UDK 929 Rigler J. :808.63 Jože Toporišič Filozofska fakulteta v Ljubl jani D E L O J A K O B A R I G L E R J A Jezikoslovno delo Jakoba Riglerja je velik dosežek sodobnega slovenskega povoj- nega jezikoslovja. Iz diahronega izročila mladogramatikov se je povzpelo na raven strukturalnosti tako enočasijsko kakr raznočasijsko. Posebno pomembno je njegovo raziskovanje strukturnega razvoja slovenskih samoglasniških sestavov od prasloven- ščine pa vse v bogato razčlenjenost v sodobnih narečjih. Na to študijo je v glavnem tudi oprl svojo globalno klasifikacijo slovenskih narečij (Karta slovenskih narečij). Drugo važno področje je podrobna raziskava izrazne podobe širšega narečnega po- dročja (preko 120 točk: Južnonotranjski govori, 1963) ter prvega obdobja slovenskega knjižnega jezika (Začetki slovenskega knjižnega jezika, 1968). Pomembna je tudi nje- gova reformulacija slovenskega knjižnega tonemskega naglaševanja v oblikoslovju, onaglašanje besed v SSKJ I—IV (deloma tudi V) ter oblikoslovna ter glasoslovna in pravopisna določitev vseh gesel tega slovarja. Odločilno je prispeval tudi k Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981). The scholarly work of Jakob Rigler is a great contribution to Slovene linguistics. It rose from the diachronous tradition of neogrammarians to the level of structuralism in both synchronic and diachronic research. Specially important is his study of the structural evolution of Slovene vowel systems from Proto-Slovene to the modern dialects. He used this study (1963) as a basis for his global classification of Slovene dialects (Karta slovenskih narečij, 1983). He detailedly investigated the phonology of a wider dialectal area (over 120 points: Južnonotranjski govori, 1963) and ortho- graphy in the first period of Slovene literary language (Začetki slovenskega knjižnega jezika, 1968). Also important are his reformulation of the standard Slovene tonemic accent patterns in morphology, his accentuation of the entries in volumes I through IV (and, in part, V) of the Slovar slovenskega knjižnega jezika, and his specification of pronuncation, spelling, and morphological features for all the entries of the same dictionary. He also gave a decisive contribution to the Načrt pravil za novi slovenski pravopis (1981). 0 J a k o b Rig le r (2. 12. 1929—8. 7. 1985) je bil j ez ikos lovno o p a z e n že v R a - m o v š e v e m s e m i n a r j u , v k a t e r e m se je og laša l k besedi s k r i t i č n i m i p r i p o m - b a m i , z las t i v zvezi s t o n e m s k i m n a g l a s o m . H i t r o dozor i t ev v j ez ikos lovca k a ž e t u d i n j egov p r v i z n a n i , za t i sk p o n u j e n i j ez ikos lovn i ses tavek 1 , k r i t i k a R a m o v š e v e Mor fo log i j e s lovenskega j e z i k a (le-to so i zda l i t r i j e učenc i R a m o v - ševega s e m i n a r j a , ta p a — t e d a j že m o č n o b o l a n — jo j e u t e g n i l n e k a k o še p r e g l e d a t i ) . Že ta k r i t i k a k a ž e R i g l e r j a kot j ez ikos lovca , ki d o b r o p o z n a p r a k - t i čno vso z a d e v n o l i t e r a t u r o (v k r i t i k i se o m e n j a j o V. O b l a k , S. Š k r a b e c , M. Va l j avec , M. R e š e t a r , A. Brezn ik , F . Leveč , M. P l e t e r š n i k , K. Š t r e k e l j , I . N a - v ra t i l , L. Tesn iè re , o. H i p o l i t , A. Bohor ič , R. N a h t i g a l , T . To rb iö rn s son , S. 1 Rigler je po Ramovševi smrti 1952 (obolel in ne predaval pa je Ramovš že prej) nastopal v seminarju prof. R. Kolariča; za ta seminar je napisal tri dela in zanje prejel tri Prešernove nagrade l jubl janske univerze. Ta dela so bila: Karakteristika gla- soslovia v govoru Ribnice na Dolenjskem (ohranjeno z istim naslovom v rokopisu), Doneski k slovenski morfologiji (tiskano v SR 1985 (3), 335—349, z nekoliko spreme- njenim naslovom) in Odnosi Štajercev do Kranjcev in Kajkavcev (objavljeno kot Jezikovna in kulturna orientacija Štajercev v starejših obdobjih. Svet med Muro in Dravo, 1968, 661—681). — Rigler je diplomiral junija 1954 iz slovenistike in rusistike. Ivšič, J. Tominšek, S. Vraz, F. Ilešič, A. J. Murko, F. Travniček, J. Baudouin de Courtenay, F. Metelko, A. Belič, A. Klodič, W. Vondrâk, F. Miklošič, M. Murko, N. Majnarič, M. Zavadlal, M. Rupel, A. Cronia, V. Jagič, A. Vratuša, F. Tomšič, J. Glonar, J. Gebauer, T. Lehr-Splawirïski — vse do S. Kotnika, ki se je h kritiki Morfologije oglasil prvi (Tribuna III, št. 4). Rigler že v tem svojem za tisk pripravl jenem prvencu razpolaga tudi s svojimi izpisi: iz slo- venskih besedil od spomenikov od 16. stoletja vse do modernega I. Mraka, hkrat i pa se opira tudi na podatke iz slovenskih narečij. To njegovo delo je doletela za naše razmere tipična usoda: niso ga marali objaviti2 in obležalo je v njegovi miznici vse do njegove smrti. Dolgo tak delavec seveda ni mogel ostati zuna j Slavistične revije. Prvo v n je j tiskano Riglerjevo delo je bilo objavljeno že 1. 1955 (Vokalna disimilacija v slovenščini), nato pa je do konca življenja stopal pred slovensko in medna- rodno javnost kot samostojen avtor do 1. 1982 še 69-krat (po bibliografiji, ki jo jc pred smrtjo še sam sestavljal), kot soavtor pa 21-krat, tako da je bilo do njegove smrti objavljenih del 91, med njimi dve knjigi, nekaj krajš ih stvari pa je še v tisku oz. zanj namenjeno (pri Enciklopediji Slovenije).3 Tvarinski krogi njegovega dela pa so nekako naslednji: 1. razvoj slovenskega jezika, 2. slovenska dialektologija, 3. jezik 16. stoletja, 4. naglas, 5. prispevki za zgo- dovino slovenskega jezikoslovja, 6. slovenski knjižni jezik, 7. slovarsko delo ob knjižnem jeziku in krajevnih imenih, 8. kritike, 9. polemike in 10. izdaja- nje jezikoslovnih del. 1 V okviru tvarine r a z v o j s l o v e n s k e g a g l a s o v j a je Riglerjevo glavno delo na vokalizimi. 1.1 Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem v o k a l i z m u (SR 1963, 25—78). Temu je kmalu nato dodal še Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu (SR 1967, 129—152), pa Slovenski vokalizem v tuji obdelavi (SR 1967, 296—301). V ta tematični okvir gredo v bistvu še Smeri glasovnega razvoja v panonskih govorih (Študije o jeziku in slovstvu, 1973, 113—128) ter Junkovičeva kajkavska teorija in slovenščina (SR 1976. 437—465) in O slovensko-kajkavskih jezikovnih razmerj ih (13. SSJLK ZP 1977, 29—38), v širšem smislu pa tudi Dvojni refleksi kratkega è v slovenščini (ZFLMS 1968, 249—255) oz. Rozwôj č v jçzyku slowenskim (RS 1965, 79—92). Širše tvarinsko in problemsko s leni povezani pa so še: že ome- njena Vokalna disimilacija v slovenščini (prvo njegovo objavljeno delo, SR 1955, 225—231), Notranjski nepoudarjeni y in razvoj u-ja v slovenščini (SR 1958, 206—218), Glasoslovni razvoj predlogov in predpon na, za, nad (SR 1959/60, 230—248) ter Tendence pri razvoju I-a (SR 1961/62, 241—252), v mar- sičem pa še njegovo pisanje o akan ju : K probleme akan ' ja (VJu 1964, št. 5, 36—45), Кбш stat i jata na VI. Georgiev »Novi teorii i tradicionalni zabludi«, 2 Prim. J. Rigler, Zbrano delo 1 Frana Ramovša, SR 1972, 443, opomba 50: »O tem sem že pisal v neobjavljeni kritiki Ramovševe Morfologije 1953/54, ki mi je tedanje uredništvo SRL ni objavilo zaradi nekaterih stališč, ki so se razlikovala od Ramov- ševih.« SR V—VII, 1954 so urejali R. Nahtigal, Л. Ocvirk, J. Vidmar, VIII, 1955 T. Logar, R. Nahtigal, Л. Ocvirk, F. Tomšič, ] . Vidmar. 