Jatramja tatfafa. 311. MhL v umum. w tema M. »ftartn 1910. Ceu 4 vtaurfe. Letnik XUII. Jatraaja imata ta w Liaeliaai: leto...............K 1*— pol leta...............m §r— Cctrt leta...............m Dopisi naj se frankirajo Rokopts« sc ne vračajo. Gretfa.štfa: Kaanaia aiica tt. S. (i »ntlilja leta). Uletaa SC M. Izhaja vsak dan zjutraj. 4 vtaarl Inserati 65 fim široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserti ji po dogovora. Na pismena naročila brez istodobne v po slat ve naročnine ae ne ozira. Jutraaia lsea|a pa psstl la Avstro-Ogrsko-. vse leto...............K 18 — pol leU...............„ 9-— četrt teta................, 4 50 na mesec................, 1*60 Za inozemstvo celo leto..........,28-— Uaravaištvo: Kaaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročila »Slov. Narodu". Staročehi in it^koncniJ».a *pra%a. Praga« 29. septembra. Kkscku- tivni cxfbor stajnoceike »tranke je imel v. t-r.ij sej*>„ o kateri se je izdal komunike, v katerem izražajo staro-i-e!ii zad<»voljnost z rezultati praske eeškonemške pravne konference in izražajo u|tanje, tla bo ta oprava v korist dViefi *n rla Ko r*ripo-:i .»trla dt*ze i velikih uspehov. Z velikim veseljem pozdravljajo tudi idejo enotnefra češkega kluba, ki je tNitrelien. tla zadohijo češki poslanci, ki tvorijo vendar veliko skupino, na Ihinajtt tudi velik vpliv, kateri pri-i&da tako velikemu nanulu, kakor je češki v Avstriji. Na* ^» -e vrnile volitve v eksekutivni odbor in je bil izvoljen za predsednika poslanec Scholz. za podpredsednika pa bivš: minisr.-r dr. Albert Braf in dr. E. Slavik. Kor«-%ki dežel a»i t eio% re, 29. septembra. Koroški deželni odbor je obravnaval v včerajšnji seji predlog gospodarskega .^i-eka. v katerem »e poživlja vlada, ila naj ventlar enkrat i z posluje, da se izločijo na Koroškem ae nahajajoča državna |Mhe»tva iz gozdarskega ravnateljstva v Gor ;«•;. Za predlog govorili |Nij»lanei dr. Steinwender. dr. Lcincst-h in Grafenauer. Nadalje se je obravnaval predlog drja. Wald-nerja, ki protestira proti postopanju italijanske oblasti, ki konfiscira strog* ob koroško - italijanski meji - živino, ki prestopi na italijanska tla in jo izroči lastniku nazaj le proti visoki odškodnini. Deželni pr»-d- inik n* moral priznati, da je ta pritožba po|x»lnoma opravičena. Moravski deželni Brno, 29 — ptembra. Včeraj se je sešel moravski deželni zbor k nosre-mo zasedanju. Deželni ari a var Se-renvi je govoril o osemdesetletnici vladarja. Na to je poudarjal, da je treba hitre | s »moči dežele sa po povodnjih poškodovane posestnike po moravskih krajih. Deželni glavar je jsiteni predlagal, da naj se volijo narodnostne kurije v moravski deželni zbor. kateri predlog se je -prejel, ka - tudi predlog drja. Žačka. da štejejo |*w*amezni <-dscki v uioravskem deželnem zboru po 24 članov. Brno, 29. septembra. V nadaljni -♦ji sii stavili skoraj vsi člani dežel-nega zbora na deželnega glavarja vprašanje, zakaj je bilo zadnje zasedanje moravskega deželnega zbora zaključeno. Zlasti poslanec dr. Stran-sky je dolžil klerikalne poslano?« da so oni podpihovali vlado, da je pozabila proti moravski deželi spoštovanje do deželne avtonomije in tako >v pala, I>r. Stransky je nadalje tiidi zahteval, da se odpravi na Mre ravskem se obstoječa šolnina. Govoril je tudi klerikalni poslanec Sra-mek, ki je izjavil, da so tudi klerikalci za napredne predloge in zlasti, da a*- zniža ^lužl»ena doba za učitelje na w> let, toda le pod tem pogojem, da se ta doba šteje sele od tedaj, ko je učitelj položil izpit vhpnaobljenosti. \kiija proti draginji. Dunaj, 29. septembra V snociu številki našega liMa smo ftoročali o sprejemu deputaeije, ki je sla vre raj radi državne akeije prt »ti |n nI razen ju živil «1«» ministrskega pr» dsrdn ika liar. liienertha. iHnlatno k temu |»o-ročilu se navaja: Na večer se je izdal ♦ »•»• - *m komunike, v katerem se je ministrski predsednik baron Bienerth sledeče povedal deputaciji: Vlada obrača vso pasjSaTMSt draginjo. Zaradi tega je znižala Železm-k • tarife, odredila je veterina r> ko-j»olieijske olajšave glede ti vosa Živine iz tujih držav, -fiecijahio je dovolila uvoz živine iz Italije. Francije in N i ■ose asskeajm, Razven tega je slapi 1 a - 1 septembrom v veljav** rum.