani seji za 1. 1917 izvoljeni sledeči uradniki: Jakob Caserman predsednik, Friderik Udovich podpredsednik, Josip Lekšan I. tajnik, Anton O-koliš zapisnikar, Josip Podpečnik NAZNANILO. Naznanjam članicam društva sv. Ane št. 127. K. S. K. J., Wau-kegan, 111., da je bil na mesečni seji, ki se je vršila dne 24. dec. izvoljen sledeči odbor za leto 1917: t Predsednica Marija Turk, podpredsednica Rosie Umek, I. tajnica Mary Svetlich, 1718 So.Park, North Chicago, 111., II. tajnica Katy Mavsar, zastopnica Jera O-peka, blagajničarka Franč. Drob-nič; nadzornice Neža Guhadolnik, Neža Hodnik in Rosie Šifler; vratarica Marv Brenče; poslanka Mary Gerjol; društv. zdravnik John B. Gaily. Prosim vse članice gori navedenega društva ,da se naj od sedaj naprej obračajo v društvenih zadevah na novo izvoljeno tajnico na zgoraj označeni naslov. H koncu pozdravljam vse članice našega društva, kakor tudi vse članstvo naše K. S. K. J. ter voščim vsem skupaj veselo in srečno Novo leto! . S sestrskim pozdravom Mary Petkovšek, bivša tajnica. Ne igraj se z zdravjem! Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se pofutiŠ dobro, nikar ne Spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alkoholne grenčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Kadi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Čisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu. TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA. To sredstvo, ■ kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega^»po- Eolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje pre-avo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje m<^č živcem. Pomaga pri ZAPEKI • NERVOZNOSTI VETROVIH SLABOKRVNOSTI NAPENJANJU POMANJKANJU ENERGIJE GLAVOBOLU 8PLO&NI SLABOSTI hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredto, ki žro samo denar! Na&e načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — Vedno iste; $1.00. — PRI VSEH DRUGISTIH. Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti f Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in 60e. Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER'S COUGH SEt>ATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. I Jos. Trlner i = * (Kklmltc ee | 1333-39 i. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS | miiiiiiiitiHiviiiiiiiviiiiiKUiiiii iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiuiiiiiuiwjuu 5323482348235348482348234823532323484823535353485353485348235323482353535353304848534853234853485348 483253232348235323485353235323485353234823535348485323482353234823532353535323 2353232323532353485353232348232323232323232323484853234848485348485323232348305348532348234848 ' - ^JL-;■ ».J.Z./' ,.lVj •v V.....S ; FRIDERIK BARAGA, prvi tloTetuki apostolski misijonar in Skof med . Indijanci t Ajneriki. Spisal Dr. LEON VONČINA. profWsbrbogoslovja ▼ LjubijanL 18. KNJIŽEVNA ALI SLOVSTVENA BARAGOVA DELAVNOST V LANZTJ. Silno težavna in smrtno nevarna njegova zimska potovanja da^nas ne bi prehajali mili občutki m nas ne spodbujali občudovati živo gorečnost in ljubezen našega v resnici/ apostolskega Baraga, zraven pa tudi čutiti hvaležnost do presvete previdnosti božje, katera tako vidno čuje nad svojim ljubljencem. Popisuje pa to svoje potovanje Baraga tako-le: "Preteklega meseca svečana sem se odpravil na misijonsko pot, in ob tej priliki sem z božjo pomočjo storil marsikaj dobrega in nekatere krstil; bil sem pa na tej poti tudi dvakrat v smrtni nevarnosti. Ker mi je bila pot dobro znana, odpravim se brez spremljevatelja in oprtim na hrbet robo, ki je potrebujem za duhovna opravila. Od začetka je bilo potovanje prav ugodno, gaz je bila nekoliko narejena, in moje krplje so bile ke. Obiskal sem več majhnih naselbin, kjer sem prid i go val. Neki dan pa , ko sem imel samo deset so jim močno všeč, ker v njih tudi milj hoda do bližnjih ljudij, se je sami morejo brati besede Velike- primerilo, da je sneg, ki'je po- Kako prijetno je napredovala in in kako hitro se je ob goreči Baragovi delavnosti med indijanskimi divjaki sveta ver/ Kristusova in ž njo vred prav omika, to nam dosti živo pričuje potreba, katera je Baragu primorala skrbeti za na-tisek bukev, primernih dijšnim po. trebam njegovih izpretmrnjencev. Akoravno je bil že v tretjič dal nat^STHti svoje "Indijanske molitvene, pesemske in poučljive bukve", "vendar (kakor sam piše o tej zadevi) teh, toliko drafcih pa silno potrebnih bukev nimamo dovolj za toliko množico naših indijanskih bi^leev. Število naših indijanskih bratcev se leto za letom kjft zelo množi, in molitvene bukve a Duha, katero, so dosihdob slišali le iz ust misionarjev. Ce Indijanci ykam gredo, vzamejo vselej svoje bukve seboj, ter zvečer tam, kjer imajo svoje prenočišče, berejo in po jo." Da bi tofej tej silni potrebi svojih Indijancev prišel v okom, napoti se Baraga meseca mal. srpana 1849. 1. v Detroitj_kjcr dva meseca ostane^skrbujoč četrti pomnožni tisek svojih "Indijanskih molit-#c\iili, peseinskih in poučnih bukev", katerih je dal natisniti 3500. Zraven pa jc tudi tisti čas v Detroit u dal tiskati slovnico jezika očipve-indijahskega, katero je s silnim trudom sestavil na podlagi svoje lastne zavednosti ali vednosti, ki si jo je v ta namen nabiral in pridobil v svojem večletnem ob. čevanju ali v obhoji z Indijanci. Na vse to je ravno takrat tudi dovršil in na svetlo dal "Očipve-an-gleški" in "angleski-očipvejski besednjak anli leksikon", "in tako (piše Baraga glede lia izdajo teh bukev) sem prav močno in za prejšni dan zelo zapadel, popolnoma zakril pot, tako, da na mnogih krajih ni bilo sledu od nje. Koj sem čutil, da bom imel silne težave, pa vendar se nisem hotel vrniti, ker sem želel priti v vas, v katero sem se bil namčnil. Ta vas je na visokem hribu, in pot k njej vodi čez hribe in doline. Sneg je bil pred manoj čimdalje bolj debel, in ker je bil še le zapadel, bil je tako mehak, da we mi je pri vsaki stopinji globoko udrla noga, in le z veliko težavo sem jo izvlekel iz snega. Nič človeka ne utrudi bolj, kakor če mora gaziti debel sneg, ko je še le zapadel. Komaj sem sneg pregazil kake tri ure daleč, jamem omagovati. Vendar pa mi ni upadla ne srčnost, ne zaupanje do dobrega Pastirja, če-gar izgubljenih ovac sem iskal.Ko se nekoliko počijem, gazim zopet dalje. Pa kmalu sem bil tako o-slabel, da nisem mogel svoje robe več nositi; obesim jo zatorej na drevo, in grem čedalje bolj počasi ; skoraj mi že ni bilo mogoče, zmerom ustregel tukajšnjim indi- noge izvleči iz snega, zlasti ondi, janskim misionarjem, kateri se'kjer sem moral vkreber. Večkrat razprostirajo po treh škofijah. Za-j me je napadla taka slabost, da kaj s pomočjo bogatega besednja- j seni mislil, da moram kar obleža-Se bodo naši, pa tudi prihodnji mi-j ti; a ko bi bil obležal, bil bi go-sionarji, ki indijanskega jezika j tovo zmrznil in umrl, ker je bilo kaj malo, slovniški pa nikakor ne I neusmiljeno mraz, jaz pa sem bil ne limejo, lahko in kmalu naučili preslab, da bi bil mogel drva natega prav posebnega, pa vendar j brati in zakuriti. Vendar sem se .kaj pravilnega in lepega jezika, zmerom premikal naprej, pa vsak in ravno na tem je prav veliko le- trenutek sem moral počivati. Xa-žeče; ker vse kaj druzega je, ako posled pridem na kraj,od koder je je misionar sam zmožen z Indijanci govoriti, ali pa ako je prisiljen posluževati se tolmača."-^Kaj bodo rekli k. temu tisti, katerih ni treba imenovati? — \ Ko je v dveh mesecih bilo do-gnano delo z natiskom omenjenih bukev, vrnil se je Baraga k svojim dragim v Lanz. Nazaj grede je imel priliko,' novič do živega čutit in prepričati se, kako srbno božja previdnost čuje nad njim. bilo še tri četrti ure hoda do o-menjene vasi, pa sem bil že tako oslabel, a sem za to kratko pot skoraj še tri ure potreboval. Ko sem se bil zjutraj odpravil na pot, mislil sem, da pridem o-koli enajstih dopoldne j' vas; pa dospel sem še^-le ob petih zvečer. Dobri vaščanje so se čudili in me omilovali, ko so me videli tako opesanega. Koj drugo jutro so poslali mladeniča po mojo robo, Silne nevarnosti na tej poti na-; ki sem jo bil pustil na potu. — zaj v Lanz, iz katerih ga je božja Zares, le s silno težavo sem mogel previdnost tako očitno otela, popisuje v pismu z dne 30. kimovca tako-le: "Dne 25. kimovca sem odrinil z Detroita, pa drugi dan našega potovanja po Iluronskeni jezeru je vstal silen vihar, da bi se bil naš parobrod kmalu potopil. Brodarji so trdili, da še nikoli niso videli takega viharja na tem jezeru. Sko-ro polovico vloženega blaga so ti pometali v vodo, in le tako smo se oteli. Potem smo se vozili, kolikor se je dah>, proti kraju, da bi se rešili; in da bi se bili hitreje vozili, zato so brodarji, ki "so bili druge reči v votlo zmetali, 20 sodov prihranjene surove slanine, sod za sodom odpirali ih v ogenj metali. Ko poslednjič pridemo h kraju in v zavetje, zapazijo brodarji veliko luknjo na dnu soparnega kotla. Ko tedaj s parobrodom niso mogli naprej, po-pustil sem jih jaz tam ter, prestopil na drugo ladjo, ki se je ravno mimo peljala; in tako sem zopet nazaj prišel v Detroit, odkoder mislim v dveh dneh odriniti in z božjo pomočjo vrniti se v svoj miši jon." Y nenakih in še v hujših smrtnih nevarnostih je bil Baraga na svojem silno težavnem zimskem potovanju meseca svečana ravno tistega Jeta 1849.— Zares, ni nam mogoče spremljati našega predragega misionarja na-tem težavnem in nevarnem zimskem potovanju, .- 3. JANUARJA 1917. v to vas, pa obilno so mi, hvala Bogu! ti ubogi ljudje moj trud plačali s tem, da -so si misijonarjev prihod kaj dobro obrnili v prid. V drugi silni nevarnosti sean bil na tem misijonskem potovanju, ko sem se vrnil domov. Bil sem zopet Čisto sam, in imel sem do bližnje hiše 30 milj ali več kakor 10 ur daleč. Ker sem hotel rajši v e-nem dnevi tja priti, kakor pa pod milim neboan na snegu prenočiti, zato so me na tej poti zadele zopet silne težave. Spravil sem se na pot prav zgodaj ob lunini svetlobi. Dokler sem šel skozi gozd, bilo je vse dobro, ker me ni mogel veter nadlegovati. Ko pa sem prišel iz gozda, vodila je moja pot čez silno velika zmrznjena jezera, in veter, ki mi je pihal uaravnost v obraz, izpreobrnil se v vihar; bil je tako močan, da me je večkrat skoraj znak vrgel na tla, in bil je tako mrzel, da se je bilo bati, da mi ne bi kri v žilah zastala. Zopet sem mogel le počasi hoditi, pot pa je bila še tako dolga! — Vrh tega tudi večkrat nisem vedel, kje da sem; kake poti ni bilo nikjer slediti, vse je bilo zameta-no; moral sem kar naravnost iti. Pa tudi je bilo silno težavno, ker nisem videl ne deset korakov daleč pred sabo; vihar je sneg tako metal po zraku, da sem bil kakor t goflto meglo obdan. S tem viharjem sem se, moral boriti 17 milj daleč (blizu 6 ur in zraven še krplje na nogah! Ako bi rile bila ta čas napadla kaka sla best in posilila le kake pol ure počivati, gotovo bi bil imrznil ob takem mrzlem viharju. — Ravno tisti dan je nekam potovalo nekoliko Kanadcev, in , enemu izmed njih je zmrznil nos, drugemu pa u-šesa. Meni, hvala Bogu! se ni sicer pripetila nobena nesreča, pa olufi-čila se mi je koža na obrazu, ko sem bil dorfwv prišel. Ta misijonska potovanja so sicer težavna, pa tudi zelo blagovi-ta v čast božjo in v zveličan je ner umrljivih duš. In ravno to navdaja misionarja z velikim veseljem in srčnostjo. Po tem hudem viharju sem se včasih smejal, ko je vihar prav močno okoli mene razsajal, in me skoraj na tla rgel." jal, in me skoraj na tla vrgel." Ko imamo že Baraga pred očmi na njegovih silno težavnih in nevarnih misijonskih potih, sprem-ljajmo ga še na misijonskem potovanju v bakrene rudnike, na katerem mu je v groznih težavah pretila nevarnost, ki je presegala vse druge nevarnosti, v katerih se je bil dosihdob nahajal. Kar je že znano, bilo je v rudnikih ob Gorenjem jezeru mnogo Ircev, Francozov in Nemcev, katere je Baraga navadno po trikrat na leto obiskalr ter jih v krščanskem nauku poučeval in sv. zakramente jim delil. "Ko sem to zimo enkrat (piše Baraga iz Lanza 2. mal. travna 1851. 1.) potoval v bakrene rudnike, bil sem v silni in vidni smrtni'nevarnosti. Bilo je konec prosinca, ob času najhujšega mraza, ki smo ga to zimo imeli, ko sem se iz rudnikov vrnil domov. Prenočeval sem v neki hiši, od katere je bilo do bližnje hiše 30 milj ali blizo 10 ur hoda. Navadno sem to pot prehodil v 10 do 12 urah; tedaj pa je bilo vse drugače. Padlo je prej ta dan in po noči pred mojim odhodom toliko snega, da je bil silno debel in hoja po njem nenavadno težavna. Po tem debelem mladen snegu sem moral prav sam več kot 30 milj daleč hoditi, in le posebni dobrotni skrbi božje previdnosti se moram zahvaliti, da sem na tej poti ostal pri življenju. Zapustil sem hišo, v kateri sem .bil prenočil, ob sedmih zjutraj in jel gaziti ta debeli sneg. Kmalu pa sem se bil utrudil in noge so mi jele odpovedovati, vendar pa sem hodil prav pa-časi ves dan. Proti petem zvečer (o kateri u-ri sem sicer navadno prišel k namenjeni hiši) sem bil ravno na pol poti! — Zares me je groza sprehajala! čez 15 milj krog in krogi nobene hiše; jaz pa čisto sam na debelem mehkem snegu v temni, prav zelo mrzli noči brez ognja — truden pa tako, da nisem mogel na nogah stati! Kaj je bilo storiti v takih zadregah? Ni mi bilo početi drugega, kakor: naprej iti, ali pa zmrzniti. — Izročim se previdnosti božji, ki me je že večkrat prav čudovitno varovala, in grem neprenehoma celo noč svojo pot naprej, seveda prav počasi, in pridem nazadnje ob sedmih zjutraj k zaželeni hiši, katere prebivalci so se močno, močno zavzeli, ko me zagledajo. 