3 Med tem je izšlo tudi skupinsko delo Slovenskega krajevnega imena, 1985, 358 sar., v katerem je med avtorj i (abecedno razporejenimi) naveden na 4. mestu, s križ- cem zaznamovan. Med njegovimi rokopisi je tudi uvod v SKI. (BE 1966, 564—567) in Obščeslavjanskoe značenie problemy akan ' ja (V Ja 1969, št. 3, 47—58). Marsikaj tega je mimogrede, bolj ali manj . obravnavano še drugje, zlasti npr. v njegovi kritiki prve knjige Zbranega dela F. Ramovša (SR 1972, 371—376, 439—456). To je okrog 20 prispevkov, v glavnem razprav. Pri tem je v 50. letih ob- ravnaval razvoj posameznih kategorij pri samoglasnikih, z razpravo o / pa posegel tudi na področje soglasnikov. To se mu je v 60. letih nadaljevalo v dvakratnem razpravl janju o jatu in razpravah o akanju, sicer pa mu je bilo tedaj težišče na sistemskih obravnavah slovenskega vokalizma (tudi z rezime- jem v bolgarščini: Rezumjeta na dokladite, Slavjanska filologija 1965, 153 do 154). Y 60. letih sta izšli tudi obe njegovi knjigi (Južnonotranjski govori. Akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom, 1963, 235 str.; Začetki slovenskega knjižnega jezika, The Origins of the Slovene Literary Language, 1968, 277 str.), tako da je to dobo treba imeti za višek Riglerjevega ustvar janja , še zlasti izvirnega. Verjetno je bil konec 60-ili let ob objavlje- nem opusu 800 strani upravičeno prepričan, da bi mu bili morali priznati akademsko čast, a ga tudi drugače (npr. pri Skladu Borisa Kidriča) odliko- vati. Ne eno ne drugo se ni zgodilo in je v marsičem vplivalo na nadal jnje Riglerjevo delo, o tem je pisec tega sestavka prepričan. V razpravah o glasoslovnih posameznostih je na jp re j obravnaval proti pričakovanju neupadle (nereducirane) samoglasnike i, u, č in v nj ih videl pos led ice r a z l i k o v a n j s k e g a u č i n k o v a n j a ( k a p î l a : lučala, palila — pihala), s čimer je bila, ob delni pomoči Ramovša, morda popravl jena Škrabčeva teza o nereduciranosti/ncreduciranju visokih samoglasnikov (danes bi rekli raz- pršenih) v teh položajih. — S tem nekako povezano je razpravl janje o notranj- skem nenaglašenem y (1958), kjer Rigler ugotavlja posebnost v razvoju и — ü — ii/ij »v južnem in vzhodnem delu slovenščine«, zajemajočo tako dolge kot kratke prvotne u-je. Riglerjevo cizelirsko delo dobro ponazar ja nadal jn ja razlaga tega za notranjščino in komenski (kraški) govor, v katerih je nena- glašeni у večinoma prešel v i, danes ohranjeni (ne)končni notranjski у pa je iz ~lu ipd. ali iz и za mehkimi soglasniki. V Riglerjevem delu je tudi pozneje takih ostrih ločevanj, ki so m a n j podrobne poznavalce teh pojavov zavajale v neustrezna posploševanja. (V bistvu je ta razprava že del Riglerjeve diser- tacijske naloge.) Sledila je nekako nasprotnostna razprava o prilikovanjskem razvoju predlogov in predpon na, za, nad (1959/60), v kateri je spet preciziral in popravl jal dotedanje razlage tega pojava, zlasti Ramovševe — pač deloma po zaslugi svoje disertacije.4 V n j e j ima posebno poglavje Pregled vokalnih sistemov (JNG, 1963, 179—196 — za tisk predloženo že 1961, disertacija napi- sana 1960) za Zavrhek, Zabiče, Kilovče, Markovčino, Hrušico, Dolnje Vreme, 4 Južnonotranjski govori, akeentska in glasoslovna analiza južnonotranjskih go- vorov med Snežnikom in Slavnikom, I960, VII + 391 str.; na koncu je navedena lite- ra tura in tiskani viri. — Naloga je bila pri javljena (23. 1. 1957) kot Južnonotranjski govori, temo so sprejeli R. Kolarič, F. Tomšič in A. Bajec (potrjeno 21. 3. 1957). 31. 3. 1959 je R. prosil za podal jšanje roka za predložitev naloge, in sicer z naslovom Glasoslovna, akeentska in morfološka podoba južnonotranjskih govorov med Snež- nikom in Slavnikom. 31. 3. 1959 je bila »po nasvetu referenta prof. dr. Aniona Bajca« dovoljena sprememba naslova: Glasovna in akeentska podoba govorov med Snežnikom in Slavnikom. Mentor mu je ibl A. Bajec, glavni ocenjevalec pa T. Logar. Obramba je bila 8. 4. 1961 (komisija M. Kos, F. Bezlaj, A. Bajec, T. Logar). Rigler si je pridobil naslov »doktor filoloških znanosti«; promoviran 27. 6. 1961. Nadanje selo, Vrbovo, Jasen, Lisec, Sušak, Ilirsko Bistrico, ki jih je pazljivi bralec lahko pr imerjal z izhodiščnim notranjskim samoglasniškim sestavom, veljavnim za začetek 17. stol. (JNG, 179): i ie e j e а о оц и у kot dolgimi in i в а о и э у kot kratkimi samoglasniki. Nato je že sledil Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu (1963). Y njem je posebno dobro zajet razvoj slovenskega samoglasniškega sestava od praslovanske alpskoslovenske narečne podstave sem pa vse v mno- goobrazno pisanost slovenskih narečij, kolikor mogoče, tudi v vseh/več časov- nih obdobjih. Prve razvojne gibe slovenskih samoglasnikov je gledal povezano z razvojem samoglasnikov v vsem južnoslovanskem prostoru (opora pri P. Iviču), sicer pa se je v glavnem opiral na strukturalno teorijo sopogojenosti razvoja enega samoglasnika ali samoglasniškega vštričnika (kakor bi rekel Škrabec) glede na ves preostali sestav. Po Riglerju se je ta razvoj vršil v petih obdobjih: V I. obdobju se severo-zahod glede na ë in ö ter ç — o razvija v nasprot ju do jugo-vzhoda (s čimer je pravilno ovrednotena Miklošičeva delitev sloven- skih narečij, v nasprotju z Ramovšem). V II. obdobju sledi odvoglašenje (znano že po T. Logarju) enoglasnikov, pr i čemer pa Rigler k jugovzhodni smeri (ci, ou) prišteva vso gorenjščino, parnost jata z dolgim ö pa mu je tipični slovenizem nasproti srbohrvaščini. V III. se ob dal jšanju skrajšanega akuta (pa tudi novega na kratkem zlo- gu) severovzhod postavlja nasproti jugo-zahodu, kar poteka nekako vzporedno z e- oz. a-jevskim odrazom za dolgi Ъ in z izenačenjem ê = 2 oz. ê = è ipd.; hkrat i pa se dolenjščina loči od gorenjščine (ou > o gor. : u dol.) ; morda pred tem se postavlja vzhod nasproti zahodu v pojavih a > a in и > ü. — Rezultat tega razvoja, v katerem si posamezni prvotnoslovenski glasovi iščejo svoje razvojne pare, so »osnovni vokalni sistemi« (prikazani tudi zemljevidno), vsega 8 po številu in v deloma drugačni razporeditvi, kakor se kažejo v Ra- movševih narečnih podstavah slovenščine (t. i. bazah). Rigler jih razvršča, iz slovenske osrednjosti, takole: I. gorenjski, II. dolenjski, III. južnoštajerski, IV. severnoštajerski, V. panonski, VI. obsoško-idrijski, VII. beneško-kraški, VIII. koroški (pri Ramovšu: I. koroški, II. primorski, Щ . rovtarski, IV. go- renjski, V. dolenjski, VI. štajerski, VII panonski); iz (Riglerjevih) osnovnih skupin so izločene tri enklave: A istrska, В abkolpsko-južnobelokranjsko-ko- čevska, C prleška. V resnici ima torej Rigler 11 področij osnovnih samo- glasniških sestavov. Skupini I—V (in A, B, C) oz. VI—VIII nekako sledita miklošičevski jatovski ločilnici, le da je vzhodu dodeljena .tudi gorenjščina. — V nekem smislu je lo osnova za skupinjenje narečij na Karti slovenskih nare- či j (1983),5 k jer pa je pod zemljevidom navedenih 19 skupin v naslednjem zaporedju: 1. gorenjska, 2. dolenjska (brez belokranjskih), 3. savinjska, 4. šta- jerska, 5. obsavska, 6. panonska, 7. koroška v SRS (razen delčkov), 8. vzhodno- koroška v Avstriji, 9. zahodnokoroška v Avstriji, ob zgornji Savi in v Italiji, 10. rezijanska, 11. obsoško-beneška, 12. kraško-banjška, 13. istrska, 14. no- tranjsko-čiška, 15. tolminsko-cerkljanska, 16. poljansko-šokfjeloška, 17. črno- vrško-horjulska ter 18. belokranjska (vsa narečja) in 19. kočevska (ne da bi bile /razen izjemoma: istrsko, posavsko/ tako tudi naslovljene). 5 Izdala pedagoška služba (Dopisna delavska univerza Univerzum, 1983, 84 X 68 cm), žal brez besedilnega dela, ki sicer tudi ne obstaja. IV. obdobje označujeta 2. oz. 3. umik naglasa, zaokroženje a-ja na precejš- njem delu vzhodne Koroške in Štajerske, a-jevski preglas o-ja v obsoško- idrijski in dolenjski narečni podstavi, izguba tonemskosti na »več kot polovici slovenskega ozemlja«, slovenski samoglasniški upad. V V. obdobju se odpravlja kolikostno nasprotje pri samoglasnikih, ko se kratki naglašeni samoglasniki začenjajo daljšati , ponekod pa tudi dvoglasniki razpadajo v po dve fonološki enoti; nasprotno pa se drugod (rovtarska na- rečja) dolgi samoglasniki tudi kra jša jo , »posebno pri ozkih® vokalih«. Rigler je nadal jn jo usodo teh narečnih ploskev (glede na samoglasniške sestave) v razpravi zasledoval še podrobneje: gorenjskega v Dovju-Mojstrani, v Črni pri Kamniku in v govoru Smlednika, pa tudi še v obrobnem poljan- skem in prvotno tudi črnovrškem narečju. V okviru dolenjskega sestava je govor še o bloškem (zahodnem) in ambruškem (osrednjem), deloma še o no- tranjskem in vzhodnodolenjskem. V štajerski in panonski skupini obravnava n a j p r e j skupne pojave (npr. ei, ou), podrobneje pa nato Zibiko, Mostec v okviru južnoštajerskih in Zafošt v okviru severnoštajerskih govorov, iz pa- nonske skupine pa sta obravnavani še Cankova in Gorice. Obsoško-idrijsko skupino mu deli tonemskost-netonemskost, k rovtarski skupini pa jo prikl ju- čuje zlasti k ra j šan je i-ja in u-ja; del tega je tudi cerkljanščina, ki pa je posebej prikazana, kakor še Trenta. V beneško-kraškem osnovnem območju je posebej obdelan Breginj na severu, v južnejšem delu (bovško-banjško-kraškem) pa zlasti Kojsko. Za ta del navaja kot značilnost samoglasniško sozvočje (harmo- nijo) v Reziji in Komnu. Na koncu je med oštevilčenimi narečnimi samoglasni- škimi osnovami obravnavana koroška, podrobneje za Št. Jakob in Sela v Rožu, za t. i. Dravce v Podjuni, in deloma za ziljščino. Podrobneje je obravnavana še rezijanščina (kot naslednica koroškega osnovnega samoglasniškega sestava), in sicer v k ra ju Njiva. — Na koncu te bogate razprave je obravnavan razvoj zložnikov l in r, kjer je glavni problem eno- ali dvofonemskost zveze pol- glasnik + r za nekdanji r. To razpravo je Riglerju omogočilo narečno gradivo za slovenski jezikovni atlas (precej ga je zbral sam, še veliko več T. Logar in na njegovo pobudo študentje l jubljanske slavistike) ter tudi ne tako redke narečjeslovne raz- prave. Razvojno shemo samoglasniškega sistema v narečju imamo neposredno pred Riglerjevo razpravo v Toporišičevem Vokalizmu moščanskega govora v brežiškem Posavju,7 razvoje posameznih samoglasnikov (samoglasniških dvo- jic, npr. širokega e in o) pa je podal že Ramovš v Kratki zgodovini sloven- skega jezika (tudi z zcmljevidnimi prikazi).8 Delo, ki ga je Rigler opravil s to razpravo, je vsekakor velikega spoštovanja vredno ne le zaradi izjemne problemske obširnosti obravnavane tvarine, ampak zlasti zaradi struktural- nega gledanja nanjo. V vsem seveda ni dognana in izčrpna, in Rigler je, potem ko je zavrnil deloma kritično obravnavo svojega dela s strani I. Mahnken " Beri: izgovorjenih z visoko pridvignjeno jezikovno ploskvijo, tj . razpršenih. 