-avstrij. pogodba. Vlada se res-_ . - Srbij« >. da st< >pi \ v eljav o avstrijsko-^rl»ska trgov. pogodba že prej, predao je pravomoćna. Vlada je tudi za enkrat sklenila dovoiiti uvoz IO.iH.MI * u argentinskega mesa, mora pa še prej glede tega dogovoriti z ogrsko vlado, o čemur je ministrski predsednik prepričan, da najde ugodno rešitev. < arinske \ojskc med Avstrijo in Franci jo ne ho Pariz« 21*. septembra. Kakor kažejo vs' znaki. *i 1k» Francija v zadnjem hipu vendarle premislila, voditi carinsko vojsko proti Avstriji ter pride najbrž do miru med obema firža vama. *w*stanek a\strijskeara in italijanske. Za zunanjega ministra. Dunaj. 21* s* ptembra. Zunanji minister grof Aehrentlial se je odpeljal včeraj v Italijo, da vrne italijanskemu zunanjemu ministru obisk Sestanek vrši v Turriu. T>ne 1. oktobra 1m grof Aehr«-nthal sprejet * d italijanskega kralja v avdijenei. Prestol« naslednik gre v Pariz. Dunaj 1U septembr Tukaj krožijo \e*ti. la [m»tuje | r«stolonasled-nik Frar F»-rtlinaiid to zimo v Parix. ča nadalje, da - u\«*|m)lna italijanska univerza v Trstu. Votli tel j italijanske ljudske stranke, poslanec Conci. je poslal kongresu brzojavko, v kateri prosi dijake, da naj se glede tega vprašanja nikar ne prenaglijo in da naj se ravnajo in postopajo v sporazumu z italijanskimi poslanci. Proll jesenskemu sejmu v Gradcu. I Vije, 29. septembra. Tudi med tukajšnjim obrtništvom vlada veliko ogorčenje proti jesenskemu sejmu iHerhstmessei v Gradcu. Ola prireditev je pravzaprav le veliki tingel-tangel. na katerem se vsiljuje občin-stv u malovredno blago. Domači obrtniki in trgovci na Spod. Štajerju — v tej točki so si Slovenci in Nemci v sodbi edini — pa imajo občutno škodo. Slovenci moramo toliko bolj nasprotovati obisku, ker je gotovo le v našo škodo, ako naši ljudje nosijo hvoj denar v* sovražen nam Gradec. Radovedni smo, ali si bode upala katera obrtniška organizacija na Spodnjem Štajerju govoriti v tem oziru odkrito besedol Kanonik Majcen — snova potrjen član štajerskega deželnega sol. sveta, MaHbor, 29. septembra. Včeraj smo izvedeli, da je kanonik Jože Majcen iznova potrjen za člana štajerskega deželnega šolskega sveta. Mož že drugače ni bogve kaka kapaciteta; saj je javna tajnost, da je brez mature in da je zlezel do kanonika vsled posebne protekcije. Zaradi njegove »narodnosti« se ga je že hudo prijemalo. Ima menda samo to dobro lastnost, da je voljno orodje klerikalizma v deželnem šolskem svetu in poseben »zagovornik« slovenskega učiteljstva na Spodnjem Štajerju. 29. septembra. »Sanitetni naniestništva je izdal opoludne komunike, v kate- rem izjavlja, da je v sredo obolel nek zidar z imenom Palnela na kole-ra-sumljivih znakih. V i tko vi ce, 29. septembra. V ponedeljek je umrl tukaj delavec Žižka na koJera-sumljivih znakih. Bakte-riologična preiskava še ni dokončana. Zaradi obrambe proti koleri so se odredila na vseh postajah železnic, ki vodijo na Ogrsko, najstrožja sanitarna nadzorstva. Rim, 29. septembra. V X» apolju je zbolelo v zadnjih 24 urah 15 oseb na koleri. 9 jih je umrlo. V provinci XeajK>lj so zbolele na koleri 4 osebe in ena je umrla. V provinci Bari so zbolele na koleri 3 osebe in ena je umrla. Dunaj. 