24 ur sem s krpljami na nogah neprenehoma gazil debeli iii mehki sneg, brez počitka in živeža, razun nekoliko- pogače. Nisem mogel Boga dosti zahvaliti, ko sem bil k hiši prišel. — Večkrat mi je po noči, ko je mraz neusmiljeno pritiskal, na misel hodilo, da bom moral obležati in zmrzniti, preden pridem k hiši. In res, prav posebna pomoč mojega ljubeznjivega nebeškega Očeta je bila, da sem mogel tolike težave pretrpeti. Ves čas in v vseh okoliščinah svojega življenja sein imel prav trdno zaupanje na božjo pomoč; ta prigodek pa je moje zaupanje le še bolj utrdil." Ob taki Baragovi gorečnosti, ki je v njem rastla toliko bolj, kolikor obilnejše so bile ovire in težave, se je njegov misijon v Lan-zu čedalje bolj krepčal in množil, nekoliko po odras. divjakih, ki so leto za letom prihajali, da prej-mo sv. krščansko vero in sv. krst, nekoliko pa po novorojenih otrocih, katerih je bilo, kakor Baraga poroča, vsako leto veliko več kakor tistih, ki so pomrli med njegovimi verniki. * Sicer pa je Baraga ves prosti čas svojega misijonskega življenja v Lanzu obračal v spisovanje bukev, ki so imele v prid služiti Indijanom in prihodnjim misijonarjem. Spisal je v ta namen do leta 1850: "Popolno teoretično- praktično" slovnico indijanskega jezika" in bukve ea premišljevanje in poučevanje, v katerih vae resnice naše svete vere razklada v indijskem jeziku. Meseca kimovca 1850. 1. je dal ti knjigi tiskati v Detroi-tu, in sicer zadnjo v žepni obliki, ker Indijani, kakor Baraga ob tej priliki vnovič opomni, svoje buikve nesejo radi seboj, kamorkoli gredo. (Nadaljevanje). Joliet, Hi., 28. dec. 1916. Cen j. g. urednik! Prosim, priobčite ta moj skromni dopis. Poročati hočem namreč izid volitve našega društva "Triglav" za leto 1917. V odbor so bili izvoljeni sledeči: F. Zupančič št. I. predsednik; P. Zupančič podpredsednik; M. Rakar tajnik ; Jerry Laurič blagajnik ; F. Laurič zapisnikar; Ant. Anzelc, F. Tushek in Jakob Mejak nadzorniki. F. Smrajc reditelj; F. Lušina oskrbnik. Na zadnji naši letni seji je bilo tudi sklenjeno, da kateri član pridobi največ novih članov tekom leta 1917, tisti bo dobil lepo nagrado.- Torej cenj. člani dr. "Triglav"! Stopite na noge in pridobite si to nagrado. Leto 1916 se bliža h koncu. &e par dni in ne bo ga več. Zatorej voščim vsem čitateljem(icain) tega lista prav srečno in veselo Novo leto! Dne 7. januarja 1917 pridimo vsi Jolietčanje v Sternovo dvorano, kjer bomo videli krasno žaloigro "Mati", ki jo je spisal znani ljudski pisatelj Ksaver Meško. To bo menda prva drama v Jolietu. — Na svidenje dne 7. januarja! Začetek igre ob 2 uri p»p. in ob 8ih zvečer. Vstopnice je že sedaj dobiti pri vseh članih društva "Triglav". S pozdravom M .Rakar. produkcija že $200,000.000,1. 1903 $300,000.000, 1. 1906 $400,000.-000, L 1915 pa $470,000.000. Srebra se je produciralo 1. 1880 za $100,000,000, 1. 1893 za $200,-000,000, 1. 1911 za 292,000.000. Leta 1915 je pa padla ta produkcija na $232,000.000. v staro domovino Žrtve strupenih kač v Indiji. Lansko leto je bilo v Britski Indiji umorjenih nekaj nad 28,-000 oseb od strupenil^kač in krvoločnih živalij. Glasom uradnega izkaza so tigri razmesarili 1923 oseb, strupene kače so pa umorile 26,385 oseb. Od prejšnjega leta je naraslo število teh žrtev za 3700. Tekom zadnjih 5 let so umorili sloni, tigri, leopardi in levi 9192 ljudi v Britski Indiji; samo žrtve tigrov so znašale 3682; strupene kače so pa v teh letih v Britski Indiji umorile 116.828 oseb. - Pošljemo tudi brzojavnim potom koiikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala. Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je |4.55. Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih |> kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za. .$1.60 25 K za. .$3.75 50 K za. .$7.25 100 K za. .$ 14.00 1000 K za. . $133.00 5000 K^a. .$690.00 Sklad "Glasila K. S. (K. Jednote" ozir. K. S. K. J. za ranjence in sirote padlih žrtev v stari domovini XXII. izkaz. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. J. v Sheboygan, Wis. — Doposlano po Rev. Jakob Černetu.......$38.00 XXI. izkaz v št. 51 "Glasila K. S. K. Jednote".....$1327.58 Razne stvari. Svetovni pridelek zlata. Svetovni pridelek zlata je znašal tekom zadnjih 25 let toliko kolikor zlata se je tekom zadnjih 400 let sploh produciralo. Enako znaša svetovna produkcija srebra tekom zadnjih 38 let, kakor vsa produkcija poprejšnjih 4 stoletij. Zlat denar se je v zadnjih 20 letih v splošnem prometu podvojil, — promet srebrnega^tenarja je pa za nekaj opešal vsled izvan-redno visoke cene srebrne rude. Dandanes se v Zedinjenih državah producira največ srebra; tudi zlata se tukaj veliko rabi tako, da se ga mora celo iz^inozemstva uvaževati . Leta 1916 je znašal u-voz zlata v Zed. države za $600,-000.000. Odkar se je odkrilo Ameriko, znaša svetovna produkcija zlata vrednost $16,500,00,000, srebra pa $15,500.000.000 v kovanih novcih. V kolikor se je za moglo statistično dognati, je bilo 1. 18$6 za $4,144,000.000 zlatega denarja v prometu, 1. jan. 1916 pa za $8. 25^,000.000; srebrnega 1. 1896 za $4,237,000.000, 1. 1916 pa za $2,-441,000.000 papirnatega, z protivrednostjo nepokritega denarja je bilo 1. 1896 v prometu za $2,-558,000.000, 1. 1916 pa za $8,583,-000.000. Do leta 1885 se ni nikdar na celem svetu produciralo več zlata na leto, kakor za $100,000.000 vrednosti. Leta 1896 je znašala ta Skupaj............$1365.58 Iskrena hrala vsem darovalcem I Uredništvo in npravništvo "Glasila K. S. K. Jednote' ZELO VAŽNA NOVOLETNA RESOLUCIJA. Običajno se 'dela novoletne zaobljube ali resolucije z dobrim namenom, žal pa da se iste prekmalu pozabi. Naredi letos izjemo pri tem in skleni za trdno, da boš letos pazil na svoj želodec s pomočjo Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina in da se boš te zaobljube tudi vestno držal. To izvrstno zdravilo čisti črevesje, po vraču je okus (tek) in pomaga pri prebavi. Vspehi tega vina pri zaprtju (zapeki), napenjanju, glavobolu, nervoznosti. izpremembi življenja, splošni slabosti, želodčnih neprilikah, — so pri ljudeh ki delajo po rudnikih naravnost čudoviti. Citaj to pismo, katero smo dobili lansko leto mes. novembra: "Walnut Creek, Cal. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je vse to, kakor se ga priporoča. To vino je pravi odpomoček pri neprilikah. Jaz sem ga jemal z izvrstnim uspehom. E. O. Campbell." Tudi vam ibo to vino pomagalo. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. — Revma-tizem in ncvralgija so bile dolgo časa bolezni proti katerim ni bile zdravila. Dandanes je pa Triii^r jev Liniment zanesljiv odpojprfceV za odpravo istih. . Priporočljiv pri , poškodbah, izpahkih,. oteklinah. , mrazenju i. t. d. Cena 25. in 50e. V lekarnah. Po pošti 35 in 60c. Hočete ii imeti krasni Trinerjev pozlačen stenski koledar? Pošljite nam samo 10c za pokritje poštnine. Jos. Triner, izdelujoči ke-mist, 1333—1339 So. Ashland, Av., Chicago, 111. (Adv.) Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. CENJ. ČLANI IN ČLANICE TEE ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listni K0LEDAKJL Cenjenim naročnikom, kateri so naročili stenske koledarje in poslali naročnino, se zahvaljujem. IV,-e koledarje s<\wfprejel in odposlal v petek 22. dec. Upam, da bode vsakdo zadovoljen in da bo-dete še naročnino pomnožili. Koled^ji so lepo tiskani brez pomot, razen male pomanjkljivosti pri sliki glav. urada K. S. K. Jednote kjer je izpuščeno ime K. S. K. J., kar naj mi cenjeni naročniki oprostijo. Se vsem zahvaljujem in ponovno priporočam še za nadaljna naročila. S spoštovanjem A. Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland 0. ČITAJTE JNA LO K. S. K. JED GLASI- MARIJA SLUCA 1828 W. 22nd SL Chicago, IU. Telephone Ceeel 473» izkušene in z drž»»-aim dovoljenje® potrjena babica M uljudno priporoča al* venskim in hrvmikim tenjun. TEL.: CANAL «0t7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY ISIS W. 22nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, all kislo smetano, (Cream) tli okusno, doma narefeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-arano; dobivam ga naravnost od far-meriev. Mleko je preje natančno prs-skuseno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torsj garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom re|encem. Mleko razvažam po hiSah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila s« toplo priporočam: r*RA./fK GHILL. Pošiljateljem denarja! Vsled zelo slabe poitne zveze svetujemo rojakom pošiljati zdaj denar v .taro domovino P° breNlTan™no wToixvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro Za naslov se računa 65 ent^ vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo se računa oo « noslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. ^S'^nT™ v NemHjo. odtam na Dunaj, odkoder jih odpofljej. n. do- ločeni naslov. domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Potrdil o uptačilo s» idaj.ner ^ ukorvln Pa ^I'^^t LTrdnrs p^z'dnre X ^ lastnoroLim podpisom prejemnika ali poitarja. V^' US zbira in hrani ter jih bo poslal, sem, ko bo poitna aveza »pet VrCjen*0pMarjamo da }e mogoče po brezžičnem brzojavn poslati le okrogle .vote kot so spodaj navedene inJSe napWl^o 10.000 kron.^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ y ^ ^ privatnih čekov za brzojavne poSiljatve ni mogoče sprejemati. Naslov se mor« jasno napisati in dodati: polije naj •• kraojarno. (CT Ker se cene avstr. kr.. s~Uj —i• nejholj.., d. (l«l.t. a. ute » 1"»» "tvrdka FRANK SAKSER, 82 Corttandt Street, New York, FLY. Iihiji mko credo. Kranj tk*-Slo rensk« Jednote ▼ diiivih ameriških. Uredništvo in nurlTBiilVfl 1951 West 22nd Place, Chicago, DL Telefon: Canal 2487.. Narofeinai na leto.............SMO .............$1.00 .............>1.80 OFFICIAL ORGAN o t the _ GRAND CAKNIOLIAN SLOVMHlAK CATHOLIC UNION . ef the _ UNITED STATES OF A1OTCA leaned every Wednesday. by the Grand km Catholic Union United States of •f tfct OFFICE: 2nd Plac Phone: Canal I Ml West 22nd Plača. Tanal 2 2417._ Rr Subscription VW Members, per year______ Far Noam embers ............fl*vS For Fereiffn Ccnntries........flit 81 Ob začetka leta. \ " S r ee n o, zdravo in veselo Novo leto!" S to čestitko stopa danes tudi Vaše glasilo pred Vas, cenjeni bratje in sestre. S temi besedami Vas iskreno in prvič pozdravlja v tekočem fetu. Dal Bog vsakemu posamezniku to leto obilno sreče, zdravja, zadovoljnosti, veselja in uspeha na vseh potiti Vašega življenja! Obvaruje naj Vas Večni Stvarnik vseh nesreč, bolezni, zla in raznih neprilik! Naj Vam bo sleherni dan leta, — dan miru in blagostanja, — naj Vain 'bo vsak korak še bolj ojačen za bratoljubje, za katero naša Jednota živi in deluje. — Zakop-ljimo v morje preteklosti vse morebitne medsebojne ovire kakor: nenaklonjenost, natolcevanje, zavist i. t. d. in objeminuo se z Novim letom kakor vdani in zvesti bratje ter,sestre ene matere, — K. S. K. J. Bodimo vsi ene misli enega duha, enih del in enih načel, da ostanemo zvesti naši dobri, podporni materi, da iste ne bomo zapustili in da se bomo vfedno in v vseh zadevah ravnali po njenih besedah; — saj nam veleva in svetuje samo — dobro! Dragi nam elani in članice K. S. K. Jednote! Že v zadnji številki smo omenili, da se bliža II. letnik našega lista z današnjim dnem h koncu. Začetkom leta 1914 je zagledalo luč sveta naše glasilo ali dete K. S. K. J., katerega smo zadnji čas vsi pričakovali. Z današnjim dnem obhaja torej to dete že svojo dvoletnico in Vas tem povodom dragi bratje in sestre kar liajiskrenejšc in detinsko pozdravlja ! • Bodimo veseli da se to naše dete vsled skrbne vzgoje in pozornosti njegove dob^re matere razvija vedno v bolj in bolj krepkega dečka in da je uspešno prestalo stoje prve kritične dneve. Bali smo se, da ga bo morda huda nasprotna sapa že kmalu po-rojstvu oslabila, ali celo zadušila. Pa, hvala Bogu, — vse je presta-no in premagano. To dete je skušalo biti vedno mirno, ti/ho in ponižno in vsled tega mu danes nihče več ne nagaja. Povodom zaključka II. letnika si šteje uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" v prijetno dolžnost, da se na tem mestu iskreno zahvaljuje vsemu članstvu in čita t oljem za izkazano naklonjenost. Hvala dalje vsem prijateljem na šega lista, dopisnikom in uradni-kom(icam) krajevnih društev za njihovo sodelovanje in trud pri pošiljanju dopisov, novic, člankov ,i. t. d. Upati je, da nam bodo ostali vsi dopisniki in drugi še v bodoče tako naklonjeni, kajti list brez sotrudnikov ne more dospeti do pravega cilja. Že v zadnji številki smo omenili, da si je uredništvo našega lista prizadevalo po svoji najbolj si skromni moči delovati tudi v minulem letu jia to, da je sledilo svojemu začrtanemu namenu in to je, da se je list vedno smatral kot glasilo naše pokorne organizacije ; vsled tega- se je moral u-rednSk držati predpisanih določb in pravil. Skušali smo vedno kot časnikarji kazati in obdržati strogo nevtralno (neodvisno) stališče, ki je po našem mnenju dandanes za slovenskega ameriškega časnih karja najbolj priporočljivo. V posebna politična vprašanja se nismo hoteli nikdar spuščati, ali delati vetra za to, ali ono stranko. Kar se nam je zdelo hvalevredno, smo hvalili, česar nismo odobravali, smo pa grajali. — Gotovo se dobi tu ali tam, kakega kritika, ki bo trdil, da smo kazali morda premalo domoljubja napram naši stari domovini. O tej stvari smo povedali že parkrat nase odkrito mnenje in nevtralno stališče. Nas list je lastnina približno 13,000 članov K. S. K. J. Ti člani so gotovo povsem različnega političnega prepričanja; eni so vneti za Ameriko, drugi za to, ali ono starokrajsko državo. Pisati vedno enostransko, ali za to državo je v tem slučaju nemogoče, ker to bi ne bilo morda večini članstva po volji. Na« list bo skufial v prvi vrsti še »bodoče izhajati v pravem slovenskem ameriškem duhu in se bo še naprej držal našega znanega pa-trijatičnega gesla: Amerika naj-pva! — Saj je list vendar glasi-podp. organizacije ameriških ovencev in ne drugih. To srno omenili mimogrede osobito onim, ki nas gledajo po strani, ker ne pišemo po cele strani v prilog Avstrije. — Da, prijatelji smo in spoštujemo še vedno našo nesrečno staro domovino. Smili se nam, ker jo tare že tretje leto vojna Skušali ji bomo po naših skromnih močeh tudi malo pomagati v teh resnih časih s še večjo agitacijo za nabiranje sklada revnim ranjencem in njih sirotam. — Pri tem pa ne smerno pozaibiti da živimo v Ameriki, ki nam daje kruh in svobodo in ki nas je vzela kot za svoje sinove ter hčere. Pri tem nam prihajajo zlate besede našega slovenskega a mer. škofa, Rt Rev. Jakob Trobca, ki se je nekoč izrazil: "Slovenija jc naša mati, Amerika pa naša nevesta!'' Naraščaj mest v Zed. državah. 