7 Dolenjski zbornik, 1961, 203—222 (Rigler mi je pomagal pri delu v tiskarni); prim, še Ablösung des relevanten Wortintonationssystems durch den Quanti tätsunt- erschied in einer slowenischen Mundart. Scando-Slaviea 1962, 239—254. Rigler prvo omenja (str. 25, op. 1): »Za posamezne govore ali manjšo skupino govorov so starejše sisteme nastavili še / . . . / in Toporišič.« Množina »sisteme« se tu lahko nanaša na na- štete avtor je (tj. vsak po enega), ne pove pa, da jih ima kdo lahko več zaporednih. 8 Navaja deloma podrobneje Rigler v točki 9. (Slovenski vokalizem v tuj i obdelavi, 1967), dopisal še Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu (1967). Tu je n a j p r e j nedoločno govor o možni dvojni naravi jata v prvotni sloven- ščini (na podlagi druge literature), katere osnovni samoglasniški sestav po- stavlja »okrog 9. stoletja«. Enako m a n j določen je Piigler glede narave jerija. Pač pa meni, da je kolikostno nasprotje še obstajalo (tj. le e o 6 in 3 so kratki). Opozar ja na nejatovski odraz zlitega e, če je kateri od zlivših se samoglasni- kov nosni, ker je zlitje nastopilo pred raznosnjenjem. Glede jata mu je bila prav prvotna slovenščina neenotna: na sev.-zah. je bil njegov odraz širok, drugje ozek, nato pa kot dolga v razvoju dosežeta nasprotno razmerje, tako da je sedaj na prvem območju ožji kot na drugem (kratki pa je ostal na sev.- zah. širok, na jug.-vzh. pa je dal celo i). Oženje jata R. povezuje z raznos- njenjem q in o, sicer pa podpira teorijo o ohranjenosti nosnikov v Brižinskih spomenikih (Ramovševa in dr. teza v nasprotju s Kolaričevo) ter zastopa mne- nje o ožjosti etim. o v primeri z raznosnjenim (morda z izjemo v prleščini). — Nekako pribi ja se povezanost razvoja и v ü in odvoglašenja ê in б v ei, ou, opozarja pa se tudi na vzrokovno nejasnost različnega odvoglašenja v smer ei oziroma ie in podobno, čeprav je za ë — ei neka zveza z večjim številom e-jevskih samoglasnikov v samoglasniških sestavili. Govor je tudi o položajnih variantah istili fonemov, npr. za jat {ei — e). Zapletena je lahko obravnava odrazov za -ô, ne povsem razložna je odvisnost samoglasniške kakovosti od kolikosti. Rigler je tu tudi preciziral zgodnje podal jšanje akuta na kratkem o (zlasti tip йкпа < okna), javljajoče se tudi sredi besede, in nekatere katego- rije zgodnjega dal jšanja v slov. sev.-vzh. govorih (npr. tip nasé), ki so sicer na splošno daljšali pozneje ali sploh ne. Pri tem jc večkrat izkazana povezanost slovenskega s kajkavskim. Podrobneje je obdelan naglas v Kapli na Kozjaku (na osnovi tujega nar. gradiva) v oblikah deležnika na -/. Nato je obravnavan razvoj э v a/e, »nekje blizu konca 13. stoletja« (sicer sočasen »splošnemu dal jšanju nczadnjili krat- kih naglašenih zlogov na severu«, dat i ranje po srbohrvaščini), kar si je Ramovš razlagal z ustrezno dvojno naravo nevtraliziranega э iz nekdanjih 6 in Ђ. S tem v zvezi zavrača Ramovševo domnevo o položajnih variantah polglasnika (glede na ustrezne odraze polglasnika na področju a — п, kjer si Ramovš ç za Ъ razlaga z analogijami), podobno moščansko dvojnost pa pojasnjuje z mešanjem štajerskih in dolenjskih narečnih odrazov." Na koncu je razprav- l janje o sovpadu odrazov za 5 in ç v pohorskem narečju in na Kozjaku in v Zilji. — S črkami Л, В. C označenih sistemov (oz. narečnih področij) lu Rigler ni komentiral. S temi opombami se je Riglerjeva podoba razvoja slovenskih samoglasniških sestavov nekako izpolnila, hkrati pa se za človeški spomin strokovnjaka delo- ma tudi zameglila. K tej podrobnejši obdelavi je Riglerja nagibala deloma posredna kri t ika Mahnkenove,10 v še večji meri pa narečno gradivo samo, • Seveda pa ostaja trmoglavo dejstvo, da se je ravno tu zapletlo: ker sta k in a oba strnjena, si razvoj эк — f k lahko predstavl jamo z razlikovanjsko težnjo (v pri- meri z maša); tonem torej ni važen. 10 V n je j zlasti zagovarja svoje sicer bolj zapletene, a zato tudi bolj zanesljive, zgodovinsko razvojno oprte razlage nasproti samo površinsko tipološkim. — Veliko več ugovorov, i)o vsem videzu upravičenih, k osnovnim razvojem slov. vokalizma nam v svoji razpravi Raising of e and Loss of the Nasal Feature in Slovene (ZFL 25/1, ki je stvari nenehno Se bolj zapletalo. To se nam pot r ju je tudi iz njegove raz- prave Smeri glasovnega razvoja v panonskih govorih (1973), k je r je še enkrat obravnaval razvoj sredinskih samoglasnikov v štajerskih in panonskih govo- rih, tokrat predvsem glede na dejstva, ki te govore povezujejo s preostalimi slovenskimi. Že p r e j pa je svojo razpravo o osnovnih razvojnih obdobjih slo- venskih samoglasnikov okrepil tudi z razpravo Fonološka problematika slo- venskega črnovrškega dialekta (ZFL IX/1966, 97—111), v katerem je črno- vrško narečje (na podlagi gradiva iz narečnega slovarja I. Tominca) uvrstil glede na prvo obdobje razvoja v gorenjsko narečno skupino (zlasti po odrazu kratkega jata). Za konec k temu delu omenimo še, da so razvojna vprašanja slovenskih samoglasnikov obravnavana v sestavku Junkovičeva kajkavska teorija in slovenščina (1976), K problematiki dal jšanja starega akuta (kongresna štev. SR 1977 /izšla 1978/, 83—99), k jer pr ikazuje govore prvotne koroške narečne podstave (vključujoč tudi severnosavinjskega in del štajerskih), ki so stari akut daljšali le v predzadnj ih zlogih (z izjemo — vsaj glede na sedanjo raz- vidnost — ziljščine in rezijanščine, ki imata to dolgo), naglas z nepodaljša- nega zloga pa nato največkrat prestavili na naslednji zlog (razen v delu ro- žanščine in v južnopohorskem narečju). Omenimo tudi šc Nekaj pripomb o gla- slovnih značilnostih gornjesavinskih govorov (SR 1980, 21—34), k jer je obrav- navan tudi samoglasniški sestav in zanj potrjeno severnoštajersko izhodišče. Tu se na kratko ustavimo še ob Riglerjevem razpravl janju o akanju, slo- venskem in slovanskem (K probleme a k a n j a . . . , 1964. К б т stati jata . . . , 1966, Obščeslavjanskoe značenie . . . , 1969). S tem razpravl janjem se je pridružil novodobnemu obravnavanju, sproženem z Vaillantovo mislijo, ki jo je nato povzel V. I. Georgiev ter jo nasilno uveljavljal celo na nebolgarskein, sloven- skem, jezikovnem gradivu, (ne)ohranitvc praslovanskega kratkega a, in sicer ob primeru t. i. akanja . Rigler je dokazal prehod praslovanskega a-ja v o in nato njegovo akanje, in sicer tudi nasproti misli V. Žuravljeva, ki je podmeno Georgieva nekako zagovarjal ali dopuščal z ustnično-inehkonebniško razlo- čevalno lastnostjo (distinctive feature), t. i. bemolnostjo, soglasniško-samo- glasniškega sklopa te vrste (grupofonema). Razpravl janje o narečnem razvoju slovenskih samoglasnikov je (mestoma z močnim oziranjem na druge slovanske jezike, zlasti na hrvaščino in srbščino) osrednji del Riglerjevega jezikoslovnega opusa. Velika škoda je, da svojih spoznanj ni mogel strniti v knjigo, ki bi nam bila v okviru del zgodovinske slovnice dala monografijo Vokalizem slovenskega jezika.11 Ker je za tako delo potreben silen umski napor, in to še ob skoraj neizmernem (kakor kažejo nove razprave) tvarinskem obsegu teh problemov, po Riglerjevem odhodu za do- gledno prihodnost ni videti delavca, ki bi k a j takega, tj . sestavno-razvojnega in celostnega, lahko prispeval v slovensko jezikoslovno zakladnico. — Bilo 1982, 97—120) podaja Willem Vermeer, sicer skora j izključno opiraje se na gradivo Rig- lerjevih razprav. Loči osrednji ploskvi 1 in 2 (gorenjsko in dolenjsko z notranjsko), se- verni 1 in 2 (rezijsko in koroško), zahodne 1, 2, 3 (beneško, oboško-indrijsko, obgoriško, tj. briško-banjško-kraško), štajerske 1, 2, 3 (južno 1 in 2 severni), panonske 1. 2. 3 (go- ričansko, prekmursko, prleško) in istrsko; skupa j torej 14 enot v okviru (višjih) petih (O. S, Z, S, P, I). 