29. septembra. Predvčerajšnjem je prišla neka 231etna služkinja v splošno bolnico, ker je imela črevesno bolezen. Pokazalo se je tekom bolezni, da je najbrže kolera in so se radi tega odredile najstrožje odredlie. Trst, 29. septembra. Pomorska oblast je izdala cirkular, s katerim se odrejajo stroge sanitarne odredbe glede parni ko v, ki prihajajo iz Carigrada, da ne bi zanesli kolere. Izgredi v Berolinu. Berolin, 29. setpembra, Pred-snoči in snoči ponoči so se nadaljevali boji med štrajkujočimi delavci in policijo v berolinskem mestnem okraju Moabit. Prišlo je do novih spopadov. V eni ulici so delavci iz-ruvali vse plinove svetilke. Proti eni popolnoči so delavci v eno ulico nagromadili les. ga polili s petrolejem in zažgali. Morali so priti gasilci, da so pod varstvom policije pogasili ogenj. Ko so gasilci gasili, so štrajkujoči delavci metali na nje in policij<» steklenice, čaše in druge take stvari. Pri ponočnih demonstracijah je bilo ranjenih 90 oseb. med temi mnogo težko. Med štrajkujočimi delavci in transportno tvrdko »Kup-fer<', pri kateri stavkajo, so se pričela pogajanja radi ustavitve stavke. Berolin, 29. septembra. Nekatere ceste na severu Berolina izgledajo, kakor da bi po njih hodil sovražnik. Po cestah leže šipe, razbiti lonci in drugo. Dognalo se je, da se je pri oknih posameznih poslopij izza šalu-zin streljalo iz revolverjev na policijo. Policija je konfiscirala na posameznih rešilnih postajah journale, v katerih so navedena imena onih, ki so prišli iskat zdravniške pomoči. Berolin, 29.septembra. Vrše se pogajanja med s ta v kujoč im i delavci in tvrdko »Kupfer & Comp.«, ki je vsako vladno posredovanje odklonila. Včeraj čez dan ni bilo nikakih na-daljnih izgredov. Turško posojilo, Carigrad, 29. septembra. Veliki vezir Hakki-paša je izjavil, da stoji zadeva glede realiziranja turškega posojila precej ugodno in da je upati, da bo tudi ta zadeva v kratkem rešena. Zadnji hrvaški ban ali vladni sistem na slovanskem jugu. Preteklo nedeljo je imel hrvaški ban dr. Nikola pl. To m asi c v Osje k n govor, v katerem je med drugim tndi naglasa), da je morda «m poslednji Hrvat, ki sedi na stolici hrvaških banov. Ta banova izjava se nam zdi vzpričo dogodkov, ki se doigravajo na slovanskem jugu. velevažna, ker ni dvoma, da je dr. Tomašič oseba, ki je dobro poučena o razpoloženju dunajskih vladnih krogov nasproti slovanskim narodom na jugu monarhije. Da so merodajni faktorji na Dunaju prožeti največje mržnje tako proti Srlsnn in Hrvatom, kakor tudi proti Slovencem, to je dejstvi*, ki ga izpričuje vsa politika, ki jo vodi v zadnjih letih centralna vlada nasproti tem trem narodom. Slovani na jugu so se v zadnjem času jeli na vseh poljih živahno gibati in intenzivno so jeli delovati na svoji gospodarski osamosvojitvi. Res je, da je gos|*>darska oaav mosvojitev pri njih šele v povojih, prav tako res pa je tudi. da je že začetek te gospodarske emancipacije ugodim vplival na tok jugoslovanske politike. Kakor se v trospodarskem oziru med Jugoslovani proglasa načelo, da si je treba priboriti ueodv in samostalnost t hI tujega nei kapitala in od nemške trgovine, tako se je tudi v političnem življenju ved-ir Jasneje jel naglasa t i princip, da je edini spas Slovencev. Hrvatov in SHm.v v čim najtesnejši združitvi vseh treh plemen v borbi proti skupnemu sovražniku. I>oslej je bilo narode na slovanskem jugu lahko obvladati, ker so bili gospodarska slabi, na političnem polju pa so često pobijali drug drugetra. V zadnjih letih se je položaj bistveno izpremenil. Jugoslovani so s** gospodarsko kolikor toliko okrepili in jeli so tudi nvidevati. da je njihova medsebojna borbo samo na korist tretjemu faktorju prodira jočem u Drangu nach Osten. In činitelji, ki stoje na čelu tega nemškega prodiranja, so opazili ne-van.ost. ki grozi njihovim težnjam, ako postanejo Jugoslovani, bivajoči «.h Jadranskem morju, ki tvori vrata avstro - .crske monarhije, mogočen in impontijoč gospodarski in političen faktor. I da sile, s katerimi razpolasra nemški Drang, se ni*o tako velike, da bi mogle zajeziti nevarno, za go-spndarsko, politično in kulturno emancipacijo se horečega jugoslovanskega gibanja. Zato