1 Državni urad za ljudsko štetje, Washington,' D. C., je izdal kon cem decembra lanskega leta obširno poročilo kako so Zedinjene države napredovale v letu 1916 v prebivalstvu. Število skupnega prebivalstva v kontinentalnih dr žavah se je računalo koncem leta^ 1916 na 102,017.312 duš; skupim število vsega prebivalstva z raz nirni teritoriji Zedinjenih držav je auašalo 112,444.620 oseb. V tem poročilu je zanimivo število prebivalstva raznih ameriš kih mest, ki se vedno 'bolj in bolj večajo ter množe. Izračunalo se je namreč, da živi sedaj 40.9 od stotkov izmed vsega ameriškega prebivalstva po raznih mestih ki imajo več kot 8000 stanovalcev. To število seje od leta 1910 pomnožilo za cela 2 odstotka. x Od zadnjega splošnega ljudskega štetja 1910 do danes je odredilo posebno popisovanje > ljudstva 10 držav; od teh kaže 7 držav na-rastek prebivalstva, 3 države: Kansas, South Dakota in Wyoming pa za 2.9% nazadovanja. Kar se tiče ha rast ka v posameznih državah je najmanj napredovala država Iowa, samo za 6 odstotkov, največ pa Florida, za 22.5 odstotkov. Florida, Iowa in Mass. so posebno tekom zadnjih 10 let 1905—1915 bolj napredovale v številu prebivalstva kot pa v letih 1900—1910, ostalih 7 držav je pa napredovalo v letih 1900— 1915 bolj, kakor 1900—1910. V Kansasu, Severni in Južni Dakoti in Wyomingn jc namreč znašal narastek prebivalstva v 1. 1900— 1910 še za enkrat več kot pa v letih 1905—1915. V Iowi se je skupno število prebivalstva v letih 1900—1910 skrčilo za 75,418 duš, od leta 1905—1915 je pa naraslo za 148.016 duš. Tudi države New Jersey, New York in Rhode Island so za nekaj nazadovale v letih 1905—1910 primeroma s številom prebivalstva v letu 1900— 1910. Tekom zadnjih 6 let se računa, da se je število belokožcev v Zedinjenih državah pomnožilo za približno 10 miljonov, število zamorcev pa za kakih 750,000. Glasom najnovejšega štetja imajo ra$ma, bolj znana ameriška mesta prebivalcev kakor sledi: New York, N.-Y.......5,602.841 Chicago, 111............ .2,497.722 Philadelphia, Pa. ......1,709.518 Detroit, Mich......... 820.778 St. Louis, Mo.......... 757.309 Boston, Mass.......... 756.476 Cleveland, O. . /...... 674.073 Baltimore, Md......... 589.621 Pittsburgh, Pa........ 579.090 Los Angeles, Cal. . . 503.812 Buffalo, N. Y......... 468.558 San Frisco, Cal......... 463.516 Milwaukee,"Wis........ 436.535 Cincinnati, O. . . .T. f!7T 410.476 Newark, N. J. ..........408.894 New Orleans, La......* 371.747 Washington, D. C............363.980 Minneapolis, Minn..........363.454 Seattle, Wash................348.639 Jersey City, N. J. ....., 306.343 Kansas City, Kans. ..... 297.847 Portland, Ore...................295.463 Indpls-., Ind. ...... ,. 271.708 Denver, Colo. .................260.800 Rochester, N. Y. ...... 256.417 Providence, R. 1................254.960 St. Paul, Minn................247.232 Louisville, Ky................238.910 Coluanbus, O.............214.878 Oakland, Cal...........vl91.604 Toledo, Ohio..................191.554 Atlanta, Gii.................190.558 Birmingham, Ala..............181.762 Omaha, Neb. ................165.470 Worchester, Mass. ...... 163.314 Richmond, Va. . . ...... 156.687 Duluth, Minn..................105.300 Važn« pripovedovale. Dne 19. decembra t. 1. se jc mudil v uredništvu "G. N.M v New Yorku neki rqjak, ki se je šele pred par tedni vrnil iz £tare domovine. Dotičnik je amer. državljan, doma iz Borovnice na Kranjskem, kjer je živel s svojo družino ves čas, odkar je izbruhnila sedanja evropska vojna. Ker imamo po raznih slovenskih naselbinah dosti domačinov iz borovniškega in vrhniškega o-kraja, se nam je zdelo umestno, da prinašamo to zanimivo in verodostojno pripovedovanje o sedanjem položaju v starem kraju, — tudi v našem listu. Omenjeni rojak je povedal o starem kraju sledeče novice: "V starem kraju so čudne razmere. Meni se ne zde več tako čudne kot se bodo morda Vam, kajti jaz sem živel v njih, vi si jih pa niti predstavljati ne morete. Denarja je dovolj, trpljenja več kot dovolj, manjka pa hrane, tdlažbe in upanja. y Dve in pol leta trajajoča vojna je vse ljudi utrdila. Kakšen razloček med temi, ki zdaj odhajajo na fronto in onimi, ki so odhajali mesca avgusta ali septembra hrta 1914! O onih fantih smo mislili, da ši s svojo močjo in korajžo samemu peklu obranijo. Zdaj vedo, da so še manj vredni kot živinče, katerega vodi. mesarski pomočnik na konopec v klavnico. Od zaklane živine imajo J j udje že vsaj nekaj, s smrtjo slovenskih vojakov pa ni nikdo na boljšem, ne domovina, ne nerad, ne sorodniki in prijatelji. Denarja je dovolj. Kmeta, ki je v sedanjem času zadolžen, je lahko sram. Ako bo šlo še nekaj časa tako, se bodo ljudje iznebili vseh dolgov, in bodo lakote pomrli. Vsak človek dobi na teden par krušnih in mesnih kart. Na kartah j<» zapisano par kil mesa in par kil moke. ve ti kruli želodec, laliko poješ karto in si pri tem misliš, da ješ pečenko z belim kruhom. ro-no veliko ljudi. Pravijo, da po-Jdo»biš na nobeni karti, toda osta-j tresl j i v i konec nekatrih nlpiuov, vzročajo smrt razne nepoznane lo bo do konca življenja v sporni- ki ga nam potrdil neki major. Na bolezni, jaz bi pa skoraj rekel, da nu tamošnjih borilcev; samo 800 jih povzroča — lakota. |m jc dolga, samo 200 m široka... Ljudje, ki se vsak teden komaj Ce se sliši to petje težkih granat, |>otem nenadoma izginejo vsi prijetni spomini, potem vemo, da (nismo na strelišču meščanskega strelnega društva, marveč v voj- enkrat do sita najedo, začno hirati duševno in telesno. Ne vsled lakote, vsled pomanjkanja umirajo. Pomanjkanje je pa vzrok in po- vod lakote,, lakota je posledica ni, ki je svoje najmodernejše oro pomanjkanja.' Njim, ki plakajo. Polnoč! Odprla so se vrata. Poglej! nebo je sveto poslalo novega nam svata— to snežnonežno leto. "Pohiti — Bog mu je veleval — za poj jim pesem novo, da celi svet bo v njej odmeval in vse meso njegovo. Ot.iraj solze jokajoeim, pretožnim žalost teši, tolaži vzdihe vzdihujočim rešuj in mnogo reši! Ustavljaj virom tok krvavi, pomirjaj srd človeški, da spet se bo po vsej nižavi sprehajal mir nebeški. Povej bojnikom: Kaj ne veste, vi ste armada moja; za mano s težkim križem greste? Sprelep bo dan pokoja. Po mojem nebu vaši vz4ihi odmevajo mogočno kot-mili klici v noči tihi se slišijo razločno. žje privlekla tudi v gore in je brezobzirno izkorišča, da uniči nasprotnika. Začne se z brnenjem, kakor bi deček na vrvico nevezal kos lesa in ga hitro vrtel v krogu. Brnenje postaja močnejše in višje naraste v 'bučanje in žvižganje, kakor bi nam hrumel nasproti 'brzo-vlak ali pa bi bobnel navzdol plaz. Nehote se ozremo navzgor, da hi videli lok, ki ga riše ta zvok med gorskimi vrhovi in oblaki. Zdi se nam, da bi morala 'biti pot izstreli ka zarisana v ne'bo, da bi morala stati kakor upognjena šiba, zatekli jena med skalo in skalo, ali pa kakor goreča kurva ralkete. Pa še predno smo si mogli reči, da je nemogoče videti to pot, nam tresk v globini hipoma okrene pogled. Dvigne se oblak, bel in črn, gost dim plinov, zemlja in zdrobljeno kamenje Oblak se vspne kvišku, stoji, bel in lisast, ziblje ze, zgrudi in razmegli v siv pajčolan, ki jie dolgo leži nad skalovjem im drevjem. POLOŽAJ NA MRZLEM VRHU IN PRI TOLMINSKEM OB-MOSTJXJ. Vojni dopisniki poročajo: Italijani poskušajo z enako trdovrat- Velikem Palu je bil zašel eden o-nih alpinov v skalno razpoklino; ko se ga jc hotelo rešiti, si jc razbil s svojim cepinom glavo! Dva druga alpina, ki sta menila, da jima je odrezana vsaka i>o-moč od njihove strani sta se strmoglavila v prepad, ne da bi ušla ujetništvu, temveč iz strahu pred onim izmišljenim pohabljenjem. To i in ono. Razmeroma po številu evropskega prebivalstva je v Stoekliolmu največ telefoničnih aparatov, najmanj pa v Madridu. Pri sestavi klavirja se potrebuje 48 različnih snovi, katere se dobiva iz 16 raznih držav. Na otoku Kuba so največji o-ranžni nasadi. Nekateri teh nasadov merijo do 2000 akrov. • * Marsikateri že postarani samici je bilo že žal, da se je sploh privadila pomenljive l>esedicc "ne". • Koliko denarja se zapravlja na svetu za stvari, ki nimajo za svet nobenega pomena. • (^jožje je.komponirati pesem, kakor pa morda prisiliti ves #»vet,. da 'bi jo pel. . ^ Na otoku Madagaskar raste^nc-ke vrstg kavino drevo, kojega sad ne vsebuje nič "caffeina". | KL S. K. ^ jtffllW ^- ž I | Jednota jj Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 189^. Inkorporirana ▼ Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja« 1898. GLAVNI URAD: JOUST, tLL. Telefon 1048 Od ustanov rt ve do 1. decembra 1916 skupna izplačano podpora $1,186.824.62^ I -Hh- GLAVNI URADNIKI: / Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, I1L I II. Podpredaednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Oerne, 820 New Jersey A v!, Sheboygan, Wi». Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNICI: Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet, III. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Prank Petkovsefc, 720 Market St., Waukegan, III. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo *ja glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. iopise» društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. NAZNANILO ASES. ŠTEV. 1—17, ZA MESEC JANUAR 1917. ^ Imena umrlih članov in članic. 11064 Math. Vidas, star 40 let, član dr. sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn., umrl 7. dec. 1916. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. febr. 1907. ft. 31. 7475 Marija Vovk, stara 30*let, članica dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrla 20. novembra 1916. Vzrok smrti: Umorjena po svojem soprogu. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 15. avg. 1915. R. 30. 4118 Georcre Vovk, star 45 let, član dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 23. nov. 1916. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000-00. Pristopil k Jednoti 15: junija 1902. R. 31. 20590 Štefan Safranič, star 33 let, član dr. Vit. sv. Mihaele 61, Youngs-town, Ohio, umrl 4. nov. 1916. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. nov. 1914. R. 31. 20612 Frank Kastelec, star 27 let, član dr. sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., umrl 27. nov. 1916. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $1000.00. Prištopil k Jednoti 21. nov. 1914. R. 25. 6191 Jožefa Zavoja Markovina, stara 32 let, članica dr. Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., umrla 27. sept. 1916. Vzrok smrti. Porod. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 10. avg. 1914. R. 30. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. 12709 Anton Ocvirk, član dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, poškodovan 21. dec. 1913. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo vida na desnem očesu. 19976 Matevž Bambini, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., operiran 12. nov. 1916. Opravičen do podpore $50.00. 17537 Al. Maradin, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., operiran 17. sept. T 16. Opravičen do podpore $50.00. I v 6300 Marija .JudniČ, članica dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., operirana 2. nov. 1916. Opravičena do podpore $50.00. 