11 Ki nam manjka že od Ramovša, saj za to tudi od Ramovša obstajajo le študentski razmnoženi zapisi predavanj . bi morda le drugače, ko bi bil Rigler v svojem življenju dobival k a j več pri- znanja tudi od zuna j in/ali bil bolj zdrav. Deloma pa bi se bil moral tudi sam notranje osvoboditi, z mislijo nemara, da je prvo le velika služba slovenstvu in stroki, ne glede na to, ali ga to zaradi tega primerno priznava ali ne. Moral bi se bil tudi bolj odpreti spoznanjem drugih in ne tako težiti k nekemu absolutnemu prvenstvu ali samstvu na odbranih, nikdar vseh, jezikoslovnih območjih (tudi ene jezikovne ravnine), odreči samstvu tudi tam, k jer je v skup- nosti več moči in iz te skupnosti vendarle pr iha ja jo vsaj tudi pobude za večjo dognanost, kakor jo lahko posameznik k d a j doseže. Y tem smislu, tj . s stališča vednosti drugih, o stvareh, ki jih je Rigler tu (in drugje) obravnaval, bi vendarle bilo mogoče začeti tudi kritiko marsičesa, vodečo k večjemu dognanju tega in onega v Riglerjevem opusu, ki pa kot celota seveda tudi v dani obliki upravičeno lahko zbuja le spoštovanje pred velikimi rezultati in naporom, ki je bil za n j ih dosego potreben. 1.2 Riglerjevo razpravl janje o slovenskih s o g l a s n i k i h je veliko skrom- nejše. Začel ga je z razpravo Tendence pri razvoju l-a (SR 1961/62, 241—252), ki je že del r azprav l jan j v zvezi z disertacijsko nalogo (JNG, 1963), k jer je konzonantizem obravnavan na 40 str. (136—176), potem pa prikazan še v si- stemskih preglednicah (192—199) za Jelšane, Hrušico, Topolec, Hrpelje, in sicer v navpičnici t ipa p-b-m in vodoravnici t ipa p-f-t-s-c-š-č-c-(t', k')-š(x)-k-x. Pri tem je v preglednici že ločil zvočnike od nezvočnikov,12 vendar n (in celo ij) neprimerno povezoval s t-d, r s с(з), l s š/ž in l pa s č(š) ipd. Tudi o so- glasnikih je govor v Fonološki problematiki slovenskega črnovrškega dialekta (1966), v Obščeslavjanskoe značenie problemy akan ' ja (1968), Smereh glasov- nega razvoja v panonskih govorih (1973), Junkovičevi kajkavski teoriji in slo- venščini (1976) in v O slovensko-kajkavskih jezikovnih razmerjih (1977), kakor tudi v Neka j pr ipomb o glasovnih značilnostih gornjesavinjskili govorov (SR 1980, 21—34). Kot že nakazano, je pobuda za obravnavo teh stvari izhajala iz njegove disertacijske naloge,13 sa j se je v južnonotranjskih govorih srečeval z dovolj znamenitostmi, kakor so: mehki šumevci oz. ustrezni zaporniki in % (t', k', x')\ trdi l in mehki /i; vprašanje variantnosti (npr. i v skupini s'Jx'/z' ' n posebej kot zvočnik ipd.). Tu je na jp re j obdelal mehke r, ri, l', 6 (zadnje tudi iz slo- venskega tj), nato še slovensko mehčanje mehkonebnikov (napol domneva mu je bila, da je to splošnoslovenski pojav, vendar tega potem ni nikoli eksplici- ral), temu pa je sledila obravnava posebnosti posameznih soglasnikov, sledeč nekako Ramovševemu Konzonantizmu. Dostikrat se, namesk) da bi kak pojav sam razložil, sklicuje kar na Ramovša, ne da bi povedal, k a j ta pravzaprav trdi (tako pogosto še npr. ob Ramovšu omenja, da se je odločil za teorijo Oblaka ali Škrabca in ne koga drugega).14 Nabral pa je v disertaciji tudi veliko zanimivih stvari, npr . o t. i. deiktičnem j nain, и ( r a j f n i k ) , česar ne pojasnjuje , kaže pa seveda očitno zvezo med drsnikoma (kolikor ni, po našem, utemeljena z nemško dvojico rauchen •— räuchern, ki je za naše uho kar au — 12 V svoji neobjavljeni razpravi (Karakteristika . . . ) , so 11111 »sonorni« zadnja izmed 4 skupin, od katerih so prve 3 zaporniki, priporniki in afr ikate. V n je j že uporabl ja izraz fonem. 13 Še pre j pa iz Karak te r i s t ike . . . , gl. op. 12. Y dis. nalogi je poglavje Konzonan- tizem na str. 250—329. 14 Ta značilnost mu je ostala še izza Karakteristike. oj /Mostec vse âj/). Kda j se je Rigler tudi motil, npr. ko je menil, da je f »fo- netično ustrezen D-ju«; pač še ni povsem sprejel delitve soglasnikov na zvoč- nike in nezvočnike, čeprav sicer pozna definirani (pri Toporišiču)15 pojem govorna enota. Tu skoraj do smrti piše še kar o zvenečih soglasnikih, čeprav meni nezvočnike ipd., poleg tega tudi ne citira. V razpravi o črnovrškem narečju je posebej zanimivo njegovo razpravl janje o p reha jan ju modifika- cijske značilnosti s samoglasnika na soglasnik: »Glede konzonantizma spada / . . . / črnovrški dialekt med najzanimivejše slovenske dialekte, sa j je razvil palatalno korelacijo.« Brez omehčanega para so od nezvočnikov le šumevci, pri zvočnikih pa ima to nasprotje le n. — Y razpravi Tendence pri razvoju l-a (1961/62) je prikazal vplivanje praslovanskega u-ja na razvoj trdega l: lepa ponazoritev moči strukturalnih obravnav pojavov. Pri razpravl janju o slovensko-kajkavskih razmerjih pri soglasnikih (Smeri glasovnega razvoja v panonskih govorih) pa je preveč poudar ja l razlike, tako da njegova ugoto- vitev »Med panonskimi dialekti in kajkavščino so torej verjetno neke naseli- tvene zveze, medtem ko jezikovni razvoji, ki so formirali posamezne jezike, zajemajo vso slovenščino skupa j s panonskimi dialekti in se razen najzgod- nejših večinoma ločijo od kajkavskih« velja bolj za neke razvoje sredinskih samoglasnikov kot npr. tudi za soglasnike. To je tudi razvidno iz Riglerjeve polemične razprave Junkovičeva kajkavska teorija in slovenščina (1976), kjer (na začetku razpravl janja o soglasnikih) beremo naslednjo poved: »Zlasti ob slovensko kajkavski meji praktično ni konzonantskega pojava, ki bi ju v celoti ločil, kot tudi skoraj ni splošnoslovenskih pojavov.« Tu je tudi branil poveza- nost slovenščine s kajkavščino pri razlagi odrazov za nekdanja t' in d' in možnost za neenak razvoj mčgla), s posebnostjo (ropotat > ropotat), razlago naglasa kolo (»morfofonetičen pojav«) ter razpravl janje o odpravi fonoloških kračin. »ki jih je zamenjala vokalna kvaliteta« pojav podoben moščanskemu — Riglerju dostopen v mojem zapisu za SLA). Ocena poudar ja tudi bogate kartografske prikaze obravnavanih pojavov, pa npr. strnjeno obravnavo preglasov (a > e, и > у) ipd. 32 P. Zdovc, Die Mundart des südöstlichen Juunatales in Kärnten, Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«, D u n a j 1972, 191 str. 33 G. Nerveklomsky, Slowenische Akzentstudien, D u n a j 1973, 273 str. + 31 strani podob. 34 Dialektološko metodo si je v osnovi razvil že v Karakteristiki g lasos lov ja . . . (1952), kjer po Uvodu preide na glasovni sestav, pa so potem na jp re j na vrsti Vokali (na koncu podani v 4 sestavih: monoftongi, diftongi, kratkoakcentuirani, neakcentui- rani), nato Konzonanti. Temu sledi obširnejši Historični del z razlago obravnavanih pojavov in upoštevanjem dotlejšnje li terature o nj ih (po posameznih samoglasnikih in nato soglasnikih) ; razprava se končuje z zemljevidom Ribnice in okolice, 35 1969. Obsta ja rokopisni odgovor na to Logarjevo oceno. 30 Od dec. 1954 asistent, od 1961—1966 višji znan. sodel., od 1969 znan. svetnik, od 1961 pa do odstopa 1977 načelnik Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik. Kot narečjeslovec se je Rigler ukvar ja l predvsem z glasoslovjem (vključ- no s fonološkim naglasom), zlasti s samoglasniki (in le-te spremljajočimi pro- zodijskimi značilnostmi), predvsem na podlagi teh proučevanj pa še s pro- storsko razprostranjenostjo narečnih enot. Drugje37 sem že ugotovil, da naši narečjeslovci narečnih enot teoretično niso jasno določili, ampak jih razlo- čujejo na podlagi k a j skromnega števila glasoslovnih značilnosti, medtem ko se o (ramovševskem) splošnem slušnem vtisu narečne enote (to je pač stavčna fonetika in fonetika prozodijskih sredstev) ali pa o besedišču govori le na splošno, mimogrede pač kot o različnem, čeprav ne konkretiziranem. У tem se vendar nekako odlikuje predvojna narečjeslovna monografija A. Isačenka o narečju vasi Sele na Koroškem. 2.1 Riglerjev prispevek pri spoznavanju n a r e č n e r a z č l e n j e n o s t i (in meja posameznih takih členov) je vsekakor velik. Tako je (ob gradivu, ki ga je Ramovš svoj čas moral pogrešati, a se glede marsičesa vendar izre- kati, če nam je hotel podati Dialektologijo) ugotovil neobstajanje brkinskega narečja (O suponiranem slovenskem brkinskem dialektu, RS 21/1960. 27—35; v Južnonotranjskih govorih, 1963, s pripombo o predhodništvu T. Logarja: »Pri zapisovanju za SLA pa je bil /Logar/ tudi že ugotovil, da severni del Brkinov ne spada pod suponirani brkinski dialekt, ampak pod notranjščino.