so se voditelji one nemške struje, ki gradi nemški most od Delta do A dri je, za pomoč obrnili k avstrijskim vladnim faktorjem, ki so bili v svoji zaslepljenosti vedno naj-na \ d ušenejsi pos|»eše \ a tel ji pangermanskih teženj Da so tu našli nad vse poslušna ušesa, se samo ob sebi u meje. In od tistega časa so jeli z Dunaja / železno pestjo nastopati proti Jugoslovanom, to je proti vsem tistim elementom na slovanskem jugu, ki hočejo biti slepo on»dje tuje, njim sovražne politike. rUiga Hrvaška je zadnja leta torišče, kjer se delajo psnakuai z naj-desperntnejšo |»olitiko, za katero so sposobni samo pristni, nad vse briht ni avstrijski državniki, slovenske dežele in liedna Dalmacija, Bosna in Hercegovina, * s** te slovanske pokra jiie» so objekt najstupidnejših eksperimentov, ki se morejo roditi v degeneriranih možganih ljudi, ki so, /al na krmilu naše državne ladje. In teh eks|>eriiiieiitov *e ne 1m» konec, hrvaški ban dr. Tomašič, ki mu ne moremo odrekati uiti informiranosti, niti hrvaškega patri jotizma, je na o« ješke m shodu to direktno priznal. Med vrstami njegovega govora, ki je i/vene I v elegičen ton, da je »rda Ti poslednji Hrvat na staro slav..... stolen banov hrvaških. je ra trpljenja Jugoslovan skih narodov še ni i>olna in da se jim bližajo še hujši časi. In vse kaže na to, da dr. Toma-- eva prognoza ni napačna. Na slovanskem jugu se bližamo težkim, burnim časom, ali bomo tako krepki in vztrajni, da bomo izšli iz teh izkušenj, iz teh borb kot zmagovalci I Nadejamo se. da bo nas vodil po poti k zmagi dol»er naš genij. De/elni zdravstveni svet in Slovenci. N-«š list je imel že opetovano pri-lik se pečati z nedostatki v deželnem zdravstvenem svetu. Toda vlada je za vse pritožiš* gluha na oba ušesa, pred vsem pa noče ničesar slišati o ten;, da bi dala Slovencem v tej korporaciji tako zastopstvo, ki nam *rr " po državnih temeljnih zakonih. Dasi je naša dežela |»>|»o1noma slovenska in tvorijo v njej »Nesnct« jedva 35b '•s. g;i prebivalstva. torej tako neznatno manjšino, da bi se je nikjer drugje na svetu niti ne upoštevalo, vcndai je naša nepristranska« de-ž Ina vlada doslej imenovala v deželni zdravstveni svet tri nemške elane, a -;jmo »nega slovenskega. To ka /e do\ olj jasin kak' • si liaron Schwarz predstavlja nepri- stranost in enakopravnost. Ta praksa deželne vlade ni ničesar drugega, kakor nečuveno zapostavljanje upravičenih slovenskih zahtev ter imperti-nentno briskiranje pol m ili jonskega slovenskega prebivalstva, proti kateremu tistih 18.000 Koeevarjev in privandranih Nemcev kar izginja. Kakor vse kaše, hoče vlada tudi v naprej vzdrževati te škandalozne razmere v deželnem zdravstvenem svetu. (>|m»zarjamo na to klerikalno večino v deželnem zboru ter jo pozivamo, naj vendar v tem oziru, ako ima korajžo, pouči Božu 1 ara Cerio ta, da je na Kranjskem in da je dežela kranjska slovenska. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je ini I včeraj popoludne sejo deželni zdravstveni s\«t. V tej seji je bil stav I jen predlog, naj se določi slovenščina za poslovni jezik zdravstvenega s\eta, A /godilo se je. da tega predloga predsednik niti ni dal na glasovanje, češ. da zdravstveni swt tii legitimiran sklepati o takem predlogu. Proti temu ukrepu sta z vso odločnostjo ugovarjala slovenska «lana dr. Defrancesehi in dr. Zajec, ako pa je imel njiju protest kak usfieh, tega pa ne vemo. Dvomimo. V tej seji je prišel v razpravo še drug. takisto važen predlog, tičoč se pomnožit ve števila članov deželnega zdravstvenega sveta. Dr. Defrance-aaaa je namreč predlagal, naj se imenujeta v zdravstveni svet še dva člana In sicer slovenske narodnosti. Češ, da je )M>III ftožitev ^levila «nJim z ozimni na veliki razvoj medicinske v.de absolutno jM)trebna. Ta svoj predlog je utemeljeval tudi s tem, da je vlada sedaj imenovala v zdravstveni svet tri Nemce in samo enega