10387 Josip Rudolf, član sv. Jan. Krstnika 60, Wenona, 111., operiran 3. nov. 1916. Opravičen do podpore $50.00. 18603 John Rosič, član.dr. sv. Jurija 73, Toluca, 111., operiran 23. nov. 19W>. Opravičen do podpore $50.00. 3778 Anna Novak, članica dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., operirana 24. nov. 1916. Opravičena do podpore $50.00. 16312 Josip Jakobčič, član dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., operiran 29. sept. 1916. Opravičen do podpore $50.00. - 18486 Frank Matijevič, član dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., poškodovan 30. avg. 1916. Opravičen do podpore $250..0p za izgubo levega očesa. , 4858 Terezija Masle, članica dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., operirana 14. okt. 1916. Opravičena do podpore $50.00. 7743 Veronika Malnar, članica dr. Marije Čistega Spočetja 160, Kansas City, Kan.-?., poškodovana 18. sept. 1916. Opravičena do podpore $500.00 za mrtvoudnost obeh nog vsled zlomnjene hrbtenice. Glavni urad K. S. K. Jednote 28. dec. ,1916 JOS. ZALAR, gl. tajnik. NA PODLAGI PRAVIL K. S. K. JEDNOTE TOČKA 121, STRAN 49 IN 50 VSLED ZANEMARJANJA VERSKIH DOLŽNOSTI SUS PENDANI ČLAN IN ČLANICA. Po uradnem naznanilu duh. vodje K. S. K. Jednote sta na podlagi zgoraj omenjene točke sedaj veljavnih pravil suspendana član in članica: Od dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111. 6470 Jožef Štirn, 24, $500.00; 2989 Ivana Štirn, 29, $500.00. Dr. šteje 98 članov (ic). Suspendana dne 26. dec. 1916.' JOS. ZALAR, gl. tajnik. Glavni urad K. S. K. Jednote 27. dec. 1916. Sveti večer. —pt— dajal ne ob večerih pozaprle izlož-na okna, je bilo po mestu mahoma •temno kakor v rogu. Le na križiščih med ulicami so Gosta tema je legla po mestnih j ge g0reie svetilke, da so se prepre-ulicah. Vojna je kruto posegla tu-, čile sjcer skoro gotove nezgode. A di v občinsko gospodarstvo, in j ^ te s0 brieie otožno in sanjavo, mestnim očetom pri najboljši vo- da niso kaj posebno razsvetljevale I ji :ii bilo mogoče, da bi bili i okolice, temveč skoro le še temne skrbeli vsega potrebnega v sploš- jQ feWe tmino oicrog sebe. no blagost meščanom. Tudi nocoj tako, nocoj na Sve- T-pela je pred vsem mestna raz-1 ti večer! Radi bi bili starešine na-svetljava, ker že nekaj tednov sem, pravili izjemo in odredili nocoj v je pohaialo potrebno svetivo, in povzdigo naj nežnejše ga m naj-ned ostale k, ki so ga že dolgo ob-j ljubkejega prazinkaobicajnos ventili meščani na svojih domovih, i čano razsvetljavo, ki se Je ^sako zakaj splošno je šla trda za kurivo leto pridruževala starodavni ljud- M r 3. JANUARJA 1917. in qiikavostih Svetega večerp. Pri-VoSeijo si, kar jim je na srcu, in ni bi si prosto izbirali bivališče med rojaki, znanci in sorodniki ter v! irtam t— in ulice bi bile ostale temne tudi nocoj, da ni snežni odsev ubijal najhujše teme. In vendar ne! Polagoma so se svetlila okna in zlasti po osrednjem mesta je zasijala neka čarobna luč; bil je to odsev stoterih lučk na7božičnih drevescih,,ki je prodrl iz gorkih domov na temne mrzle ulice. Morda te' lučke letos niso bile tako mnogoštevilne kakor druga leta, vendar številne dovolj, da so ogrinjale v čudovit blesk bajno odičena drevesca in odsevale v svetlih očeh radostni deci. . . A po ulicah je bilo le malo ljudi. Kdor ni imel nujnega posla, kdor je imel dom in obitelj, je pre-skrbel začasa, da je nocoj mogel biti doma v krogu svojih dragih. Kdor je imel dom in obitelj ... O sveti Izveličar, koliko domov je samotnih nocoj, koliko obitelji nepopolnih, žalostnih! . . . Očetje so tam gori ua severu na bojnih poljanah ruskih, ki jih že dolgo pokriva'nepregledni sneg. V mokrotnem jarku žde v mrazu in puščobi na straži proti sovražniku, ki jim ne da hipa miru, niti toliko ne, da bi si počili brez skrbi in u-tegnili niinno in udani pomisliti na drago družino, na ženo in deco daleč tam doma, nocoj na Sveti večer, drugi že, ki ga praznujejo tako samotno. Ta ali oni§ sin, brat, ženin sameva morda celo v ujetništvu v daljni Sibiriji in tudi gotovo misli na dom in hrepeni k svojim, za dolgo morda še nedosež-nim . . . , In njihovi dragi doma tudi mislijo nanje, trepečejo zanje, hrepene po njih . . . Morda vedo, kje so, morila niti ne, ker so že dolgo brez glasu . . . Morda se vrnejo,, morda tudi ne, nikoli več, nikoli več, ker kdove kako dolgo jih že krije okrvavljena tuja zemlja pohlepna trupel, nenasitna ... Tam gori na severu, da, ali doli na vzhodu po balkanskih pustinjah, skalbvitili, oglodanih, strahovitih ... Ali po brezdnih temnih črnih gor in brezdanjih prepadov albanskih ... Ali skalovitih pusti-j Očeta, moža so vzeli k vojakom, njah kraških, po zelenih brdih go- najbližnjo okolico je zasedel sov-riških, pa razstreljenih gričih po- i ražnik in v malo dneh so jeli pa-j tujino ubožen, s kopico otrok, u-soških, po planinskih rebrih in v r-j dati streli na njihov prijazni trg tegne razumeti njeno srečo, da ji hovih krnskih, koroških, tirolskih1--— bo prihranjena ta nadloga . . . . : . Boje se zanje in molijo za-1 Trumoma so bežali ljudje z do- Zc v drugič jc bilo odzvonilo. nje . .}. ma in ustavljali pogubi imetek. A j ko jc vstala. Naglo se je ogrnila, Od vseh plati pritiska sovražnik ona sama z otroci si jc mislila, lju- i ugasnila luč, zaklenila in odšl na domovino, vse svoje sinove jc | bo 'doma, kdor ga ima, in ni beza- noč. morala poslati v obrambo svojo, la nikamor. Skrivala sc je z deco; Kakor srna jc brzela po snegu po kleteh, kadar so letele krogle | proti bližnji cerkvi. Sijajna svet- jih skrb za tuje težave. Nihče jih j miru objokovali svoje bridke te ne preganja po svetu, nihče Jim ne zapira doma, nihče ne ugonab-lja hiše in imetka in nihče ne podi v hudi zimi zopet v neznane kraje. Srečni ljudje!" Solze so lile ubcižici po licih, ko je hitela domov. Hlastno je odprla temni,mrzli dom, ko jc prispela do samotnih duri, izza katerih ji je bil na uho otroški jok ' . . Najprej je poiskala konec sveče, da jc napravila luč, potem ute-šila lačne otroke. Vse popoldne je begala okolo, da bi bila dobila mleka za malo deco, zaman, ni ga dobila. Toliko, da se ji je posrečilo dobiti sveženj drv, da bo zakurila ter bodo vsaj na gorkem nocoj na Sveti večer ... Skromna večerja je bila kmalu pri kraji, kmalu opravljena pobožna'večerna molitev. Nekaj časa jc pravil bratcem in sestrici deček, ki jc bil z materjo, o lepih lučkah, ki jih jc videl, a njegovo pripovedovanje ■ ni dramilo dolgo za-spančkov, ki so skoro pospali nasičeni in odeti v blagodejno toploto, ki se je razgrnila po mali sobici . . . - Mati jih jc premotrila še enkrat, prekrižala jih, ugasnila luč in obsedela v temi pri peči. Že dolgo ni bilo dobiti petroleja, sveče so že davno redke in drage, treba je hraniti ... "U Bog, kam smo prišli!" jc zave in nadloge, dokler ne bi bilo možno vrniti se jim na razvaline svojih domov ter pozidati jih izno-va, iznova ustvariti si srečo minulih dni . . . Pa! . . . "A kaj pomaga tarnanje! Oni, ki nas potiskajo dalje v neznani| svet, ko smo se že nekoliko priva-i dili tukaj, oni, katerim nismo ne1 v škodo, ne v nadlego, pa nas vendar ne vidijo radi med seboj, oni j ne izgube ničesar, ne irpe niče-' sar; trpimo le mi, izgubiti pa tudi j nimamo več ničesar". In ubožica je zaihtela iznova, tiho, a krčevito, da bi sc jc usmilil kamen v . . Ej, bridka je usoda ubežnikov, trda, kruta! Sc dolgo jc slonela ženska ob peči, po strehah sc je v temi lahno belil sneg, in njegov odsev je tudi v sobi nekoliko zmanjševal temo.i Ogenj v peči je bil pogasnil sicer, a prijazno toplo je bilo navzlic te-! mu v sobi. Otroci so spali mirno. Kaj bi ne;j otroci ne poznajo skrbi in težav j življenja! Tudi mati se je. pomirila. Jok ji je olajšal srce in ji pregnal iz duše trpkosti. Naposled je mislila le še na moža in na srečo minulih' dni ... Ubrano zvonenje jo je vzdrami- [oli na Goriškem, do-jla ob durih na tleh pismo, katero !čna jc bila vsa obi- je bila najbrž prezrla, ko jc prišla vzdilmila siromašna žena. "Sveti lo iz lepili sanj. večer lani.in letos! O Bog!" "K polnočnici zvoni, pojdem!" In pred očmi so se ji zvrstili do-j Iznova je prižgala luč, da bi se godki minulega leta. j opravila. Pri tej priliki je zagleda Lani tam dol ma, kako srečna jc te!j! Deca jc imela božičnico, ra- j domov. Karta je bilo z bojišča, pi-dost je odmevala otrokom iz oči ob j sal ji je mož. svetlih lučkah, ne manj roditeljem Le kratka je bila vsebina, že ne-ob radosti otroški. On je bil do- j kaj dni star njen datum, ma, bivali so vsi v svoji hiši sredi 'Izposloval sem, da ostaneš, kjer prijaznega vrtička, ne v razkošju. | si. še te praznike se (vidimo . . ." a tudi ne v potrebi, ker imeli so' Skoro je omahnila radosti ob živeti ob čem. tej veseli novici, (at al a je karto A prišla je vojna z zavratninii iznova, zopet in zopet. Potem se je Italijanom, z njo sila in nadloga, izvrgla na kolena k postelji in vroča zahvala ji je kipela v nebo. Kdor se je kdaj moral seliti v vladarja, pravice in posestva ,na-. . , ... . v . predka in blagosti, vere in poš\c-1 gosto na trške domove, opravljala loba je sijala iz na stežaj odprtih Bila je na ulicah, ko j * udarila v t strani prispel na vrh. hišo granata. V smrt item strahu jc skočila med podrtinc, gotova, da ji je ubilo otroke. A našla jc žive vse**. . . Hvala Bogu! . . . "Mama, lanata, lanata!" je kli nja, v zaščito proti razbojništvu, i vsakdanje posle ob mirnih dneh. v oviro pohlepni grabežljivosti, v j A prišlo jc hujše. Streha za stre-kazeii brezvestnemu rovanju, na-j ho jc bila porušena, dve krogli sta sitnosti in zavratnosti In vsaka j padli na njen dom in ga razrušili, obitelj je morala žrtvovati cvet in j Komaj je otcle otroke in življenje, moč v skupno blagost, darovati može, očete, sinove, brate, ženine vse v najlepši dobi, da bode spoznal sovražnik, kako ničevi so vsi njegovi napori ... A te žrtve so vendar usekale v obitelji mnogo zevajočih vrzeli, nebroj bolečih, krvavih ran ... In te rane krvave iznova, bole posebno nocoj, na Sv. večer. .. "Daj, Gospod, da sc vrnejo skoro! lib Tvoj nebeški .mir onim, ki se ne vrnejo več! . . .". V mnogih družinah kipi v nebo nocoj ta vroča molitev, zaupno, u-dano . . . "Kakor je Tvoja volja : slava Ti v višavah!J . ." Solzne so oči, drhteča ustna v vroči molitvi, trepetajoča srca v strahu in upanju ... < ■ "In mir ljudem na zemlji, ki so dobre včlje . . .!" Milijone src pošilja v nebo to vročo željo . . . "Ki so dobre volje O. Bog, o Bog! . . duri in orgle so jubilirale v mogoč ni h zvokih. Lahno je stekla po stopnicah navzgor. Vrh stopnic je skoro trčila v vojaka, ki jc z nasprotne l- cal najmanjši deček . . . Kdo ve, ali mu ni bila všeč v otroški nevednosti . . . Ona je pograbila deklico v naročje, v naglici vzela denar, kar ga jc bilo v hiši, prijela za roke otroke in'bežala . . . bežala . . . Vsa jc bila zmedena. Kden dečkov ji je bil padel po stopnicah, ki so bile polne razvalin. Pobrala gaj je, a misleč, da ga drži za roko, ga je vlekla za nogo po veži. Neznan-j sko je kričal, ko sc mu jc drsala p glava po tleh. Vsa zbegana, kakor jc bila, jo jc ujezil otrokov jok,, da ga je nemilo potegnila za hip. | češ, kaj sc dereš, saj tc vodim le-' po! ... In ozrla $c je. Osupla sta obstala oba . . . "Ivan!" "llelcna!" In mož in žena sta pred odprtimi cerkvenimi durmi zdaj slonela v objemu . . . "Gloria in excel is Deo!" jc za-donelo v istom hipu iz cerkve. Vsi i zvonovi in zvončki so sc oglasili in sc združili z orglami v veličasten spev . . . Vmes pa so odgovarjali glasovi kot odmev z neba: "In mir ljudem na zemlji, ki sc duobre volje! ..." Med naskoki. volje, o Bog, o Bog! . Spodnja Soča, avgusta 191."». Šrapncli in granate so razstrga-li meglene vezi mladega dneva. Srapncli so prebobneli grmenje granat in so 'hoteli popolnoma po-Šcle sedaj je opazila kako lepo ru5iti neko kamenito pregrado, za ga je vedla za nogo . . In danes katCro sta stala dva malomarno Ki so dobre! se ji jc zdela celo šaljiva ta n jena j parita soda z zarjavelimi pečuimi • ---------i cevmi. Rjoveče in besneče so u- darjale težke granate, metale ra-zoravajoče lavine kamenja v zrak in so delovale, kakor enkrat pri peklenskem naskoku zadnjih dese- vročica, jih kuha, železno so vkopani : naskočiti! Nastal je večer. Pride noč. Nad vse resno jih prepenja neka temna, brleča koprenasta stena, tihi mesec gre skozi noč in zdolaj v beli soški ravnimi ugajašo ognjeni bliski baterij. Veter se povečava, pograbi Krdelo oblakov iu ostro zapiha v noč. Končno zavlada črna tema. Bliski razsvetlujujejo zdaj in zdaj, v daljavi grmi. Približuje se vrha r. In tukaj zdolej se prične premikati. . Sedaj se pripravijo naši za spre-/ jem naskakujočega sovražnika. Se je vse mirno, zopet mine nekaj časa v strahu -in negotovosti. Večkrat se zabliska zdolej neki lesk, svetloba v vodah Soče. Tu stoji svetlobni stožec v oblakih, leti čez naše strelske jarke, ali naši so mirni in skriti. Končno zopet rjovenje grant pod jarki, pred nami. In sedaj izgine daleč pred nami svet-lod-ni stožec. Sovražna luč ne sveti nič'več. cerkveni stolp se jc podrl. Polnoč. Sovražnik se obotavlja. Noč se vleče, vreme je raztrgalo nebo in noč, šumi, *poje in utripa. Bliski so rezki, zemlja odmeva od grmenja in dež šumi naprej, oblaki se svetle. Tisoč slik vstaja, vprašanje trpi v noč; tam spredaj je sovražnik, mogoče sto korakov blizu. Čudovita sigurnost te napolnjuje sredi med našimi ljudmi, ki branijo v eni največjih bitk domovino. In to železno zdržanjc vodi sovražnika v obup, kateri dneve in tedne pošilja na sto in sto salv, dokler se ne more nič več šteti strelov, ki brez usmiljenja udarjajo naokoli.Našrčakajo, sedaj pridi, sovražnik! Ali pred jutranjim svitom ne pride. Vse svoje upanje na napad smo že izgubili, sedaj zarjo Ve kon-čilo strel daleč v ravnino, li^ kakor rjoveča tropa drdra na tisoče drugih za njim. Trkajo klopo-tajoče na svetlikajočo se noč.