« Rigler je določil mejo te »razširjene« — da jo tako imenujemo — notranjščine do istrskega narečja38 in deloma popravil ono nasproti srbohrvaškim. Posle- dica njegove razprave o razvoju slovenskih samoglasnikov je tudi še odločenje belokranjsko-obkolpskili narečij in kočevskega mešanega področja od dolenj- ščinc na Karti slovenskih narečij, deloma pač tudi poudarjenost glasovnih značilnosti solčavskega govora (Nekaj pripomb o gornjesavinjskih govorih), zlasti pa je njegova ostra delitev južno- in severnoštajerskih narečij, z nekim omahovanjem, ali na j haloško narečje prišteva k panonski skupini ali ne.39 Deloma je iz panonske narečne skupine izločil tudi prleško narečje, in pač — komaj upravičeno — na Karti slovenskih narečij »pripisal« slovenščini čiško narečje ter se ne brigal za zaznambo slovenske podstave istrskih govo- rov okrog Buzeta in Sluma in morda še kje, npr. na desnem bregu Čabranke in Kolpe (prve vse do Prezida).40 V tej luči je poučna Riglerjeva razprava O zgodovini klasificiranja slovenskih dialektov (SR 1975, 27—40), kjer je bilo lepe prilike biti glede marsičesa na Karti ( tedaj pač že v pripravi) bolj dolo- čen, kakor je v resnici bil. Tako bi nas bil tam lahko informiral o preureditvi obsavskih narečij, ki ločijo Dolenjsko od Štajerske, vse od Litije do Jesenic na Dolenjskem in še s posebnim laškim govorom (kar vse strokovni javnosti 37 Die slovenische Dialektforschung, ZslPh 30/1962, 2. zv., 383—416. To je naše najtemelji tejše (in najobširnejše) delo o slovenskem narečjeslovju, vendar ga poskusni snopič Slovenske enciklopedije (katere prvotni in v nekončni obliki tudi skrajšani a l fabetar i j je sestavil pisec te razprave) ne navaja v literaturi, pač pa m a n j pomemb- ni dve drugi deli, eno v angleščini. 38 Pomaknila se je tako bolj na zahod, kot jo je postavljal Ramovš. 3 ' Na Karti slovenskih narečij potem vendarle spet panonsko. 40 K temu gl. nekaj v tem oziru zanimivih bibliografskih navedb iz razprave W. Vermeerja, op. 23 na 104. str.: »As is well known, dialects that must be explained on a Slovene basis are spoken by Croats in the Gorski kotar. It is less well known that the same must hold for a number of points that owe their present population to recent migrations from the Gorski kotar / . . . /« In so ene take točke z ustrezno literaturo na- vedene. ni bilo predloženo v presojo na podlagi razkritega ustreznega narečjeslovnega gradiva). Z narečjeslovnega področja moramo omeniti še sedem pregledničnih pri- kazov Riglerjevih prispevkov (za Cerkno, Luče, Hrušico (notranjsko pač), Ribnico, Spodnjo Ložnico, Videm ob Ščavnici in Breznico pr i Št. Jakobu na Koroškem) v knjigi Fonološki opisi (Posebna izdanja ANUBiH, 1981), kjer je na podlagi načrta obdelave za vse slovanske jezike v Jugoslaviji podal zahtevane ustreznike. Zapisoval je tudi točke za slovenski41 in slovanski42 jezikoslovni atlas43. Veliko t ruda je vložil v prever janje narečnega gradiva, ki so ga — večinoma študentje Filozofske fakultete v Ljubl jani na pobudo T. Logarja (še p r e j pa R. Kolariča) — zbirali na osnovi Ramovševe vprašal- nice. V enakem smislu je Rigler »friziral« tudi še kakšno drugo delo mlajše slovenske dialektologije (zlasti za Fonološke opise). 2.2 Kot v o d j a n a r e č j e s l o v n e g a o d s e k a Inštituta za slovenski jezik na SAZU (1961—1977) se ni počutil dovolj svobodnega, da bi bil razvil vidnejšo dejavnost, organizatorično in raziskovalno, pa tudi kartografsko v tem okviru (kar mu je bilo tudi zamerjeno). Sam se je izgovarjal tudi na deloma manjšo zanesljivost, kot bi bilo treba, zbranega gradiva, verjetno pa ga to delo tudi res ni veselilo, sa j je v veliki meri mehanično, on pa je bil tako živ teoretični duh. Kot načelnik narečjeslovne sekcije je odstopil ob napadih v zvezi z Načrtom pravil za novi SP. — Na njegovo prvo narečjeslovno delo (Karakteristika glasoslovja v govoru Ribnice na Dolenjskem, 1952, rokopisno 62 str. + zemljevid ribniške okolice) pa smo že opozorili: napisal ga je še kot študent slavistike. 3 Še eno važno področje Riglerjevega delovanja je z g o d o v i n a s l o - v e n s k e g a k n j i ž n e g a j e z i k a , pravzaprav le njegovih začetkov od 1550 do 1615. 3.1 Njegova monografija Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968) se je napovedovula v člankih Osnove Trubarjevega jezika (JiS 1965, 161—171), Re- gister v Dalmatinovi Bibliji (JiS 1967, 104—106: pripisal ga je Bohoriču), istega leta kot v Začetkih pa je njihove osnovne teze povzel v razpravi Uber die Sprache der slowenischen protestantischen Schriftstellfcr des 16. Jahrhunderts (Abhandlungen über die slowenische Reformation, 1968, 65—89). Sem spada še obramba teh tez (Problematika glasoslovnih in oblikoslovnih variant v Tru- barjevi Cerkovni ordningi, SR 1977, 465—490: tu je odgovarjal T. Logarju) ter tudi Reproducirani ponatis Pleteršnika (SR 1976), v nekem smislu pa še Zbrano delo I Frana Ramovša (SR 1972, 371—376, 439—456). V nekem drugem smislu spada v ta problemski krog še razprava Jezikovnokulturna orienta- 41 Po podatkih F. Benedik je za ta atlas zapisal 23 govorov: V Bili, Njiva, Osojani, Solbica, Log pod Mangartom, Trenta, Hrušica, Sabonje, Rakitna, Begunje pri Cerknici, Nova vas (na Blokah), Raščica, Sv. Gregor, Kolenča vas, Ribnica, Muljava, Zagradec, Ambrus, Žužemberk, Mačkovec pri Dvoru, Mirna, Dobrnič, Mokronog. 42 Po istem viru 7, tj . vse, ki jih je prikazal v Fonoloških opisih. 43 Pr ipravl jal in izpisoval na listke gradivo za OLA ter SLA ter sodeloval pri komentiranju gradiva za OLA. Za SLA je predeloval tudi vprašulnico. Magnetofonsko snemal (deloma s T. Logarjem) narečno gradivo ter izdelal nekaj poskusnih kart za SLA: 3 variante za ç, 1 za sredinske samoglasnike, po 1 za o in a, pri soglasnikih pa za g, dl, zd' (možgani), r in /, ter tri besedne ('kost', 'plug', 'kopica sena'). Nekaj kart je izdelal tudi za OLA. Kot dialektolog je delal tudi v raznih komisijah. cija Štajercev v starejših obdobjih (Svet med Muro in Dravo, 1968, 661—681), obravnavajoča omahovanja v pr ikl jučevanju slovenskemu osrednjemu ali pa kajkavskeinu knjižnemu izročilu.44 Y Začetkih slovenskega knjižnega jezika je pravzaprav edina Rigler- jeva teza, da je Trubar za osnovo (osrednjega) našega knjižnega jezika izbral govorico Ljubljane,45 ne pa morda Raščice, kakor so si napačno razlagali njegovo izjavo, češ da je pisal v raščiščini. Rigler je to mesto pr i Trubar ju pravilno razložil v tem smislu, da zadeva Trubarjevo da jan je prednosti domačemu, preprostemu, ne pa imenitnemu ali hrvaškemu v besedju in stilu. Vsekakor pa je bila l jubljanščina teda j jezikovno bolj dolenjska kakor gorenjska. Glavna opora za tezo o ljubljanščini kot podstavi začetkov našega knjižnega jezika je Riglerju v glasoslovju oz. morfonologiji (oblikoglasju) — čeprav zadnjega izraza ne pozna — kot odsev nekdanjih Škrabčevih vštričnih glasov jata in dolgega (zaradi cirkumflektiranosti ali zgodnje podaljšave akutiranega etimološkega) o, kratko ponazorjeno: e/ei — u (vzporedno s tem gre nenaglašeni jat v i, etim. o pa v u (vsaj v izglasju), npr. méstu/vei — must oz. sidi — salu). Take odraze je Rigler res našel (oz. iztol- mačil) še za sedanje severozahodno, južno in vzhodno področje ljubljanskega prostora. Svojo tezo bi bil Rigler lahko podprl tudi s Kopitarjevo izjavo,46 da v Ljubljani (250 let pozneje) govorijo bolj po dolenjsko kot po gorenjsko, le da brez zavijanja. Dvojnice za jat je Rigler prepričljivo razložil s Trubar- jevim begom pred enakoglasnostjo besed, pa z različnim razvojem odrazov dolgega jata na koncu oz. sredi besede (v paradigmatičnih oblikah se konec lahko prenese tudi v sredo, npr. vejmo po vej, analogno še nekoliko širje npr. umejtel po umei), sicer pa z etimologiziranjem, npr. tudi pred s in z v okviru prvih dveh točk, nekaj pa je pri Trubar ju seveda tudi odstopanj od tega sistema. Poleg tega je Rigler v Trubarjevem delovanju ločil več faz: v zad- njem obdobju se mu je v večji meri vrivala raščiščina, kakor jo je dopuščal, ko si je normo določil in jo pri polni moči in v stiku z živo govorico Ljub- ljane tudi lažje vzdrževal. Pri vsem tem je Rigler operiral z bogato ekscerpcijo iz Trubarjevih del; na njeni podlagi je potem z lahkoto dokazoval Trubarjevo 44 To je eno njegovih študentskih del, po vsej verjetnosti nastalo na Kolaričevo pobudo, a pozno objavljeno. Obravnava praktično vsa ustrezna besedila z upošteva- njem obširne znanstvene literature o njih. Na kajkavsko stran so se močno (ali tudi docela) nagibali Štajerci šele sredi 18. stol. Prav v tej razpravi se je Rigler podrobneje začel ukvar ja t i tudi z našo protestantsko pisano besedo, da je lahko sodil o njenem odnosu do štajerske (in narobe). 