Slovenca, kar morajo Slovenci, ki vendar tvorijo pretežno večino prebivalstva v deželi, čutiti kot sramotno /a j m »sta vijanje. — Ta predlog je propadel, ker je predsednik dirimi-ral v prilog Nemcem. Takšne razmere vladajo danes ikmI režimom go-sjM»da Božid. Černeta. Klerikalna predavanja v Idriji. Katoliško izobraževalno društvo v Idriji« nam je poslalo spored predavanj s prošnjo, da bi ga objavili. Ni sieer naša dolžnost in navada, da bi objavljali priredbe društev nasprotnega mišljenja, vendar storimo tu izjemo, upoštevajoč korist celokupnega idrijskega prebivalstva, ki se mu nudi v eminentno kulturnih predavanjih, ki se bodo vršila v veliki dvorani hotela »Didič« redno vsak |m medel jek. sredo in petek ob S, zvečer v sledečem redu: F. Z a -/ 11 1 n : Pomen mistifikacij za slovensku literaturo. M. Tod gornik: O deniinctjanstvu. Avg. Šabec: D značajnosti in značajih. J. Kanil ti c : Abstinenčno gibanje pri nas. J \ O s v a I d : Kako se vlagajo re-kurzi? J. Kavčič: O zapovedani opoziciji. Ant. Kasosnik: O tre-inoliranju glasu. M. A r k o : Kaj je glavni vzrok, da lezejo orgije kvišku? In kako bi se dalo temu od pomoči? Iv. Mrak: O klofutah kot vagojevalnem sredstvu. I. Lapajne: Kako se zamenjuje blago? A. Plečnik: O nabadanju muh. F. O s -v a 1 d : O reji trebuhov. Ali res ni kruha za Slovence na Kranjskem? Kakor čujemo, bo imenovan za stalnega deželnega zdravstvenega nadzornika na Kranjskem dr. See-m a n n , Nemec, ki komaj za silo lomi slovenski jezik. Ta je baje že tudi določen za naslednika vladnemu sanitenemu svetniku, dr. Zupancu. Ali res ni mogoče pridobiti za to službo Slovenca? Saj vedar imamo mnogo mladih, sposobnih moči, ki bi prav radi službovali v ministrstvu, toda nemška vlada jih ne more najti, ker jih neče. Odločno protestiramo proti temu, da se vsa najboljša uradniška mesta dosledno oddajajo Nemcem. Klerikalci vidijo vse to, a ne ukrenejo nič — seveda ker so ponižni kužki barona Sehvvarza in morajo molčati na vse kozlarije, ki jih uganja ta možakar v deželi Kranjski. Kje bi pa bilo sicer njihovo absolutno gospodarstvo v deželi? Naši mesarji in referat na uradniškem shodu. Iz uradniških krogov nam pišejo: Na shodu ljubljanskih mesarjev se je govorilo tudi o referatu, ki ga je podal na izrednem občnem zboru gosp. prof. Reisner o vladajoči draginji. Govornik, g. Kozak, se je oziral na poročilo o tem zborovanju, priohčeno v »Slovenskem Narodu«. To poročilo pa je bilo netočno in vsled tega je nastalo tudi nesporaz-umljenje. Na dotičnem zborovanju je namreč profesor Reisner izrecno priznal, da je poskusno klanje v Budimpešti končalo na korist mesarjem. Toliko resnici na ljubo. Verhunčev pogreb. Včeraj so izročili materi zemlji zemeljske ostanke pokojnega Ver-h u n c a. Udeležba je bila izredno velika, kar dokazuje, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik v vseh slojih. Udeležili so se pogreba skoro vsi uslužbenci tvrdke »Maver«, mnogo trgovcev, več častnikov domačega polka, člani »Čitalnice« in člani trgovskega društva >-Merkur«. Ob krsti je za]>el žalostinko pevski zbor društva »Merkur«. Nerealnosti pri krajnem šolskem svetu v Petroveah. V jutranji izdaji našega lista dne 21. t. ni. smo priobčili brzojavko iz LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Koman; spisal F. K. (MM V Nišu se je turška armada ustavila. P«»saniični razkropljeni oddelki bo |»ač še drli naprej, ali jedro cele armade je Halil pasa vendar zopet skupaj spravil i:. - / njim uta-i*>ril v Nišu. Nane»raval se je umakniti s,- dalje proti jugu. ti*la sele |>o-teut, ko zbere razkropi jene oddelke. ko jih zopet uredi m ko «*e armada od|iočije. Prebivalstvo nizkega okoliša je dobilo iikaz. da priskrbi za armado /ivila. Vojaki so hodili po vaseh in hi-i in prisilili prebivalstvo, da se je |Mikorilo temu ukazu. fM v*eh strani -o gonili živino v glavno taU»rišče in kim-tsko