- Napad sc prične/" Cela fronta gori. Ognjen;* črta, ki utripa, skače, sr ziba. Dež poneha. Na nebu se pri čne svet lit i. Še je .stala noč na nebu. Zvezde se zopet blišče in mesec vstaja v jutranji mrak. Napad j c dozorel. V pojemajoči noči udero čez robove jarkov in spredaj i>i tu zavalovi samo en krik : hura! n trobenač trobi k napadu. Nato trčijo skupaj. Ne vem, kako čudno mora komu tu biti. ako se bliskajo spredaj bajoneti. Kopita švigajo in udarjajo. Mo-i žu v vrtincu zatone svet desno in 1 levo. on vidi samo izdajalsko nezvestobo, begoten zrt^mr^nnlijone prosečih rok — pomagaj domovini. Naskok jc čezdalje boli divji; umikajoč se cepijo bersaljeri v njim sledeče stotnije. .hitra nja zora prične drhtaje razlivati ne/.-no svetlobo po polju. Nastane svetlo, nebeško obzorje zakrvavi, vstaja solnce. In Lahi sc umikajo naprej. Pogled obstane na nckcH ma-lem prizoru, ki se dogaja med napadi ; zdolaj pri kapeli. Neki ranjen Lah se plazi k stezi kapelee, stokajoč pade. sc vzdigne, pade. To vidi eden naših, preneha s str«*lja-j nem in leti k njemu. Globoko s»-nagne čezenj. In ura pomeni do j godek za sovražnika, tovariša in junaka. Trho je vse v meni in tresoč v pričakovanju opazujem to igro med naskoki. Križ išče Lah ' in Avstrijec mu postelje v travi ob steni kapele, prižge z — oltarja svečo in inn sklene slabi roki. *<• preje mu ta poda roko. V rožnem grmovju visi vzhajajoče solnce v I svoji svetlobi, Avstrijcc sal utira, | pozdravi zadnjič drugega in skoči zopet v boj ki napad. "Slovenec." vsi zmota, da se je nasmehnila v bridkosti. A takrat je bežala, bežala z o-troci, bežala z drugimi tržani. Kazen denarja, kar ga je imela s seboj in razen obleke, ki so jo imelijfjh dni "bitke pri Visu". kakor jo imenujejo. Lahki topovi so delovali v salvah. Težke, trgajoče ba- na sebi ona in deca, niecsar niso oteli iz razvalin . , . Vse je ostalo tam, golo življenje jc prinesla vjterije granat se podvoje med arti-tujino, med ljudi, polne prijaznih Heriio in nehoto in obsujejo strel-besed,' trdftih zagotovil, a redke pomoči med gostoljuVne tujce ki ji prijazno kažejo — dalje v tujino . O kako grenak je kruh tu v tu iini. A vendar še boljši, m svetivo, se je drzno preselil na ulice in ceste. Ugasnile so sicer nepreredke svetilke in ko so pro- ski šegi, da mora na Sveti večer vso noč goreti luč v hiši. A svetilni vir je bil usehel in je zeval: ni- Po »glavni mestni ulici je hitela ženska, tesno zavita v nepretež-ko ogrinjalo. Zavitek je tiščala k sebi ter sveženj drv. Šestleten deček je tekel fcanjo. Proti stranski ulici za vodo sta zavila. Deček bi se bil rad ustavil pred kakim oknom, kjer so sijale lučke: a mati ga je naglo potegnila za seboj. Treba je domov, doma so še drugi otroci, ni izgubljati časa. "Pač so srečni ljudje, ki bivajo v teh hišah, #ki bivajo doma, dele radosti otrokom in ne čutijo vojne in njenih žrtev!" Sko;-o trpke so se ji poi tihem te misli, kakor rah! napram usodi. Kor jeuiuw.n...... ....- » --| ^ pobočju. "Lahko žive doma v miru m iz- ! so zakrivili*hudega, doen« >o i -1 j f ^ ^ ^ ^ pa obilju in jim ni dosti do trpinov v žrtvovali vse, kar so zrtvova ^ stražijo Poglejte s£ri k vojni in na bojiščih. Z nekaj k ro- i gi državljan, m hcs im W ^ ^^ ^ ^ me(j nami za darove, z nekaj skatljami[so morali zrtvo\ati nun gle(Jaj0 najbližje in najglobo večjih ameriških mestih veliko pomanjkanje ženskih poslov kakor: kuharic, hišen, pestunj, dekel itd. Da se doseže, večje prijateljstvo in sporazum med ženskimi posli in gospodinjami. so prišle osobito nemške žene v New Yorku na novo i-dejo. Ta ideja je, da sc bo dajalo vsem pridnim in zvestim služkinjam, ki so več kot 2 leti «ia enem in istem mestu primerno darilo,— zlato broško v obliki buVVIice. V XeW Yorku obstoji že dlje časa "Zveza nemških gospodinj". Ta zveza je nedavno dob čila še raz-iw druga darila ženskim poslom, ki so po več kot 2 leti v eni in isti službi. Darila bodo različne vrste kakor: prstani, dežniki, cekini itd. Nedavno je dobila neka nemška kuharica od svoje gospodinje zlatnik za $20. in lep prstan. Vse to je pa gospodinji vrnila z željo, da naj se darovane stvari izroči "Nemškemu Rdečemu križu." (Slika. Spisal A. Koder.) Bog te blagoslovi, kmetska hi- ša! - V taki hiši pod slamnato streho sem se rodil. Videl sem pozneje mnogo sveta in mnogo sijajnih mest, a vedno sem se z veseljem spominjal tebe, kmetska hiša, in prijazna vas domača. Saj pa tudi zaslužiš, priprosti dom v gorskem zakotju, da govorim o tebi. Sreča in zadovoljnost je bila tvoj gost od jutra do večera in veselje je bilo doma pod tvojo streho. Vže od daleč se je videlo nizke | J;iub;0leu;u *adJ!egil povedat7pove8t"ki sejeprigodiU vže davnaj ravno današnji dan," izpregovori zopet stara mati in prime izvedavega Jožeka za roko, kakor da bi mu hotela preprečiti njegova daljna vprašanja. Med takim razgovorom do-spemo na višino nad domačo vasjo, od koder je krasen razgled po zapuščeni, ko vas zapusti vaša sta ra mati." Tako je govorila stara mati, ko smo stopali in skakali po ozkem potu na višino nad vasjo. Ko si je iporala nekoliko odpočiti, je prašala: "Jožek, kako se glasi — četrta zapoved božja?" Gladko in natanko je odgovoril bosonogi petletni Jožek vprašanju, a črcz nekoliko je pristavil: 4'Zakaj se pa glasi v zapovedi mati, a ne stara mati in zakaj vas kličemo mi: stara mati?" Spomnili smo se tedaj otroci, da nimamo matere kakor pri sosedu in drugih hišah, in da je pri nas stara mati, kar so drugod matere. "Če bodete poslušni, hočem vam drevja, da bivajo srečni ljudje v njem. Samo dve sobi je imela naša hiša, a prostora dovolj za njene zadovoljne prebivalce. V prvi sobi z veliko zeleno pečjo, s širokim zapečkom in razgledom na mirno žuboreči potok in na zeleni gozd nad vasjo smo sta- novali otroci, v drugi sobici na §irni dolini> po belih vas£h, v ne desno pa naša stara mati. bo kipe5ih cerkvicah in na visoke Akoravno je bilo nase stanova- gore y tlaijini Ondi, kjer se kri- nje okinčano s pozlačenim doma- ^ gorski stezit staj0 je tedaj in čim oltarjem v kotu za omizjem in je plaval bel golobček z rudečini kljunčekom ob stropu, vendar nam je bila sobica stare matere najbolj po godu. Saj je bilo ondi tudi nekako skrivnostno praznično. Stara mati je okinčala bele stene s svetimi podobami in s slikami iz življenja svete GenoVefe: v kotu je viselo sveto razpelo, okrašeno z oljkino vejo od zadnje cvetne nedelje, in v omarici v zitf vdelani je bila Ohranjena zastarela knjiga z rude-čo obrezo: Tomaža Kempčana "Hoja za Kristusom." Na nizkem stolu poleg belo pogrnjene poste- stoji še dandanes zidano zname nje, na katerem je naslikan z živimi barvami sveti Izidor, sedeč med svojimi ovčicami. Tja na rušo ob znamenju je sedla potem stara mati, ozrla se je na vaški zvonik v dolini in jela je pripovedovati: - "Ondi v gorskem zakotju, kjer odseva solnce na vaškem zvoniku, je doma vaša stara mati. In ravno danes je petdeset let, kar sem se preselila sem na vaš dom. Petdeset let, otroci, vi ne umejete, kako dolg čas je to in tudi kako kratek onemu, ki živi zadovoljno. In srečna in zadovoljna je bila Jjc pa je sedela navadno sivolasa,L..,-., stara mati TikH ona je bila upognjena ženica z molitvenikom nekdaj otrok) kakor ste vi, imela v rokah in čitala je rudeče obreza-, je prjjeten dom konec vasi med no knjigo. Ta ženica je bila naša sadnim drevjem in sivolaso staro stara mati. In kedar smo prišli o-jraater ♦» troci tiho in boječe po prstih v "Kaka pa je bila vaša stara ma-njeno sobico, in to je bilo pogosto, | tir» pra^amo jednoglasno pri tej in smo pocenili kakor piščeta o-;pria radovedni otroci ter počene-krog nje, zaprla je knjigo, skleni- mo k |)abičinrm nogam, la je roki in molila je z nami, ali "Kakšna je bila? Taka, kar sem pa nam je pripovedovala povesti, * To so bile naše in moje srečne, najbolj srečne ure. Neko popoldne je bila stara mati nenavadno zgovorna. Tudi mnogo glasneji in zvedavi smo smeli biti otroci te- zdaj jaz. Imela je sive lase, upognjen život, suho lice, tresli sta se ji roki, in bila je dobra, najboljša žena." "In kakova je bila vaša matif i oglasi se zdajci najstarejši, sedem-i daj. Stikali smo po njeni s svet-,u,ni Jaiiezok> ki ie trdH nekedaj| mki 111 svetnicami okmčani 411 po- skrivaie, da jp razio£.ek med ma-i barvani skrinji, tipali m pomer- terj0 in star0 materj0> jali smo njeno z zlatimi nitimi tka-, Moi5aia je nekaj časa stara mano 4,avbo'\ bel pisan kožuh, vi- ti .pri tem vprašanju, ozrla se je soke čevlje z belimi golenicami in snegobelo pečo. Vse nam je dovolila isti dan sta 11a nebo. kjer se je poslavljalo večerno solnce in dejala potem: '"Moja mati je bila jednaka va- ra mati, ter nam razkazovala ra-ipajnki materL 0be sta l)iH bIagi dovoljno šmarne dvajseticc, kate- ženi in ()be gledata zdaj z uebes re je imela shranjene v skrivnem j na svoje zapuščene sirote na zem-predalčku. jjj »» Proti večeru e uej. ia stara ma-| popraševali smo potem po svoji "Prazničen in resen dan je da- ^^ ]n pQ zlatih nebesih< kjel. nes. Pojdimo na sprehod na vi-|biva ona- Iu stara Inati nam je š.no nad vasjo, ondi vam hočem j pripovedovala o materini dobroti povedati povest, katero si morate zapomniti!" To je bilo veselje in krik! Kakor živo sreljro smo bili otroci v in o svetih nebesih tako čarobno, da bi bili zleteli najraje vsi tja v zračne višine. • 1. .1 ""Vendar premotili ste me, pri- istem trenutku. "Pojdimo, pojdi- povedovati sem vam hotela o svoji 1110! ' kričali smo kakur iz jedne-j;.. „; >> ____i.,i ga grla in plesali in tekali okoli stare matere. 111 vaši stari materi," nadaljuje zopet črez nekoliko stara mati, vi- _ .. , ,. v deč, da se ne ganemo od njenega Tudi smo vedeli vze 11a pamet, vznozja česa potrebuje stara mati na spre-j ^Moja stara lnati mi jf vedno hodu. Janezek je prinesel brez pravHa; . pri nas, in nikdar uko lepih .p0Vestij in spominjala ne smete iti proč," — zakHeemo vsi jednoglasno in se oklenemo v kolobaru stare matere. "Nič se iie bojte! ako ostanete vedno pridni in pobožni, ni se vam bati hudega in ako dopolnujete četrto božjo zapoved, ne bodete me je pogosto moje rajuce matere. Tako so mi hitela leta kakor dnevi iu postala Sem deklica. In tedaj so me jele popraševa-ti znanke iz vasi, ali ne grem ž njimi v veselo družbo, na sejme v mesto, na ples, in kdo ve kam. Smijalc so se, ko sem jim _ jala: "Kdo bode pa ostal pri bs bici, kdo stregel slepi siroti in kdo jo vodil na solnce, ako se razveseljujem jaz v vaši družbi*" Spogledovale so.se moje tovar-šice o takem vprašanju« a posmehovati se niso upale vpričo mene, vem pa, da so se norčevale potem v druščini iz moje neumnosti in dolgočasnosti, tako so namreč i-menovale mojo ljubezen do stare matere. Neki predpust je bilo veselo že-nitovanje v vasi. Tudi mene so vabili tja, a odreči sem morala; zakaj ravno isto zimo je zelo oslabela moja stara mati in vže mnogo tednov se ni mogla ganiti iz postelje. Lepa svatovščina je morala biti tedaj; cula se je godba in ples celo v našo stransko sobico, kjer sem bdela pri bolni babici. Pozno je moralo biti tisto noč, ko me premaga zaspanec, da zadrem-ljem ob babičinem vzglavju. Vendar nemirno je bilo moje spanje. Čutila sem, kakor v sanjah, da je greh zapustiti onemoglo babico. Kmalu potem se vzbudim. Čuden zrak mi vdarja v obraz, zapira mi sapo in jemlje zavest. Nevede kaj delam in kaj hočeiu, hitim iz sobice v vežo in po stopnicah poči streho, a tu se zgrudim, kajti gost dim mi udari nasproti. "Babica, babica!" kličem s slabim glasom. Babičin glas me okrepi. Zopet hitim v sobico, staro mater zadenem na ramo, ter hitim ž njo v vežo. Dalje se ne spominjam. Drugo jutro se vzbudim pri sosedu poleg babice, kjer so mi trdili, da so me našli nezavestno poleg stare matere, ifl da je zgorela babičina soba." Tako je pripovedovala naša stara mati ob znamnju sv. Izidorja. Mračiti se je jelo, ko je končala svojo povest. Molčala je potem nekaj časa, prijela nas za roke, ter odšla z nami v dolino. "Ave Marija" se je oglasilo v dolini. Molili smo glasno ai^gel-sko češčenje in babica je pristavila: "Spomnimo se tudi vaše matere, ki počiva ondi na pokopali- * * i * 1 scu! Po molitvi pa je dejala: "Povedati vam morani še, kako *e je godilo potem moji stari materi. Ljudje so dejali, da jo je rešila previdnost božja in njena vnukinja, ki je darovala ples četrti zapovedi božji. Leto pozneje sem jokala poleg umirajoče babice. Tresočo desnico je imela položeno na moji glavi in