45 S tem je nehote podprl tudi moje opiranje na l jubljanščino v zadevah normo- dajalnosti (Slovenski j e z ik . . . , 1961, 15): »Kakav je tip izgovora ovdje opisan i snimljen na pločama? Ljubljanski, osloboden nekih dijalektalnih črta. Zašto? — Slovenski se književni izgovor razvio iz dijalektalne dolenjske baze (područje jugoistočno od Ljub- ljane prema Ilrvatskoj). Sveslovenski postao je time, što se u toku stoljeca (od sredine 16. stol. naovamo) oslobadao svojih izrazitih dijalektalnih črta. / . . . / Zahvaljujuči činjenici, da se Ljubl jana nalazi nekako na granici dvaju središnjih, velikih slovenskih dijalekata, u n jo j su smještene najviše slovenske kulturne i političke institucije, koje imaju koncentracijsku, centripetalnu snagu. Razumljivo je zbog toga, da se kultivirani govor l jubljanskog intelektualca i umjetnika smatra onom normom, kojoj se svatko, tko želi dobro govoriti, nastoji što više približki.« — Rigler v Začetkih . . . tega mesta ne citira, pač pa (10) Slovenski knjižni jezik 2 (1966, 21): »da se Trubar /glede ё/ ni ravnal po govoru svoje vasi, temveč po Ljubljani«. Kakor že iz zgoraj citiranega vidi, jaz že veliko prej nisem govoril o Raščici. 46 V S lovn ic i . . . 1808/09. podstarostno opešanje v vzdrževanju dosti zapletene norme, hkrat i pa ostro zavračal ugovore tej svoji teoriji o začetkih našega knjižnega jezika (zlasti T. Logarja, deloma B. Grafenauer ja ali J. Petra). Sicer pa je Rigler res nekoliko preveč poudar ja l razliko med svojim in npr. Ramovševim gledanjem na Trubarjevo izbiro jezikovne podstave svojih knjig, med drugim pa je docela šel mimo Breznika, ki je v svoji razpravi Literarna tradicija v Evangelijih in listih (DS 1917, sedaj v: Jezikoslovne razprave, 1982, 27—54, konkretno 31—32) navedel čez 60 Trubarjevih jezikov- nih posebnosti, seveda tudi pozitivnih, ki so ga ločile od Dalmatina. Navedimo jih polovico (pri tem pred pomišljajem Trubar, za njim po potrebi Dalmatin):47 1. izpačiti — spačiti, 2. iz notra — znotraj, 3. čestili, česti, 4. zameZčana, ne ka/nite, vu/k, 5. dotle (brez -r), 6. nebesom, 7. gospudi, 8. liočo ipd., 9. oužigal, 10. ozgudo, 11. končaj nje (jih), 12. selzami (brez predloga), 13. krivina (kri- vica), 14. tuim (tvojim), 15. v serdu — v serdi, 16. sodi — je rihtar, 17. kir (kateri), 18. voli (tož. mn.), 19. nevernih — neverni, 20. vsak čas — vsaki č., 21. nega — njegoo, 22. skrivaje — skrivsi, 23. oblastjo — goaltjo, 24. hočmo (ne hočemo), 25. ostati — gori ostati, 26. ličkaki (zanikrni) . . ,48 3.2 Kakor je Rigler Trubar ja na eni strani (kot širšega rojaka pač) tudi preveč povzdigoval, je Krelju d a j a l z a s l u g premalo, tudi glede zveze z Dalmatinom. Kakor da bi se bil v njem pojavil nekak »besni Dolenjec«, ki potem le bolj sebe vidi. Tako tudi nima najprimernejšega odnosa do Boho- riča.4» Seveda pa take pripombe temu Riglerjevemu delu nočejo manjšat i (ali jemati) hvale, ki bi jo od nas zaslužil že za življenja, a mu je nismo dali dovolj, sa j tudi te knjige pri nas nismo ocenili. 4 Ustavimo se še pri Riglerju p o 1 e m i k u. Kakor pri Škrabcu je tudi pri Riglerju sorazmerno veliko njegovega pisanja nastajalo kot protiteza že izraženim teoremom in teorijam. Toda tako je povsod, k jer ima katera veda že daljše izročilo: znanstvenik nujno postane njegov dejavnik, loči pa se seveda po tem, ali je glede izročila v bistvu le sprejemalen in ohranjevalen (in v tem smislu zelo lahko tudi reakcionaren), ali pa je tvoren, tj. tak, da to izročilo sprejema kritično, ga po potrebi preinačuje, hkrati pa seveda van j vnaša nove prvine (lahko tudi revolucionarne ali vsaj izročilu močno nasprotne). Revolucionar Rigler ni bil, pač pa močan novotar na področju glasovne podobe slovenskega jezika, posebno vokalizma (narečnega, zgodo- vinsko-razvojnega), s tem v zvezi pa tudi dialektolog ; Neke vrste polemika je tudi v njegovem nenehnem korigiranju vprašljivih teorij, teorijic in teore- " Pišem kar v sedanji pisavi, pri Brezniku seveda po izvirniku. 48 V podobni opombi Rigler v Začetkih, str. 11, opom. 1 navaja neke, večinoma drugačne, Trubar jeve čustitljivosti glede na razvoj mlajše slovenščine: od le duhouske Skal;/; kmui Dushei; od pas (psov); tili if t ih tour; rizlu/m; na vfeli rizhih; slabim Vysti/m, Vistf/m, vystih ; kani / . . . / lipei / . . J Molytvi; vtim flouenfkiiefiki; tiga Ga- lilejska inoria, mahina ozhiniga / . . . / blaga, vtim Staru Sakonu, fnashimi mnogoterimi veliki Grehi, huala vfiga mogozhu; delouci inu delouice; duezili, fobmi ne guezhiti; y (in); v Shegi; Ifydek; Saainouez/i (napaka za Samouez?) »samotar, puščavnik«; repnu Seime inu Turyak prodaje; kai faitra bode; na ta slateni Altar; shebraio; shold. 411 Krelja, še man j Bohoriča, ni zaokroženo orisal ne v razpravl janju o jeziku ne o pisavi. O bohoričici kot pisavi 16. stol. prim, mojo razpravo s simpozija Obdobja 1. 1984, v tisku v Obdobjih pri F F v Ljubl jani za 1. 1984. mov na podlagi v slovenističnem izročilu že ustreznejših, pa ali pozabljenih ali zamolčanih razlag. (Tako je veliko nehote prispeval tudi k zgodovini slove- nističnega jezikoslovja.) — Seveda pa je treba imeti občutek za boljšost oz. slabšost česa, in ta raziskovalcu, kakršen je Rigler, raste iz lastnega, izvir- nega raziskovalnega dela, za katero se — kakor vidimo iz številnih nasprotnih primerov — človek vendar le rodi, in torej ne šele postane. Naprav i se, dal je razvije, vendar lahko le n e k a j (precejšnjega obsega, seveda), nič (ali premalo česa) je nič, ni rastno, ne da je kakovosti. Rigler je imel dovolj ozko zamejena področja delovanja, da je bil na njili podatkovno vsem nadmočen, zato je v polemikah, kakor je (navadno skrito) sam rad kazal , zmagoval (kda j tudi z m a n j simpatičnimi argumenti) . — N e k a j strokovnih področi j se je inten- zivneje loteval v ne več veliki mladosti in bil na njih le (bolj) sprejemalen. torej nikakor le ohranjevalen. čeprav včasih brez potrebe (iz ozirov do delovne skupine, v kater i je bil) tudi le tak.50 Na nekako nesvojih področjih se je opiral na skupinsko delovanje, glede katerega ga je nekoč zadel F. Tomšič z (na splošno sicer prehudo) oznako »Jaka — čaka« (in se nato odloči). N a j to ponazorim z nekaterimi pr imeri in s tem v zvezi označim še pre- ostala področja njegovega delovanja. 5 Glavni njegov prispevek v p r a v o p i s u je (sprejeti) predlog, da n a j se naselbinska imena pišejo v vseh sestavinah z veliko začetnico (izjema ne- prvi predlogi in besede D as, trg, mesto, selo). Predhodni Bajčev predlog je bil, n a j se tudi te štiri besede pišejo z veliko; Rigler sain je omahoval glede sela (ker ni več v občni rabi), ni pa upošteval besede vesca (verjetno zanjo ni vedel). Pred Bajčevim predlogom pa se (v naspro t ju z marsikom) ni izrekel o določilih p isanja naselbinskih imen v Slovenskem pravopisu 1962. Pri pisanju s k u p a j ali/in narazen se je rad opiral kar na rabo, zametujoč besedotvorno teorijo (na podlagi nekih predodločitev p r i p r ip ravah SSKJ, npr . možnosti zamenjave besednega reda (beta žarki — žarki beta), ki pa ne ločijo besedne in morfemske zveze). In vendar nam lahko le besedotvorna teorija v teh vpra- šanj ih odločilno pomaga. Te j teoriji se je p a vendar postopoma podaja l , zlasti v Načrtu pravi l za novi slovenski pravopis.5 1 Zelo važno za njegove odločitve v teh in drugih vprašan j ih (npr. o podomačeni ali tuj i pisavi) je bilo. ali se je o čem že kako (in kako) odločil, seveda zlasti pisno (pozitivni pr imer za to je njegov zapis dvonaglasnosti v Poizkusnem snopiču Slovarja sloven- skega knj ižnega jezika, medtem ko so se glavni uredniki odločili za samo- enonaglasnost naglasnih besed). Zelo se je trudil , da bi mu že izrečenega mne- n ja ne bilo treba spremeniti (v tem se je močno razlikoval od Škrabca). 6 Osnova za njegovo odločanje v p r a v o r e č n i h s t v a r e h je članek K našemu pravorečju (J iS 1956/57. 305—308)52 in ga je zanimivo pr imer ja t i 60 Izjemoma je javno razodel svoje drugačno stališče od v delovni skupini spreje- tega (ali tej od višjih oktroiranega) npr. v polemiki O izgovoru . . . ali v II k r i t i k a m . . . (prvo SR 1980. drugo 1971, 1972). 61 Zlasti v pojmovanju zloženke, kjer se je čutil obligiranega nazorom svojega zaščitnika Л. Rajca (Besedotvorje slovenskega jezika), pozneje pa v SSKJ sprejetim stališčem. 62 Kot že nakazano, tu govori le o naglasnem normiranju in vrednotenju variant. z zapisom Pravorečje (v SSKJ) (NRazgl 6. 3. 1970, 140) ali s Pravopis in pravorečje v slovarju (NRazgl 16. 1. 