prebivalstvo je moralo nositi moko in kar je drugi1 ga imelo. Vojaši je med tem plenilo po hišah in odnašalo, kar je bilo količkaj v redno. Med te kmetske ljudi se je vtihotapil tudi Cerin. Z njimi vred je gonil živino in brez teiav je prišel v osrčje turškega tabora. Po stari turški navadi so bili tudi tu vozovi po- stav ljem okrog celega tals>ra, a šotorov ni bilo nič, ker jih je turška armada vse ■ iorala zapustiti pred K*-1 gradom. ojaštvo je ležalo vse \ prek na gol tleh. 1 /,♦ dvak» T zapored s« je bilo t e t .i ;,.,*reči da je prišel kmet-skimi ljudmi tabor, a jetnikom se ni mogel približati. Videl jih je leža ti SSjssjsrie ua rokah in na nogah kraj vozov, a ni se jim mogel približati, kajti med njim in med jetniki je !# /.alo v^e polno vojakov, na vozovih pa s«, ležale v boju pridobljene zastave m tudi prapor kirasirskega e>k;;drona, ki ga j*4 hotel Cerin iztr gjiti iz turških rok. Rilo je popolnoma nemogoč** priti do jetnikov in do taliora. Toda Cerin ni obupal. Ko so k met j* i h hI vojaškim nadzorstvom odhajali iz taln»ra in je Cerin izpre-videl, da mu ne bo mogoče se priti-• Ti .J., jetnikov, j«, ogovoril najbližjega mu vojaka in zahteval od njega, naj ga pelje pred zapovedni-ka. A vojak je razljučen nad takim /uhtevanjem srdito za vpil nad Ce-rinoin. Kako si upa smradljiv gjauer zaho-.it,. da bi fHigledal v obličje ii: t pase. -m« j«* jezil vojak in s kopitom svoje puške suval Cerina, ter ga j*»dil iz taborišča. Izročiti imam zapovedniku važno pisanje.« se je opravičeval Cerin Zvest in i»okoren podložnik sem presvetlega sultana. Saj bi lahko utajil, kar hočem zapovedniku izročiti, a i m »sten človek sem in ravnam po pravici.« Pristopilo je bilo med tem že več vojakov, ki so radovedno poslušali, kaj ima njihov tovariš s tujim človekom. (Vrinove besede so vendar napravile nekaj vtiska na vojaka. Kako pisanje imaš?jišču pred Petrovaradinom. Veliki pečat, ki je visel na pisanju, je vojaku pričal, da mora biti na tem pergamenu kaj posebnega. »I>aj sem,« je ukazal, »da izročim to pisanje zapovedniku.« (Vrin se je branil, češ, da bi rad sam govoril z zapovednikom, a vojaki so kar vsi za u pil i nad njim. »Daj pisanje in počakaj na odgovor,« je ukazal vojak, s katerim je bil Cerin najprej govoril. »Ce bo pasa hotel s tabo govoriti, te bo dal poklicati. £ Pri teh besedah je vojak fttrgal Cerin u j>ergamen iz rok. svojim tovarišem pa je rekel: Primite tega človeka in pazite nanj; kdo more vedeti, kje je dobil to pisanje.« Vojaki so zagrabili Cerina. Zvezni i so mu roke in ga peljali k vozo- vom, kjer so imeli jetnike, ter vrv pričvrstili ob voz. »Tukaj počakaj, da pride odgovor,« so rekli in se zopet razšli. Čerin je bil vesel. Dosegel je, kar je hotel doseči. Blizu njega sta ležala dva zvezana cesarska oficirja. Od njiju naprej jih je ležalo še mnogo, a zaman je iskal Čerin med njimi Bosizia. Oficirja se nista zmenila za Cerina. Kaj jima je bilo za preprostega kmetskega mladeniča, ko sta imela dovolj svojih skrbi. Cerin je čakal, da so došli turški vojaki, ki so ga bili zvezali in privezali na voz. Potem je zašepetal v nemškem jeziku: »Gospoda — poslušajta me, a pazita, da vaju kdo kdo ne zasači.« Oficirja sta se zganila. Nemške besede, ki jih je izgovoril Cerin, sta jima pričale, da nimata opraviti s srbskim kmetičem. »Kdo ste?« je vprašal eden jetnikov. »Človek, ki hoče dobiti v boju ugrabljeni kirasirski prapor. Ta prapor leži na vozu, nekaj korakov od tod. Saj se razlikuje od vseh drugih in ga je lahko spoznati. Ali mi hočeta pomagati?« »Kako naj vam pomagava,« jc odgovoril eden oficirjev, »ko sva zvezana na rokah in na nogah.