šepetala s slabim glasom:."Ne jokaj ! Bog te ne bode zapustil, če ostaneš sirota po moji smrti; zakaj sveta ti je bila četrta zapoved božja. Tvoji vnuki in vnukinje ti bodo sladili starost, ko bodeš tudi ti stara babica, in otroške roke bodo' zatisnile tudi tebi oči." Tako je govorila naša babica in skrivaje je utrnila solzo v očesu. "Resnico je govorila moja babica," povzame črez nekoliko zopet naša stara mati, ko smo jo prosili, naj nadaljuje svojo povest. "Danes je petdeset let, kar sem prišla po babičini smrti 11a vaš dom in mnogo veselja sem užila v tej dolgi dobi. Dobro čutim, da so šteti moji dnevi, in da vas zapuščam. Moja današnja povest je vse, kar vam puščam na svetu." Tako nam je pripovedovala stara mati in poljubila nas je na čelo. ko smo pogledovali boječe v njeno resno lice. Isto noč smo sanjali otroci o naši rajni materi in o zlatih nebesih, kjer biva vže davnaj ona in gleda 11a nas na zemljo. In drugo jutro smo vstali prej kakor je bila sicer navada; pripovedovati smos hoteli babici svoje sanje. Zvrstili smo se, kakor v procesiji, pred babičino sobico po starosti, najprej Janezek, potem Rezika in Jožek in zadaj najmlajši belosrajčnik Tonček. Trkali smo potem na babičine duri in klicali njeno ime, da je odmevalo po hiši . Nihče se ni oglasil, nihče nam ni odprl kakor sicer. Šele nekoliko pozneje prihiti stara dekla z objokanimi očmi, ter nam pove, da je zaspala nocoj po noči babica za vselej. Verjeli nismo. Kako da bi mogel zaspati na veke kdo ? Prosili smo, da naj nam odpre sobico, kajti babico hočemp vzbuditi. Odprle so se babičine duri. Zagledali smo na beli -postelji spečo sivolaso babico. Na prsih je imela sklenjeni kAkor sneg beli roki, rožni venec je bil ovit okoli 4 rj* I F&« ■ - WW in ob vzglavju je brlela nafia mala oljnata svetilni««. Pogledovali smo drug drugega in razumeti nismo mogli, da spi naša babica danes do visokega splnCa. Čudili smo se, da ima pri belem dnevu svetilnico ob vzglavju. Potem smo klicali: "Babica, babica, vstanite; Jožek, Rezika. Tonček, Janezek, vsi smo tukaj V' Babica se,ni ganila. In vendar se nam je dozdevalo, da je njen obraz prijazen, kakor sicer, in da se nam smehlja, kakor da bi hotela reči: "Pridite, otročiti moji, pripovedovati vam hočem o zlatih nebesih !" Tako se smučemo in kličemo 0-koli babice, hoteč jo vzbuditi, iz predolgega spanja. Rezika prime posled babico za roko in jej vošči dobro, veselo jutro, potem pp, vzklikne: "Babičina desnica je mrzla, o j tako hladna!" Molče se približajo oče. Na krožniku prine-so smrekovo vejico in skudelico vode, oboje postavijo na stol po-left babičine postelje. Potem pokropč babico, napravijo križ in vele: "Otroci, molimo za našo dobro babico, ki je šla k vaši materi v nebesa!" Molili smo potem kleče pri babičini postelji. In med molitvijo sme zapazili debelo solzo na očetovem licu in tej solzi se je pridružil polagoma naš glasni jok. Isto popoldne je bilo v babičini sobici tako lepo, a tudi tako žalostno, kakor še nikdar prej. Cvetice smo trgali 11a travniku, pletli vence in je pokladali na našo mrtvo babico, da je ležala kakor nevesta na mrtvaškem odru. In opoldne in zvečer so zvonili zvonovi v vaškem zvoniku tako. milo in otožno, da smo zajokali in zopet jeli klicati svojo mrtvo babico. Tako je bilo dva dni zaporedom. Tretje jutro pa so prišli možje in položili babico v belo krsto. In ko so zabijali pokrov, dozdevalo se nam je, da nam poči nekaj ne-popisljivega v prsih. Dolgo je vže, kar se je pribil pokrov na krsto naše rajnke babice. Njen Jeseni križec na vaškem pokopališču je vže davnaj podrl vihar in uničil črv. Vendar cveto vsako pomlad cvetice na njeni gomili in v minulem letu je postavil nekdo, kakor črez noč, kamenit spomenik na babičin grob. Janezek, Jožek in Tonček so danes možje in Rezika gospodinja 11a očetovem domu, babičin grob pa je isti sveti kraj, kjer se snidemo, da molimo in govorimo o naši rajnki babici. Čudne stave Amerikancev. mam* strehe neke tamošnje department trgovine. Karol Laux, upravitelj nekega hotela v Decatur, 111., je tudi zgubil slično stavo. V plačilo stave je dotičnik neko noč ob 12. uri stal na strehi glavne postaje mestne poulične železnice, kjer je moral celo uro lajati in oponašati kro- nega me^'ia jc moral premožni far mer E. J. Jacobs vsled izgubljene stave pri belem dnevu peljati v mesto svojo staro mulo, med tem ko je držal v eni roki neko zastavo, v drugi pa gorečo bakljo. Izvoz blaga v New Yorku. j Glasom poročila carinskega u-rada se j* iz newvorskega pristanišča in sosednih, bližnjih pristanišč izvozilo od 1. novembra do 30. nov.1916 za $232,285.857 vrednosti blaga. Pred letom dni nazaj _____________ je znašal v tem času izvoz samo karja!*^V okolici *ravnVgorioznače-fj»^i84,513.592, torej se je v tem času pomnožil izvoz za celih 25 odstotkov. Največ ameriškega blaga se je poslalo preko morja na Angleško in v različne nevtralne države. Denar naložen pri nas je varno shranjen« Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem dragem kraju Zdraž. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. ________J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Poiiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najaiijom Irarsn. Oddajamo ▼ najem varnostno skrinjico po $3.00 na loto za shranjonjo vrednostnih papirjev in listin, kjer so vodno varne prod ognjem in tatvino. Izdajamo monjice na vso krajo. Poslopje, v katerem so naSi uradi je lastnina te banke. Naia banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joiiet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,099. Rezervni sklad $300,000. Amerikanci imajo že od nekdaj navado, da kaj radi stavijo pri vsakih predsedniških volitvah, bodisi že za denar ,ali na kak drugi način. Pri letošnjih glavnih volitvah se je tudi dosti stavilo, osobito vsled tega, ker sta-si bila Wilson in Hughes huda tekmeca. V Velpen, Ind., živeči 60 letni Hiram Vaugh je bil vnet pristaš Hughesa; vsled tega je tudi -stavil, da bo njegov kandidat (Hughes) zmagal; končno se mu pa le ni želja izpolnila. Nekega dne po zadnjih volitvah je moral Hiram cele pol ure stati na glavi vrh Za zastave, f galije in m društvene potrebščine. Prvi ta utstarefu tania tvrtta F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. iiiiiiri a iii#iii itii i a i ta a iii 1111111 ti i ii i ■ 111111 ti i ii 11 ii i ii • 1111 a 1111111111111111111111111111111111111 iji^ j Zi ilažik vinca rajnega, pošten kristjan življenje da. | E Dasircvno je že 24 držav suhih v An.eriki, — v naši slavnoznani E Chicagi pa še ne poznamo suše. E E Jaz sem ga letos naprešal zopet par tisoš "galonc", da nam ne bo z: £ treba trpeti žeje, najsi bo že v petek, ali "svetek". E Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna s S domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Imam rude- E S čega in belega. Pokusite samo eno "galonco", — pa se boste prepri- = E tali, kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega = E gesla se držim jaz. E E JOSIP PERKO, = I Slovenski gostilničar, 2236 So. lfood Str. Chicago, IU. | miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiT :mč POn VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Novoletne denarne pošiljatve v Avstrijo . in Nemčijo po brezžičnem brzojavu. Vsled udobnosti in koristi za naše avstrijske in nemške stranke, smo ukrenili potrcbV-no, da se lahko z našim posredovanjem odpremlja novoletne denar, pošiljatve po radiogramu, ali po brozžičnom briojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam boste dali kolikor mogoče prilike in časa še pred Božičem za odpremo denarnih pošiljatev. Mi smo pošiljali naravnost dendr tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa se posrečilo, da se lahko denar odpremlja tudi čez "strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu. • • * Obrnite se že sedaj na nas in boste postreženi točno, solidno in v popolno zadovoljnost. — ''Itaka, kater« |e točni postrežba povzdignili. ' Skupno premoženje nad $7,000,000.0« FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Ali ste že videli in eitali kako slovensko pismo iz sedanje, po Italijanih okupirane svetovnoznane Oorice? —- na, zares! Kdor dobi dandanes kako pismo iz starega kraja, osobito iz Goriške, se šteje že srečnim. O takem pismu se raz-ntse takoj po vsaki slovenski ameriški naselbini glas in govorica. Nekdaj so n&m bila starokrajaka pisma vsakdanja stvar; — dandanes jih pa prištevamo k zgodovinskim svetinjam in pravim redkostim. Neka znana slovenska družina v našem metfu, doma iz goriške okolice je dobila dne 7. decembra minulega leta od neke svoje prijateljice iz ftorice obširno pismo. Pismo je romalo ^eko Genove do Chieaga 26 dni. Zelo znamenita in zgodovinska je zalepka, ali kuverta tega pisma, ki l*ži pred nami. Pismo je pisala izobražena mlada Slovenka, rodom Goričanka, ki je sedaj pod italijansko vlado. Kuverta pisma je opremljena z laškimi znamkami v znesku 25 eentisimov, kajti avstrijskih poštnih znam ne poznajo sedaj več v Gorici. Postni pečat nosi ime: "Gorizia, 11. 11. 16. Poste ItaMane." — Torej italijanska poštna uprava. Pismo je bilo v Genovi odprto in prečitano kar znači šest pečatdv (69. Verificato per censura. Genua. Posta Ester-na) 69 Odobreno po cenzuri. Genova, inozemska pošta. Odpošilja-teljica pisma je na zadnji strani kuverte označila svoj naslov: A. B. ulica N. N. Gorizia, terra occu-pata, Italia. Torej si res tužna nam Gorica okupirana in v Italiji? — Vsebina tega pisma, razun osebnih in privatnih točk se glasi sledeče: "Gorica, 30. X. 16. Ljuba moja & ui M.! ' Bogu hvala, da vem še za Vas! Neizrečeno so me Vaša pisma razveselila. 31 i smo vsi hvala Bogu -zdravi! — Čudna so božja pota Z. Boga moram hvaliti, da nas je v teh težkih časih še žive in zdrave ohranil in Ga prositi, da nas š? ohrani. Prosim Vas, molite za nas. ker tudi jaz Vas ne bom pozabila. Časi so sedaj pri nas resni in ni več, kar je bilo. Kako lepo hiranje. Me učanke smo 4* v»e skride v nek koridor do večera. Zatem pa tečem v strahu domov. Skrivala sem se po vpeJb voglih ki zatišjih; komaj dospem domov, je padla zopet velika granata Mteu na*e hiše. Dne 6. avg. smo imeli ob 6ih zjutraj sv. mašo v slovenskom jeziku. Ravno po dokončani maši se je pričelo zopet pravcato bombardiranje. Za ta dan je bila napovedana velika slovesnost v cerkvi sv. Ignacija. — Vse okinčano! ■7- Slovesnost se je pa moralo pre-Uieati. Ostali smo v cerkvi do 1. ure pop. skoro vsi tešč, ker ni bilo mogoče iti ven na piano* — Povem ti, to je bilo strašno! Ob lih pop. tečejno na cesto kakor neumni vsak na svoje mesto, kamor se je kdo zamogel skriti. — Sele zvečer je dospel ta ali oni domov pogledat. Čudno in tesno je bilo vsakomur, ko je gledal kako se mesto ruši. Vse je gorelo. Po cestah se je hodilo kot po grobljah; bilo je kamen na kame-nu, — vse v razvalinah. Bombardiranje je zatem še vedno trajalo. V sredo zjutraj bilo je že bolj mirno. Na naše yeliko začudenje smo v mestu zagledali že druge obraze. Prišli so v Gorico že Ita lijani. Mi smo ostali v mestu, dosti domačinov je pa pobegnilo v razne kraje. Kakor pravijo, je bilo mnogo ljudi ubitih na cesti. Mama one deklice S. je umrla, zadeta od granate. — Od naših cerkvenih pevcev sta bila 2 pevca in 1 pevka ubita. — Sedaj pojemo se na Travniku. Za praznik Vseh svetih smo se zelo pripravljali in učilf, končno pa ni bilo nič, ker so Italijani tako pozno pokali v mesto. — Oh kako pusto je $edaj tukaj! Grmenja smo se že takorekoč privadili, da nas kratkočasi. — Večkrat obiskujemo kleti, ko frči po zraku. Bodite brez skrbi za Vaše znance na Kranjskem, ker tam se jim ne godi tako slabo kot nam. Mnogo iskrenih pozdravov obema skupaj in Vajunemu očetu, Vaša ljubeča A--- aeanski šoli, se je -pričela bombar- hčeri, naj'stopi 4)1 Ue, da ji mJm ftfcUŽTVO pove. Glasu nima več, moč gine iz njenih starih prsi in samo šepet še more skozi njeno grlo. Hči se pci-bliia, skloni se nad starko in obrne se k bjratom ter jim pove, kaj Je rekla mati. Vzame prt, je dejala, lep, bel, nedeljski prt in ž njim naj pobriše klop, da bodo brez skrbi sedli nanjo njeni sinovi, ki so gospodje. In morda je padla v vino puiet, da ga nobeden ne pije in nemara jim domači kruh ne ugaja, ko ga nihče ne pokuui. In sinovom je težko in mučno. V prsih jih tišči, oči se jim kale in L LOSTI** t» PA. Ima svojo rodno m »sočno m j o vsako drago nedeljo v mesecu v Krsnjsko Sloven skom Domu, ft? in BvtlerSt., Pittsburgh, Pa. Urailaiki u Uto ltl«< Predsednik: John Mrarlnti, 1107 Haslage Ave., N. & Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trmnpash, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokielj, 672 vsi otopijo k mizi in pijo in jedo, j Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber. 825 Lock*! St., N. S. Pittsburgh, Pa! Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnim je flOOO., $500. ali $260. NaSe društvo pla&ije $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci .in Hrvati, kterl ie niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod sastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na sgo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip uangl, 5110 Butler street, Pittsburgh, Pa., bti dmn ko sboli in ravno tako zopet d« osdrmvi. da bi ustregli materi. A oče se opre z obema rokama ob mizo, tru-doma vstane in rine molče, pred enega in drugega skledo v svinjino, ogromni hlebec, posodo vina in debela rdeča jabolka. ,• In mati jih gleda z drobnimi vodenimi očmi in se smehlja. In zopet pokliče k sebi hčer in ji šepeče na uho. Sinovi se obrnejo k njej in poslušajo sestro, kaj jim naroča P« njej .mati. Dala je vsem življenje ^n zato je naj nikoli ne za-taje, naj se je nikdar in nikjer ne sramujejo, nje, preproste starke, ki jih je dojila 5 svojim mlekopn, in te skromne zemlje, ki jim je rodila sad in cvet. Ona, starka, i»h je videla mnogo v življenju, ki so se sramovali materinega jezika, ki so se ognili kmeti$kemu krilu in stari, žuljavi roki. Živela je dolgo in W1 spoznavala je take, ki jih je zainamil svet, da so utajili revno vas in svoje ubožno ljudstvo. Njeni sinovi pa naj nikoli ne store tega. In starec-oče kima zadaj in vsi sinovi odgovarjajo šepetaje drhte-ye obljube. Po vrsti stopajo k njej in ji segajo v koščeno in inrzlo desnico, ki leži na odeji črna in uboga kakor bolna in oskubena žival. In slednjič pristopi neve-; sta, vsa mlada in lahka in vzame v roke starkino desnico kakor bol-j nega, temnega goloba in jo pri-j Rojaki I Poslužite m tega izbor tisne na svoja rdeča ustna, enaka ncKa načina pri hranjevanjul listom bele mačehe. Sklone se- k Rojaki izven Chieagal_Piiit* starki in poljubi njeno čelo in nje-j za pojasnila! MOHORJEVIH KNJIG BA ZATO 1917 letos ne bo mogoče dobiti semkaj, vsled angleške blokade. , Udje, ki so mud plačali udnino, dobe knjige dopoilane naravnost od Mohorjeve družbe, kakor hitro bo mogoče, ako ne prej, po končani vojni gotovo. Imam še nekoliko iztisov Mohorjevih knjig za leto 1916, kedor jih ie nima, si jih lahko naroči; cena $1.80 za istis (7 knjig) s poštnino vred. ALOIS SKULJ, 328 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. Sfavbinsko in posojilno društvo SLOVENSKI DOM* Chicago, m. Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po «*knnih države Illinois. Sprejema hranilne nlofo in po-sojnje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnioe se plačujejo po 25e na teden in vrednost vsake delnice naraste v teke 6 let in 4 mesecev na $HJ0.00 (sto) dolarjev.. Dr, Martin J. Ivec Slovenski zdravnik Phy«lrt»n-«gr Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven alov. cerkve. Uradu« ar«: 10—11; K-4j T—S. Cki««f« UUfon: 4SS6. Dom SISS L. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujeta nov* društvena pravila, lično izdelana piima, koverte, rabila in vstopnic« za veeelice, ali kake druge tiskovin«, obrnite m na naJv«čJo slovansko unij »k o tiskarno v Ameriki, na NA10IN0 TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vs« tiikovine v popolno aadovoljnost glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačila« knjižice za član« in članice, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Pal je imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznic« za blagajnik« za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pft-botnic«. Tiskan« imamo tudi Bolnlik« list«, večje in manjše ia poMbne pol« za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lahko veda« aa-tančen pregled Števila Članov po skladih, ali razredih. C7 Na sahtavo polijemo vsakemu druttvu vzorec gorlnavedemih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V nafii tiekarni se tiska "Glasilo K. B. K. Jednote". I " zaboj najboljše pive "OLD LAGER" katero izdelaj« ne vele ustne. In naenkrat starka joče. To soj njene zadnje solze, drobne, kalne, ki se zadirajo v brazde in polže po Hiša je široka in nizka in zdaj, j njih nazaj v ušesa in zglavje. Slovo. Milan Pugelj. Louis Duller, predsednik, Jos. Stebla?, tajnik, 1840 W. 28. St Martin Nemanioh, blagajnik. Citizens Brewing Co., \ oliet, 111. j I olllns Street. \ Ž v Jolietj North Collins street. smo.se imeti pred 4 leti, — Kaj ne? ko leži na njeni slamnati strehi IKremži obraz in z roko išče hčer, še sedaj mi je žal, ker nismo več debela plast beletfa snega-, se zdiše! ko je nihče več. razun nje nrrM- Ž Both Phones: 272. . j| V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V V\\\\\\\\\\\\\ \\\\\\\V ve ini ne pozabimo nanj, On tudi na in vegasta/ Sled dima, ki se nas ne bo pozabil. vije dan za dnem ob zgornjem___________________ _____ Ljuba moja Z.! Opišem naj ti, koncu vrat iž veže pod streho in rekli tudi, vsi so mi dali rako/ a t kaj smo mi prestali in doživeli v izpod nje na oglu hiše na piano, je nobeden ni poljubil mojega staVe-tem r-asu? — Meseca junija 1. 1915 široka in mastno črna kakor vra-lga obraza. Ona pa, lepa kakor1 so že začeli streljati v naše mesto, ta sama. Dne 27. jun. je padla 10 metrov Hi4a je danes po]na ;vo»h ]ju(U proč od naše hiše velika granata, i y ve]iki izbi g pro6trano zelpn0 Tedaj se me je oprijel velik strah, peiv^ z dolgo m5zo in kloprui ^ ker takrat še nismo bili vajeni ta-, steni< so se zbrali .iistif ki so kih stvari. — Zbala sem se onel^gij v njej iuč Rveta Gospodinja, i naj bo zato priporočena Bogu iti j .bombe tako, da sem takoj naaled-jrivaf brezzoba starka velih in zgu-1 svetnikom in svetnicam božjim iu j »ji dan «lpotovala v Ljubljano, j banih ,ic< koš?enih rok in drob- devetim angelom varhom. ki bedo ^ Tam sem ovstala 2 meseca, nakar nih vodenih oei leži na belo pre- varovali njeno srečo, sem se zopet povrnila domov. Za- griljeni postelji in čaka smrti,Ona Vsi so potiti, vsi stoje in ne mo- nebeeih in vas prosijo, da ne bi pozabili njihovih besed. Glej, pa so solnce, nevesta mojega najmlajše-j ga je poljubila moje mrtvaško če- j lo}in moje mrzle us'tne in tudi roko mi je negovala kakor bolno ži-1 val. Naj bo zato blagoslovljena,! tem sem se sčasoma m polagoma j ni zbole,a v.Jed ppeWada ali vsled malo privadila streljanju. Dne 18.1 poljubnega drugega vnanjega po-novembra je bilo 3 dni nepresta- voda življenje, utrujeno z delom, no, grozno bombardiranje na naše mest j. Meseca decembra je padel en šrapne! ravno ntfd našo kuhinjo; k sreči nas tedaj ni bilo doma in ni bilo velike škode. Od onega časa smo bili vedno pripravljeni na beg. S-irah, —-. si moraš sama misliti. Spat nismo šli nikdar brez skrbi. Ponoči smo morali vstajat in begat v klet. Manjkajo mi besede, da bi ti vse povedala in natančno razložila. Bog daj, da bi se le kmalu? videli in povem Vam vse. — Gotovo se zanimate tudi za cerkvene pevce in društvo? Meseca marca letos (1916), ko ni bilo močno hudo, smo se zbrali in napravili nekako slovensko društvo. — Ni pa misliti v -tem času na društvo kot nekdaj. Bilo nas je skupaj 9 pevk in pevcev z organi-* sto m vred. Začeli smo torej peti v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Krasno je bilo zatem. Z g. župnikom Jugom smo delovali složno. O velikih praznikih smo imeli velike slavnosti. Cerkev smo vedno lepo okinčali in se naučili krasno pete maše. Vse je bilo veličastno, da smo pripravili toliko ljudstva v cerkev, da je bila vedno polna vernikov. — Naši pevci so bili samo fantje v starosti od 15 do 17 let. Med tem časom smo delali v poletnem času izprehode v okolico mesta. Zunaj smo smeli biti od 5ih zjutraj do lOih zvečer. Bili smo pa vedno ali v neprestanem strahu. • line 5. avg. 1916 popoldne, ko smo imele ravno ročno delo v me- se je izrabilo v njej kakor orodje, ki je pred desetletji čvrsto opravljalo svoj posel, zdaj pa je skrhano, izžrto od nje, izbito od mnogih in silnih udarcev. Dolga miza je^elo pogrnjena in na njej stopi posoda z vinom, skleda s svinjskim mesom, načet hlebec belega kruha in ;uihe si i ve, in jabolka. j Okoli matere so zbrani otroci: Hči, ki je pri njej in očetu, in-»sinovi, ki žive raztepeni po svetu. Vlak, ki drči zadaj za vasjo, jih je pripeljal. Najstarejšega, Marka iz daljnjega Dunaja, kjer služi v 'visokem uradu, največjega — Martina —, ki živi daleč oh» morju, mlajšega, Franceta, ki je .vojak v lepi obleki iu z dolgo ,svetlo, sabljo, in najmlajšega, Janeza ki je pri železnici daleč nekje na Poljskem. In Janez ima- s seboj nevesto mlado, belo in drobno, ki sije v dobi kakor potnla4, kak/)r grm belih rož sredi velega trsja. Oče je nadušljiv. Xadaj za sinovi sedi na klopi, gleda v tla in sope naporno in glasno. Zlezel je na kup, hrbet se mu je upognil, prsti na rokah so s? mu zvili vsled dela in mraza in obtičali- kakor krhlji oblomljenih vej. Pred nji. rejo od težke žalosti govoriti, a nevesta zal;: in jasna ,teče k postelji, poklekne k njej in položi lice na starkino roko. Počasi drsa oče iz ozadja, pride do postelje in drži svečo materi, ki umira. Sinovi omahnejo po klopeh skrijejo obraze po dlaneh in izmed prstov se dviga in širi pod nizki in s tramovi prepreženi stvpp votlo in hropeče vzdihovanje mož kih.sre, ki jih stiska temna žalost. Zunaj leze proti nizkim oknom megla in v njej tonejo debla sadovnjaka. In naenkrat ni več gozda, ki je gledal s holma v izbo- in ni več visokih snežnikov, ki so sta li za njim in ni belega, stolpa, hi je kazal visoko in jasno nebo. Vso hišo je obdala megla, kakor bi jo zalilo jivo in neskočno morje, valeče se od svetov do svetov. Oče upihne sve^o in jo da hčeri, da jo nese na mizo. Starkine roke sklepa k molitvi, vtika vanje križ in jih opleta z rožnim vencem, vmeS pa govori, tolažeč sebe in druge, — Mi starci smo kakor hrošči, ki lazijo po njivah in tratah, ko gre h kraju njihov majnik Lazijo in lazijo in tipljejo zemljo, da b) našli rahlo; krtino ali mehko koreninje in zlezli tako vanjo. Tudi mi starci tipljemo zemljo, ma stoje sinovi, vsi svetli, vsi go-; hodimo pbrnjeni v t!a, iščemo gro-spos»ki, vsi močni in »visoki in tik ba. Tu ga je našla, čemu besede, najmlajšega in najzaljSega je ne-j ln zdi se, kakor bi prilezla tudi vesta, vsa mlada iai vs$a sveža ifi nie^la v izbo. Zmravijo .je je in iz nežna kakor snop mesečine v lepi | mraka se svetlika, v mrtvaškem noči. (potu o;:iri obraz igrive gospodi- Mati se smehlja in miga z roko nje. "1 ■ .--»i i-tflkr * m Dolžnosti uradnikov društev j ======== tr- i in podpornih organizacij. \ Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže .'ili s častno besedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik z<^ napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakor so moji pred- \ j \ niki delali, tako bodem delal tudi jaz! To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno šc pri obrestovnnju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to je vaša dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 5% ali Cc/cf v takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, 111. * ... •.» i Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katere so odgovorne ne samo omenjena tvrdka, ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko, vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in rai vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da s^ bode vaš denar dobro obrestoval. Priporočamo se vam s spoštovanjem ELSTON & CO., f 39 So. La Salle St., Chicago, III. m. (Nadaljevanje.) Vae počiva, dremlje. Poldan je, poletje. Vse dremlje. Dremlje« tudi ti, ponoftni duh odpora v srcu nežne deklice! Si se Utrudila Zora, kot se utrudi vesfar ob bonaci — si »klonila glavo, se vdajaš t Čakaš, da se izpolni tyoja usoda, ne la rifevarnofct. Zraven neprijetnega admirala si zagledala blago lice mladega moža. Strah za brata, obup — je zginiL Čudne vezi med tujcem in tujko. Čudno bitje mora biti Meda. Lahko se je razvnel Juriša, ko je slišal o modri, in mladi Turkinji. Samo bežiš pred njo na širno morje, ne j o verskih stvareh je govorila in iz-gveš za bratom junakom t Šest me-! praševala viteza petnajstletna de- seeev je, kar je bil odšel ponosni vojvoda s svojo četo v Prognan-stvo. Sest mesecev. V ziiniski burji je odšel, v letni vročini se ne vrača. ... O reci, Zora, zakaj zahajaš še v jutro in opoldne na visoko ku-lo? Mar upaš se, čakaš t Reci, Zora, zakaj ti bledi zopet nežno lice, ziflcaj trepečeš, ko pluje benečan-•jka zastava mimo Senja — ko pe-keta urni Milanšičev konjič do tvoje h we? O, ni še poleglo valovanje srca od prazih upov. Mlada še Zora, mlada. .. . Pripovedovanje tujega viteza, ki gostuje in čaka v tvoji hiši, pripovedovanje o njegovi ljubezni do Kjamil-begove Mede, o njeni naklonjenosti do sužnja ti je razgre- klica. Se dela tako modro ali je v resnici ? Kako je bo vesel Ivo . . Razlagal in govoril ji bo cele ure o božji previdnosti, ki je peljala Podstenskega, v Sarajevo, da resi dušo mlade Turkinje. Ne reče pa Ivo, da je pripeljala Previdnost Foscarjeve v Senj, četudi je rešila Ceeilipa Juriša smrtne kazni, četudi je delal Foscar na" to, da je odpoklical dož brodovje. Ivo sluti nekai .... Pravi, da bi bilo bolje, da nista prišla Foscarijva nikdar v Senj____Bolje! Dosti, dovolj trpi Zora. Mirno*be vzela Milanšiča, da ni spoznala Foscarija. Pokvarjeno jo mlado življenje ... A vendar . . . .Tistih hipov sladke zavesti njegovega sočutja ne bi ho- lo glavico. Če sme ljubiti ^ristjani, t«ela pogrešati ... Ta spomin je Turkinjo, če sme zapustiti Meda svojega očeta, če podpira Juriša z nevarnostjo življenja nežno vez mladih duš — zakaj je ne bi smela vzeti Zora z Benečanom, zakaj ne bi dopustil tega brat gospodar? '. O Zora! Druga je ta pesem, druga! Tam se reši nekrsčena duša, tam pomaga Juriša viteški ljube- sladek, cvet na trnju njenega življenja-. Ob njenr se ji razgori duša, kot se Podstenskemu, ko opisuje Medo: Oko črno, jasno pod ravno o-brvjo na vzl>očenem čelu. Sneženo-belo lice podolgasto, majhna usta drobna, nos dolg, raven, veijce dolge. Rasti sredje, šibkega živo- zni. Ne pomore pa nikoli ponosni i ta, drobnih rok in nog, umerjenih brat, ne dovoli Orlovič, prelomi kretnej. sestra njegovo besedo, da zamaže V belih dipljah, rdeči ječenni, rt je go vo ime. Zaman so£ Zora, gor- belih rokavih, rdečo kapo na gla-ki utripi tvojega srca, ko ti slika vi» lične šolnicke na nogah. Tako Podvstenski sliko svoje prihodnje je videl Podstenski prvič Medo. sreče, ko pravi na balaturi tei>i in I Hodila je po vrtu, vrtela v rokah deklicam že\stotisoekratov eno in isto povest. Eno in isto povest! J^ tebi, Zora, še npadajo roke z ve^ilom, Milka strmi s praznim pogledoma predse, smehlja se Dana, solzi se Cveta. O turški rožnivenec, pregibala ustni. Podstenski je menil, da vidi angela. Tako nebeško čist in miren'je bil Mcdin obrazek. Kot svetnica. Kaj je trpel Podstejiski, ko mu je ponudil Kjamil hčer in begovo I i čudne zgodbe, ljubezenske zgodbe dostojanstvo, če pogazi križ. Hu-ptavolasega nnadeničg! da i^kušnjavvaJ Pa vitez je ostal Popravil se je Podstenski. Ko- j slavetrden, če ravno je žvižgal bič, peli in mazila so pregnala bunke, j Pela palica, čeravno .je mučil beg :.aeolib brazgotine, rafte. Skoraj j krasno hčerko. Vitez je obljubil novo plemiško obleko mu je da- veliko odkupnino. Nameraval pa roval sanjski stotnik.