1976, 13) oz. O izgovoru črke l v SSKJ (SR 1980, 114—120).53 У zadnjem sestavku je spet zagovarjal absolutno opi- ranje na govorjeno, in sicer od primera do primera, brez kakršnega koli po- sploševanja ali (pedagoškega) usmerjanja , ne glede na priučljivost oz. ob- vladljivost variantnih oznak; k a j takega bi morda dopuščal slovnici, ne pa slovarju, za katerega je določal izgovorne variante. S tega stališča je treba pr imerjat i še njegov članek Še o naših slovarskih tegobah, Mostovi 1971, 14—16 (s podpisom Pravorečna komisija Slovarja slovenskega knjižnega je- zika). Pravopisno-pravorečne določitve slovarnikov je branil tudi z metodo druženja docela različnih kritikov (tako se znajdejo na isti ravni J. Golias, J. Toporišič, J. Gradišnik, J. Moder, B. Debenjak, R. Rupar , čeprav se dejan- sko ves odgovor nanaša le na J. T. in je vsa ta menažerija bila uvodoma potrebna za t. i. toniranje odgovora).54 Najboljši odgovor na taka Riglerjeva branjenja za vsako ceno pri SSKJ storjenega in odločenega je naj t i v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, k jer je v marsičem odstopal tudi Rigler (v nasprotju s kom iz kroga uredništva SSKJ) od sakrosanktnosti akademij- skega slovarja. (To bo morda še bolj vidno v revidirani obliki Načrta.) Y na- slovu vsebovano tretjo sestavino svoje kritike SSKJ I (1970),55 namreč obliko- slovje, sem posredno uresničeval v Jeziku in slovstvu58 oz. v predlogah za obravnavo teh stvari v Načrtu (treba pa bo to kritiko vendarle dokončati v SR, v prvotno mišljenem obsegu in ustroju). Na to mojo implicitno kritiko oblikoslovja SSKJ v JiS (in SR) se je Rigler torej odzval le v Načrtu, ne pa s kakim javnim nastopom. V SSKJ je sicer on izpisoval besednovrstne oznake geselskih besed (in besednih zvez), vendar mu jih je (teoretično mnogokrat zaostale) verjetno diktiral uredniški odbor (zlasti pač pri slovničnih besedah, ker je te urejal A. Bajec). Velika škoda pri tem je, da slovar ne loči poved- kovnika in členka v pravem pomenu (vse to je sedaj v Načrtu). 7 Na področje z g o d o v i n e j e z i k o s l o v j a gredo ne številni prispev- ki, večinoma po enciklopedijah in podobnih delih: tematični niz Gramatike Slovenije (EJ 3/1958, 576—578),57 portreti : Jubilej znanstvenika, 80-letnica prof. dr. Ra jka Nahtigala (SPor 14. 4. 1957, 6), Oblâk Vatroslav (EJ 6/1965, 63 To polemiko je izzvala M. Pirnat s kritiko teh izgovornih določitev v SSKJ (Iz- govor črke l (и, то ali v) kot џ, SR 1979, 215—229). 54 Prim, začetek polemike z naslovom H kritikam, SR % 1971; še najbol je jo od- nese R. Rupar . 55 Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. SR 1971, 55—57, 222—229. 66 Samostalniška beseda, Linguistica 1972, 301—314; Besednovrstna vprašanja slo- venskega knjižnega jezika, JiS 1974/75, 33—39; Slovenske zaimenske besede, JiS 1974/75, 117—119 (tu se je, ko je bilo to predloženo pravopisni komisiji, Bajec čutil prizadetega, Rigler pa je potegnil z menoj); Esej o besednih vrstah, JiS 1974/75, 295—305; prim, še članke iz stilistike jezikovnih ravnin v SR 1973, 217—263; 1974, 245—262; 1976, 29—38. 57 Rigler se je tu opiral predvsem na literarnozgodovinarske oznake, preveč tra- dicionalno negativnostne npr. ob Pohlinu (Kopitarjev vpliv), in preblagohotne do koga drugega (npr. Gutsmana). Sedaj imamo o tein precej več jezikoslovnih ocen (sam sem pisal o Bohoriču, Pohlinu, Gutsinanu, Kopitar ju (deloma s tem v zvezi Metelku), Slo- venski slovnici 1956 in SP 1962). 360), Škrabec Stanislav58 (EJ 8/1971, 233—254; za SBL je o Škrabcu moral pisati pisec teh vrstic), Anton Bajec osemdesetletnik (D 6. 1. 1977, 89), Topo- rišič Jože (SBL IV/12, 1980, 143—146). V vsem tem je Rigler v glavnem našte- valen, še zlasti, če je opus koga obširnejši. 8 Kot k r i t i k je Rigler nastopal redko. Sem nekoliko, tj . širše pojmo- vano, gredo že omenjeni prikazi jezikoslovcev in slovnic. Potem prvi del Pro- blematike naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku (JiS 1968, 192—199), glavno pa je le kritika Zbrano delo I Frana Ramovša (SR 1972). Ta krit ika mu je dala ob tvarini 1. knjige Ramovševega zbranega dela priložnost, da je nekako utelesil že p re j mimogrede izrečeno misel, da imamo skoraj za vse, kar je Ramovš učil, že drugačne razlage. — H krit ikam gre ne- kako še Reproducirani ponatis Pleteršnika (SR 1976), čeprav je to v veliki meri le polemično besedilo, ter že obravnavana objava Akcentuacijska zmeda v naših slovarjih (SR 1982). Za marsikoga in -ka j bo tudi zanimivo, k a j je pisal kot uradni recenzent učbenikov SKJ 1 do 4 (izšli 1965—1970): z njimi je pomagal utrjevati novo, strukturalno jezikoslovje tudi v priročnikih za sred- njo šolo. Važne so tudi njegove ocene za F F in S AZU. 9 Na koncu nam je omeniti še Riglerjevo odločno vodstvo S l a v i s t i č - n e g a d r u š t v a S l o v e n i j e v času, ko so se med drugim z novo ustavo urejala določila o pravnem položaju slovenščine v Sloveniji in naši državi sploh.59 V svoji bibliografiji navaja nekaj enot,60 povezanih s to problematiko, zlasti npr. s pravico in dolžnostjo, da imajo slovenski otroci osnovno šolo v svojem maternem, ne srbohrvaškem jeziku, in sicer tudi ob slovensko- -srbohrvaški meji, kjer to ni povsod uresničeno. Rezultati tega njegovega veli- kega truda niso bili ravno veliki.61 Za naslednico v vodstvu Slavističnega dru- štva si je nekako izbral B. Pogorelec. — V formalni okvir delovanja v Slavi- stičnem društvu spada še njegovo dolgoletno članstvo v uredniškem odboru Slavistične revije od 1. 1970 do 1985, tj. do svoje smrti. Tu je predvsem skrbno in kritično bral stvari zgodovinske slovnice in dialektologije in v Reviji tudi pridno objavljal, pri tem pa strateško podpiral teda j odgovornega urednika in glavnega urednika za jezikoslovje (pisca teh vrstic) zlasti tudi v kriznih ob- dobjih. 10 Važno je tudi Riglerjevo delo kot s o a v t o r j a . 10.1 Sem gre na prvem mestu Slovar slovenskega knjižnega jezika I do IV (1970—1985), pr iprave zanj pa so se intenzivno začele že v 60. letih, deloma 58 V bistvu močno skromni oznaki; zlasti Skrabee je zajet površno (morda tudi zaradi Iliglerjevih ubesedovalnih težav, o katerih je večkrat govoril, na tako skopo odmerjenem prostoru). 6» Poslovni leti 1972/73 in 1973/74. 00 lz dela Slavističnega društva Slovenije I, Slovensko šolstvo v obmejnih vaseh (JiS 1973/74, 179—184); Pojasnilo (JiS 1973/74, 235-236); Poročilo o delu Slavističnega društva Slovenije (JiS 1974/75, 79—80, ov. III—IV); Predsedniku kulturno-prosvetnega zbora Skupščine SR Slovenije (JiS 1972/73, 303—304); Republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo (JiS 197^/73, 304 + ov. III štev. 7—8); Iz dela Slavistič- nega društva Slovenije, II, Komisija za jezikovno kulturo v slovenski javnosti; III, Prispevek k ustavni razpravi (JiS 1973/74, 184 + ov. III štev. 5). 81 Dokazal pa je tu Rigler veliko vodstveno sposobnost in disciplino. tudi z njegovo pomočjo (prim. Poskusni snopič . . .).62 Pri Slovarju je Rigler postopoma napredoval do člana glavnega uredniškega odbora63 in za 1. knjigo •— skupa j z mnogimi drugimi — prejel skupinsko Kidričevo nagrado. O Ri- glerjevem delu pri Slovarju smo to in ono že povedali: zelo veliko truda, odpoved kakemu bolj kvalitetnemu raziskovalnemu delu. Rigler se je nekako pač zavedal, da je tudi žrtev tega slovarja (kakor bi bil lahko postal žrtev Slovenskega dialektološkega atlasa), sa j mu je delo za določanje naglasov prav vsake besede jemalo čas za us tvar janje bolj pomembnega. Hkrat i pa ga je slovar zajel, sa j ga je v zadevah naglasa (zlasti tega) postavljal ob bok (ali celo nad) Pleteršnika. 10.2 Druga važna stvar je njegovo delo za n o v i s l o v e n s k i p r a - v o p i s . Pisec vseh besedil za ta pravopis je bil sicer avtor teh vrstic, Rigler (zlasti kot član predsedstva komisije: Bajec, Rigler, Toporišič) pa je bil važen za odločanje o na novo predlaganem (kar je rad povedal). Pri tem se ni dal preveč vezati s predodločitvami za SSKJ (v nasprotju s kom drugim iz po- znejše razširjene komisije). Glede tega se je opiral na svoje razmišl janje o tem, čeprav — po lastni izjavi — teh razmišl janj npr. ob SP 1962 ni objav- ljal. Y podobnem položaju je bil Rigler tudi pri recenzijskih postopkili Načrta v II. razredu na SAZU (le za Jurančičevo »porecenzijo« je on pisal odgovore, ki pa jih je, seveda, komisija tudi rešetala na sejali).64 Tudi pri komentiranju Načrta pravil slovenskega pravopisa je bil v takem položaju, in enako pri odgovoru B. Urbančiču (Ob Urbančičevi kritiki Načrta pravil pravopisa in nje- govem sestavku o veliki začetnici, SR 1978, 208—226). Sploh se pri skupnih objavah s piscem tega sestavka prvotno avtorstvo vidi iz zaporedja imen: na prvem mestu je Rigler naveden le v polemiki k Urbančičevi alternativi SP (NRazgl 26. 3. 1982, 164, ki pa jo je napisal na moje prvotno besedilo, ker se mu je zdelo preostro). Tu je nekako dokončno tudi nehal skupa j z menoj braniti Načrt ; da bi ga komentirala tudi v še preostalem delu, pa se mu že 1980 ni vec hotelo, češ da tam tako ni veliko komentarja potrebnega. O pravo- pisu je po 1. 