« (Datjs prihodnjič.) Žalca, v kateri se je očitalo, da je načelnik k rajnega aolakega sveta v Petrovca h, froep. Fridrich* iz poslov al pri štajerski hranilnici v Gradcu podporo v znesku 300 kron za Šolski kuhinji v Petrovčah in La hojah, vendar pa t'- svote ni izročil omenjenim napravam (io>p. Fridrich je bil da-iit*s v iiast>m uredništvu ter nam pojasnil vso zadevo. Po njegovih pojasnilih smo se prepričali, da so bila očitanja, priobčena v brzojavki iz Zal ta. neutemeljena. Tem pojasnilom smo verjeli, ker je bil go>i>od Fridrich več let naš dopisnik. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljanska. Kazialjenje časti ▼ raznih oblikah. Včeraj je bil pri okrajnem sodi-s. u -»|**t eden tistih neredkih dni, ko rešuje čast na drobno in na debelo. Tako se je prišel pritožit neki možakar — in pripeljal je sabo tudi zgovorno >vojo l>oljšo polovico — da mu je ta in ta dejal prokleti hudič bradati«. Sodnik je »prokletega brada tega hudiča« taksiral K glol*\ — Potem so prišli na vrsto neki plju-valniki in neka pisma hišni upravi zaradi tistih pljuvalnikov. In ^ninik je to stvar obremenil z 20 K glob**. — Cela vr-ta takih delikatnih stvari se je pa — deloma z majhno. dek>m:i z veliko »mujo« poravnala. Kaj ^ hoče. ljudje imajo preveč jezika, preveč i-.i^t. preveč denarja pa premalo - pameti. Kadar l>o narobe, se bo število sodnih obravnav /aradi žaljenja časti gotovo reduciralo na eno desetino. Advokat je s tem morila ne bi »do ravno preveč za-dov oljni, veseli pa ImnI«. tega gotovo smlniki in pa — častniški poročevalci. I kradeno hlago je kupil. Hlapet- Janez Meh le si je prisvojil neko konj sko opravo, ki je bila lastnina njego- -a gosptMlarja. Oprava je bila < redam okoli 50 K. Slučajno je prišel v hlev posestnik Jeromen s Posav-jh |h> gnoj. Temu je Mehle i*>im«lil ukradeno konjsko opravo za 7 K. in Jeromen jo je tudi res kupil, ak«>rav-no je mogel slutiti, da je to ukradeno blago, gospodar je sicer ukradeno in prodano konjsko opravo dobil od Jeromna nazaj, sodnik je pa vendar Je rum na obsodil na 4 dni zapira, poostrenega z dvema |n»stoma. Neprevidna ženska. Opoldne je na Marijinem trgu vedno prav veliko ljudi. Prihajajo iz pisaren. iz šol »til. fioleg tega švigajo senitertja kolesarji, izvošceki in vmes pridirja še • lektrična železnica. Zato — ravno tam marsikdaj pripeti kaka nezgoda. - -bno kolesarji imajo na Mariji-iiem trgu veliko smolo. Ime 2aw av-irns*a je imel tako kolesarsko smolo na Marijinem trgu kolesar Moravče. Vozil je sicer počasi, ali — kjer se je vzela, tam se je vzela — pod kolo mu pri frči naenkrat delavčeva žena Vrta Dolinarjova. Poškodovana sicer ni bila veliko, ker je kolesar takoj skočil s kolesa. Kolesar se je moral nagovarjati pred okrajnim sodiščem, ki ga je pa oprostilo, ker *e je izkazalo, da nezgode ni zakrivil kolesar, ampak neprevidna ženska sama. ki ni dovolj pazila. Razne stvari. * lir. Oippt-n. Preiskava i*ih ostankov Črippenm #• žene je (!<►-gnala. da je bila zastrupljena s hi-• seinoiii. Obravnava proti Crippenu - pričn#- v «Iru*ri pol* »viri meseca e zanimati za fonde, katere ima v upravi celjska mestna občina. Zadala as je na pr. povpraševati, kje je takozvani >Studentenheimfond«t Is zdavnaj bi se morala zidati nova hiša za odgojo znanih gimnazijskih odpadkov iz cele Avstrije, katerim pomagajo na »nemški« gimnaziji v i eljn do zrelostnega izpita, a — fon-da ni več. Zanimalo bi marsikoga v Celja, kam in kako ga je celjski občinski svet porabil? Pred dvema tednoma s«* je govorilo I»o Celju, da je umrla neka tujka pri Relicnšeku bojda na koleri. Te govorice SO vendar vZ|n»dhudile župana dr JalMimegga. da je ukrenil -tj naj|n»trebtiejše varnostne odredile proti kolen A še pred njim je skrliel /.a celjske me^'-ane v tem oziru zaslužni blagajnik protestantske cerkvene aMmse Wehrhan. Kot na- ik društva »Dentsches Ilaus« je naroeil i gotovo ne zaradi provizijei cel vagon dobrega klozet nega papirja, katerega je sedaj cela mala zalo-ga na |x»dstrešju Nemškega doma«. Ta papir povzroča seveda jhj mestu - - števil in » d< >vt i p« »v . . . Ker že ravno govorimo o »Nemškem domu . je zvedela šele sedaj naša javnost, zakaj s«, pravzaprav ni slavn<'s-no otvoril. Isti \Vehrhan je namreč izročil kleparska dela pri stavbi neki slovenski tvrdki iz Ljubljane. Ko x» kleparski poiiK>čniki dovršili svoje delo, so sedli pri žlebu in zapeli poleg smrečice s frankfur-♦arskimi barvami »Hej Slovane . . .