«Črao suknji- ie, da si nabere drznih tovarišev c<\ modre rokave, nabran ovrat- odvede s silo drago deklico, kate-nih. Opav?al se je z Juriševim me-!ro oče poročiti z drugim. Me-Postrižena je brada, lasje, l^a mu je obljubila, da se bo kazala bolno, da zapreči tako poroko. Mjamil beg je izpustil gjaura. Da se vrne, mu je porok drug# suženj, ki izgubi sicer v določenem roku glavo. Da se vrne, mu je po rok ljubezni kristjanova do Medo. Onemoglega Podstenskega je našel Juriša na stezici pocT Velc-bitom. Odvedel ga je v uskoške jame, ga okrepil. In ko so slišali prognani Uskoki vitezovo drzno namero, so se navdušili, vzklikali: ."Gremo in ti uropamo deklico!" Tiho je sedel dolgolasi, dolgo-bradi Juriša. Naslonil je široko čelo na puško, motril viteza. Kaj je mislil neustrašeni junak? Blag 11111 je bil glas in pogled, ko je rekel: "Ne smel bi sicer jaz, ki žalujem, v take pohode. Pa tvoje gorje, vitez, me gane. Preden si nabereš ti fantov, preden nabereš odkupnino — je lahko poročena, odvedena Meda. — Čuj, vitez! Pojdi ti lepo v Senj. Bodi gost v moji hiši, čuvaj mi mlado sestrico in čakaj. Čakaj tudi, če mineta meseca dva. Izleči si rane." lin zdaj čaka vitez z Zoro. Čaka, da se zabeli jadro, da se vrne zmagonosno nepremagljivi ji^nak. Ni še glasu o njegovi smrti. Se se ni pobahal Turčin, še ni nataiknil na kol ne Juriševe, ne Vulatkove, ne Rosičeve glave. Še živi. "Počakamo še nekaj dni. Če jih ni, se vzdignemo, gremo. . . "Da, gremo, rešimo sokola, ki se je podal v nevarnost za tuje gorje," se vzradosti Podstenski in poljubi po nemški šegi Zorino ro ko. Bonaca. Zora je na stolpu, kot vsak dopoldan. Gleda, kako drem lje vse v pomladanski oparici. Pa ne dremljejo želje. Ne dremlje spomin, strah .... Bonaca. Počasi Rrihaja po mirnem morju enojambornica. Jadro visi, zastava se opleta droga. Rjav je les bočnic ,rd«č rob. Ve^la, samo vesla premikajo ladjo .Vesla se dvigajo enakomerno. Morske kaplje bleste v solncu, svetla pot je za ladjo. Golih glav, dolgih las obračajo trije junaki vesla. fr'\ kljunu sedi nekaj — kaj? O, to je ženska. com. Zdaj se vidi izrazit obraz sina re škc (joline. Pod skalnato steno, pravi vitez, da 11111 stoji očetov dom. Gradič. Pod steno. Pod gradičem smrečje, rebri!) "..1 višinah okolice smrečje. Mc;l . :nrečjem. očetova vasica Kmreče. Petdest yc ipvitle so brke. Nemirna kri je gnala Latlka na bojno polje po cvetje /slave. Na Ogrskem se je boril z uporniki. Vrglo ga je v Babočo, pred Kanižo. V Karlovcu mu je naklonil nadvojvoda viteštvo in podstotnisko mesto.. Pa nemirneža je vlc':lo — slučaj ali usoda — v Bosno. . . .Pridružil se je uskoški četi. 15il je ranjen pri spopadu s Turki, prišel v sužnost Kjamala, sarajevskega bega. _ Oj Zora! Ne poslušaj tako napeto mladega viteaa, kadar pripoveduje, kako, po kaki zvijači se je seznanil z Medo. Ne misli, kako je je bilo, ko si zagledala prvič Foscarija — kadar ti pripoveduje Podstenski svoja čustva, ko je bil videl prvič Medo, turško detklico. Pravi, da je vedel v hipu, da ni zanj več hrepenenja razen nje — da ni zanj več življenja razen ž njo. . I . Tudi ti, Zora, si čutila vkljub strahu za brata nekaj čudnega, ko si zagledala Foscarija. . Mraz je bil, burja. Srce je tonilo v strahu. Brat te je pošiljal domov. Skrila si se za zid, da počaka«, planeš pred brata, ko bi mu preti- Pa ____ _ glas In kri. Z vrhrajočo zastavo j« menila, da se vrne. Jadro napeto od vetra, les drčeč črez valove. Počasi, s trudom se vrača, v tišini. Bonaca! Dremlji tudi ti, uporni duh, »adremlji, atrah. Brat gospodar se vrača! -;..■" • • • Staro uskoško življenje se je povrnilo v Senj .Vinil se je Juriša, vrnil pogum. V visoki kapi, z dolgo puško se zbirajo junaki okrog vojvoda. Urne vetrnjaČe drče po morju in se vračajo polne plena. Na senjskem trgu prodajajo sužnje. Določa se odkupnina za imenitne jetnike. NA-trgu piskajo sopelice, godejo diplje. Pevec poje, kako je vzel Juriša Kjamilo-vo zlato, pripeljal beloČimo deklico. Senjanke se zavrte v kolu, Upletnjaki zvenkecejo, kite frlijo; godci popo: Oj-oj-oi . . . Užival hip radosti, uskoško dekle — uživaj — skoraj ti zapojo žalovalke: Joj-joj-joj . . . Užival hip radosti plačaš ga z dnevi žakAti. Danes skače dragi 1 brat, golo sabljo v roki, skače, se vrti okrog tebe ženin. Jutri ,uskošfko dekle, jutri, ga zadene turška kroglja, ga prebode benečansko kopje Novi stotnik Vid Gušič gledd in ne vidi uskoškega početja. O, saj teče tudi po njegovih žilah hrvaška kri, četudi nosi nemško obleko. Tudi on je rad vesel .Tudi on ljubi turške konje, ciperako vino, svetle piastre. I11 da jih tudj ne ljubi ... V Senju živi z Uskoki po uskosko — ali . . . Pusti jih na če-tovanje . Pri tem pozabijo, da ni cesarske plače; Da je le mir. Mi-kulaniča, podpihoValca, je zaprl general Kisel zopet v Karlovcu — tam naj kuje svoje naklepe zoper Kisla — tam naj razglaša, da pride Senj pod neposredno cesarjevo oblast. Knez Posedarec molči. Ker mu je obljubila vojaška sod-nija v Karlovcu vrv, če se poteguje za svoje pravice, molči, hodi upognjene glave. Mir in življenje je zdaj v Senju. Hiti poletje . . . Hite nade, želje .. . Naj žarijo skale v letnem solncu, naj se zvija drevje v silni burji — želje ,nade so iste v viharju, v tišini. Še pozdravlja Zo-rin vzdih leva na benečanski ladji, še ga spremlja Juriševa kletev. Še trpijo čuteča srca. Vitez Podstenski je še vedno Jmrišev gost. Moral bi iti za svoje mesto v Karlovec .Ljubezen, bojazen, sta ga prikovala v Senj. Mladi vitez je poparjen, polomljen. Zdi se, da ne mara Meda zanj . . . Iz očetovega doma je nivodilo hrepenenje po njem. Dan, ko je prišel Juriša, je hitel vitez ves iz sebe od radosti na mostišče, hotel objeti Turkinjo, ki se je ozirala plaha po tujem kraju, jo umiriti, potolažiti 11a svfcjam •jrcu. Odskočila je k Jurišu. Blago se je nasmehnil vojvoda. "Ne bo,j se!" je rekel deklici. "A ti ,vitez ne straši otroka. Zora, sestrica sprejmi Medo, kot svojo sestro Vitez, ti pa ne stoj kot ukopan Vse se uredi, potrpi. Vse je v re du. Kjamil je dobil odkiupnino Krvavo odkupnino, prijatelji . Kjamil odkupnino — jaz Me do! Hvala ti, junak junakov!" ga je objemal Podstenski . . . Zdaj teko dnevi. Meda se ogiblje vi teza. Ona se pripravlja resno, da sprejme vero kristjanov, krst. Ivo jo poučuje, Juriše brat. Juriša svetuje vitezu, da pogleda v Kar lo ec, in se vrne k Medinemu krstu. Podstenski je menil, naj mu preda Juriša Medo, da jo odpelje on k svojim roditeljem, se poroči tam ž njo. A Juriša je velel krat koT"Iz moje hiše odvedeš samo svojo ženo. Ubil sem ji očeta. Nje na usoda je moja skrb, njena čast moja. Ne boj se, da bi ti branili starši rkdi revščine. Nihče nas se ni dotaknil Kjamilovega zlata Medine dote." Poroko po kr.itu. Potem v Kar lovec k staršem. Pa Zora pravi, da se ne mudi. Sešiti, izvesti je treba Medi balo, vse njene reči so ostale v Sarajevu. Juriša se ogiblje tega vprašanja — a Meda, ona sedi pri nogah mladega redovnika. Poc stenski, ne živ, ne mrtev, visi mec strahom in upom ,je možem v za smeh, obuja pomilovanje žen, ker vedo, da mu je narejeno. "Konja vodi, pa peš hodi," pravijo njem. Platneno steno je dal napravi ti Juriša pri malem vrtu za hišo Meda, vajena vrtov ko gleda Mfctrogi redovnici halji, knjigo- v roki, se ji zdi apostol, ki preobrača nevernike. 'Sam sv. iVivel," šepeče Zora Milki. Milka kima. Bolj kot Zori ji kot rodnemu očetu, je meni tvoja sreča. K orjaškemu vojvodu se privije zaupno krščenica. "Kot sem že prosila, gospodar ... V hišo me pusti, kjer žrvje samo ženske, iščejo le Boga, večne modroerti ..." Z dolgim, težkim pogledom pogleda Juriša Medo, pogleda brata viteza. "V samostan!" šepeee-jo' vsi trije. A v glasu viteza tre-peče neizmerna žalost — v glasu redovnika, krščenice globoka radost. "V samostan?" se vpraša Zora. "Ah, ne, ne v samostan. Druge sreče si želi srce ..." (Dalje prihodnjič). Frank Petkovšek 720 Mutot Street WAUKEOAN, ILLINOIS. Zastopnik r**nih parobrodnih druib. Pošilja denarje ▼ »Uro domovino in o-pravlja no tanke poale. Se toplo pripore6a Slovencem v Wau-1 in okolici. kegan $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ Pošiljatelji denarja pozor! ■ 1 f na, dolžnost. Z jasnim čelom, kot ona, izvri&ujva tudi midva svojo dolžnost. Bodi trda, Zora, bodi modra. Išči življenja vzvišenejši cilj in'smoter: kot: ga iSče Meda, kot ga je našel Ivo . . . Ne glej nesrečnega Podstenskega." Juri&a obmolkne, nagubanči čelo. Žora ve, kako neprijeten je bratii vitezov položaj. On tako strastno zaljubljen, Meda povsem ravnodušna proti njemu. — /Prišel je pnaznik za Orlovičevo hjso, dan Medinega krsta. Utelešen angel je stala v beli obleki pri Iqptnem kamenu. Zora je odložila žajlno obleko za ta dan — mlada bbtra se je lesketala v zlatu in dfaguljih. Fme prečiste Gospodove Matere si je izbrala Meda. Krščena je pristopila k sveti mizi. Zamaknjeni so gledali Senjani, katerih se je trla cerkev, v rajski obraz reklice. Presunjen je strmel -Podstenski v njo. Videl je solze v Medinih očeh. Solze radosti. Slišal je jok, vzklike okrog sebe in zftrdel. Poroko je hotel imeti po krstu. Grešne se mu zde nakrat njegove želje. Kaj ni Meda angel, ustvarjen samo za Boga? Pa je vendar tvoja last, mu sepeče izkušnjava. Zaradi tebe je šel Juriša Senjanin ^ njo — tvoja je. Pri slavnostnem obedu nagovori Podstenski Juriša. Zahvaljuje se mu za dela krščanskega usmi Sedaj vam pošljem denar v staro domo-Tino po brezžičnem brzoJaTu (Wire-lass). Vsaka beseda ali štev, pri naslovu stane 65c. •Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vee pošiljatve so Jamčene. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, sedaj se Vam nudi najlepša prilika. 100 Kron samo $14.00 Pišite po nadaljna pojasnila. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, Jollet, 111. $ $ $ _________ . $ $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ $ $ $ $ $ $ $ xv\\\x\\\w\wxxx\\wxwxxxw vwwwwww i III KVIVXVXXXXXXXXV mm XXk\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%%XXXXXXV Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chi<»gu tam na 22. cesti? Gostilna mana in prodaja vina. L«j tam najboljo boš dobil za joati. Za žejo pivo dobro se prileze. Priigeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveže s požirkom iftn« kapljica za "baro". Martin Nemanlch slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St.. vogal So. Lincoln St., Chicago. Izvrstno domače vino. Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo narama, domača Tina. > Prodajam ga doma po ono palono ali toč, ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav no a^nj kot 15 galon. Pošiljam denarje ▼ staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Saluer, New York, in sprejemam naročnino lbta „Glas Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. S TO j i k sTojim 1 1 ' FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd Si, ChicaSo, IU. 1» USTANOVLJENA L. 1852. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU « pošilja sedaj denar v stari kraj tudi po poŠti in po brezžičnem brzojavd. Bmjavnt pižiljatve dospo sriaj v kraj približno tekem 5 do 7 dni. 100 Kron velja $13.-- HrzojtvOka stane sedaj le $2.50 \ za naslon). Pošiljijti okrogle vsota, kakor K 100,200,500,1000 itd. Brž ko dotpe brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje poiljemo tudi potrdilo iz starega kraja. FIRST-SECOND NATIONAL BANK Concr Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa. Lastno poslopje.