1980 sicer še nastopal v javnosti, zagovarjajoč ga. naveden na prvem mestu, v dveh dopisih Poštnemu predalu Dela: Vsi jezikovni nasveti °2 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Poskusni snopič, 1964, 20 str. Rigler je zanj prispeval tonemski naglas, vendar v PS ni imenovan. Široka naglašena e in o je v njem zaznamoval z vejico pod ustrezno črko (prim. co?k — cevi). Na moj predlog na nek j seji v Inštitutu je bilo sprejeto načelo, da se širina ne označuje s podčrkov- nim ločeval il ikoni (diakritičnim znamenjem), kakor ni zaznamovana že v Pleteršniku (in potem ne v mojem Slovenskem jeziku . . . 1961). S tem je rešeno tudi vprašanje kakovosti nenaglašenih e in o. 63 Priin. po posameznih zvezkih SSKJ: I — član komisije za pravopis (ob glav- nem uredniškem odboru); član komisije za pravorečje in oblikoslovje (kot sodelavci se mu nava ja jo A. Bajec, S. Suhadolnik, F. Tomšič, »začetna dela za pravopis in pra- vorečje je vodil dr. Jože Toporišič, habit, docent«). — II — član glavnega uredniškega odbora (za pravopis in pravorečje); Pravopis, pravorečje in oblikoslovje je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec, pri pravopisu deloma tudi dr. Lino l.egiša in dr. France Tomšič. — III — član glavnega uredniškega odbora (za pravopis in pravorečje); Pravopis, pravorečje, oblikoslovje in intonacijo je obdelal dr. Jakob Rigler, sodelovala sta dr. Anton Bajec in Stane Suhadolnik. — IV — član glavnega uredniškega odbora. P r a v o p i s . . . /kot v 111/. 04 Ti odgovori Jurančiču so natisnjeni v SR 1979, 97—111; drugi odgovor prav tam, 122—123. Ves Komentar k Načrtu pravil slovenskega pravopisa je v SR: I, 1977, 66—106; II, 1977, 311—358, III, 1979, 91 — 150; IV, 1979, 231—261; V, 1979, 459—476; VI, 1980, 325—356. — O delu za novi pravopis je bogat arhiv nu SAZU-ju. in opozorila so bob ob steno (D 15. 11. 1980, 50 in 6. 12. 1980, 29). Še pozneje je, s strategijo urednikov Dela ločeno, t j . brez pisca teh vrst, sodeloval za De- lovo okroglo mizo Anketa Dela: Uvod v sprejet je Načrta pravil za novi slo- venski pravopis (21. 11. 1981, 26—27) in Uvod v sprejet je Načrta pravil za novi SP (29. 12. 1981). Sodeloval je tudi pri nekaterih ustnih razpravl janj ih o Načrtu pravil, organiziranih po raznih interesnih združbah (ni ga bilo npr. pri pisateljih, prevajalcih, v l jubljanski Drami, pri novinarjih Dela). Nekam nerad je tudi sodeloval (kolikor pač je, zaradi očetove in svoje bolezni) pri reviziji tiskanega Načrta, zadnji čas se mu je zdelo pomembnejše delo za izdajo slovenskih krajevnih imen. 10.3 Tret je važno soavtorstvo Riglerjevo je pri K a r t i s l o v e n s k i h n a r e č i j , izdeloval pa je to karto skupa j s T. Logarjem (Rigler je imeno- van na drugem mestu). O tej karti je bilo neka j že povedanega, gotovo pa bi zaslužila temeljito oceno,65 sa j je avtorja v javnosti v premnogem nista nič utemeljila, pa tudi sicer je tehnično toliko slabo dialektološka, ker na n j e j ni mnogih jezikoslovno obdelanih krajev, zato pa veliko nezanimivih. Sicer je pa seveda dobrodošla in dolgo pričakovana. S T. Logarjem je Rigler začel tudi izdajo Ramovševega zbranega dela pri SAZU, a je izšla samo 1. knji- ga (1971).86 Rigler je zanjo izdelal Besedno kazalo (357—372) ter Opombe (350—354), nato pa je izdal še kritiko Ramovševih razorov v tej knjigi.67 Tega dela ni nadaljeval predvsem zaradi velikega korekturnega napora.88 11 Taka je torej podoba velikega slovenskega jezikoslovca Jakoba Riglerja, kakor se nam razodeva v njegovem delu (in v očeh pisca teh vrst). Postavil si je s tem delom in vsem svojim delovanjem (kakor tudi s svojo človeškostjo) spomenik, morda ne »aere perennius«, gotovo pa tako trden, da se bodo ob njem (tj. ob njegovih delih) s pieteto in spoštovanjem mudili vsi, ki bodo o slo- venskem jeziku in jezikoslovju resno razmišljali v svojem raziskovalnem ho- tenju. In dokler nas je k a j pravih Slovencev v jezikoslovnem in slovenskem jezikovnem občestvu, Jakob Rigler ne bo umrl: ne ves. pretežni del njega se res rešuje smrti. Lahko smo ponosni na to. 85 Jezikoslovni glavni urednik SR si je zainan prizadeval, da bi jo dobili v oceno; to karto so, nadvse nepričakovano, kot vidimo, recenzirali A. Kozinc, M. Orožen in S. Šimenc (pred natisom). •• Fran Iiamooi, '/.brano delo, Prva knjiga, 1971, 372 str. »' Zbrano delo I Frana Ramovša, SR 1972, 371—376, 439—456 (tudi kot skupa j vezan separat). "" Bili so pa tudi, neupravičeno seveda, kot pove drugi urednik, očitki, du je bila izdaja knjige predraga. Dva kra jša nemško pisanu članka je za to izdajo prevedel F. Tomšič, Slovenische Studien pa Л. Bajec. SUMMARY The scholarly work of Jakob Rigler is a great contribution to the modern Slovene linguistics a f te r W. W. II. It rose from the diachronous tradition of neogrammarians to the level of structuralism in both synchronic and diachronic research. Especially important is his study of the structural evolution of Slovene vowel systems from Proto-Slovene to the multiplex array of present-day dialects. It was this study (1963) that he used as a basis for his global classification of Slovene dialects (Karta slovenskih narečij, 1983). Two other important fields of his work were the phonology of a wider dialectal area (over 120 points: Južnonotranjski govori, 1963) and the orthography in the first period of Slovene li terary language (Začetki slovenskega knjižnega jezika, 1968). Also important are his reformulation of the standard Slovene tonemic accent patterns in morphology, his accentuation of the entries in volumes I through IV (and, in part, V) of the Slovar slovenskega knjižnega jezika, and his specification of pro- nunciation, spelling, and morphological features for all the entries of the same dictio- nary. He also gave a decisive contribution to the Načrt pravil za novi slovenski praDopis (1981). Excepting his work on the Slovar slovenskega knjižnega jezika, he was free in choosing the themes of his research. He was able, then, to write largely about topics which he found (many even in the years of his studentship) part icularly appealing. He interpreted the language past and present with heedful regard to the reality of the system, to the suchness of its interrelated elements, constantly enriching his own and his readers' awareness of how much had already been discovered and explained by the linguists of earlier periods (a new practice, in comparison with Ramovš), and thus contributing paramount ly to the arousal of authentic modern linguistic consci- ousness of the great Slovene tradition in the science of (Slovene and Slavic) lan- guage^) . He countered the insufficient theories and theorems of the past with his own, which were (more) in accord with language facts and theoretically sustained, and he has amply transvalued many conceptions formerly obtaining in the study of the Slovene language (and, some, of the Slavic languages as well). A considerable portion of his work is, in this sense, polemical, one big discussion with the successful (and the less successful) scholarly thought. His work has also given us numerous expla- nations and more precise formulations of minor details, and, with negligible exceptions, a lways a chance of forming and independent judgment of our own (by virtue of the ample material which he extensively displayed in evidence of the validity of his theorems; his material is also extraordinari ly well organized and reliable). Viewed in relation to the rest of comparable linguistic scholurdom in Slovenia and the domain of Slovene studies, he is a real giant. The linguists' community in Slovenia, its "leading official" set in particular, was in fact incapable of doing justice to his merit, least of all in a socially relevant way. He wilj remain a great example of the fort i tude and successfulness of a talented proletarian individual, pledged to determine and defend the truth (and justice), a fighter for the truly progressive and modern in a linguistically backward environment. To some degree (seldom overmuch) he also conformed to this environment, and he had to, if lie wanted also in projects where teamwork is a must to realize himself in any adequute proportion to his creative potentialities and to the force with which he had entered our inidst. We can only regret that so much of his time hud to be spent on things valueless to a researcher, and that we have been robbed of whatever studies he might have completed, had the circumstances during his short lifetime (1929—1985) been different.