« Lahko si j,- misliti, kako neznanska jeza je lomila naše vseneinške za-1 lotnike. ko so izvedeli za to! In zat > je bila liojda slovesna otvoritev ne-• «»trebna . . . ha izpolnimo za dsjsss kroniko celjskih škamlalčkov. š#» moramo ti jat i kapucinske klobas* vab-taričinega bivš**ga urednika dr. Hallogha Mož pravi, da je notarski kandidat v Laškem trgu in da dela z;i val tarico< v pri »stili urah; a vidimo ga vedno v Celju. Ta zanimivi reprezentant nase nemško-nacijo-nalne klike, desna roka protestantov-sk»*ga škofa dr. Ambrožiča v Celju, je bil nekoč dominikance in pozneje kafuicinski novic v lepem nemškem Srhwanl>erini. Tamošnji kapucini so si pozimi pripravili z so umetnostjo velikonoč* klobase. Kdo pa more o sati n. grozo iti aenadenje. ko s«. pr» -ičali. da so jim lepe klo-basici \ ♦•Tem post: in času izgi-nib! Kri a — Ballogna so kmalu imeli majrister novitiornm ga je s poko/rieica premišljevanja na koru poki <-al ven in ga nemudoma odpravil - . h;ino< je mož svnhodc*-mis**ln do braile piše po vaMnriei'< s\»-Mm ogorčenjem o rimskih j>o-Irib. ki so največji škodljivci nemškega * roda . . . jnovejše vesti. (»ališki deželni zbor. L%ov, '2U septembru. V včerajšnji s«'ii dež. zlw»ra je bil na dnevnem redu predlog Krofa findenija. s katerim si* vlada [»oživlja, da ukrene v s** {»otrebno. da ne bodo nemške za-varovnlfiiee proti avstrijskim delavce m. ki se v Nemčiji ponesrečijo in x, jim tam dolžne izplačevati invali-ditetno rento, tako postopale, kakor d« sedaj, namreč, da tem delavcem, ako se |m»vrnejo v Avstrijo, odtegnejo izplačevanje invaliditetne rente. Nadalje predlaga občinski odsek re-s4dm-ijo. v kateri se poživlja vlado, da neinuilouia f»redloii ilrzavne-mu zboru zakon, ki natančno določa takozvani preneseni delokrog posa- meznih občin, ter tudi določa, kako odškodnino dobe občine za to delo. PsJHfcfni p listaj na Ogrskem. Bndimnesia, 29. septembra. V opozicijonalnih strankah se je dam-s komentirala vest, da v tem državno-zborskem zasedanju ni na dnevnem redu nobenih važnih zakonskih predlog, akoraviio jih ima večina vlada že pripravljene .Iz tega se izvaja, da se vlada boji velikih tež koč, ker ministrski predsednik grof Khuen-Hedervarv izgublja polagoma vse simpatije in se je pred kratkem izrazil tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand o Kbiienu in njegovi politični jako strogo. Tudi v Justhovi stranki računajo s tem, da vlada ne bo našla izhoda in da l>o Khuen-Hedervarv moral demisijonirati . J ust h se je baje izrazil: Naša pšenica gre zopet v klasje«. V vladnih krogih se zauiku-jejo vesti o kakih težkočah. Milanski občinski svet in umrli avi-jatik ('havez. Milan. *J0. septembra. Milanski ol^činski svet je imel včeraj žalno sejo z oziroin na smrt avijatika Cha-veza. Občinski svet se korporativno udeleži njegovega pogreba. Chaveza prefieljejo v Pariz. Hrat jsmesreče-nega Chaveza. kateremu se je izplačalo oil razpisane nagrade 50.000 frankov, se je inlločil dati teh 50.000 frankov za ustanovo dedičem ponesrečenih avijatikov. Potegnjen župan. Budimpešta, 29. septembra. Včeraj je brzojav il bnd i m pestanski žu-pan dunajskemu županu, da ga bode jako veselilo, ako ga prihodnje dni obišče Ta brzojavka temelji na napačnem umevanju nekega pisma. Dunajski župan dr. Neumaver je namreč pi>al budiui|»eštanskemu županu v zadevi uvoza argentinskega mesa pismo, v katerem med drugim izjavlja: »Najraje bi prišel k Vam, da se o tem j u »govorimo.« Ta pasus si je budimpeštanski župan tolmačil za napoved obiska in zaradi tega ga je povabil. Ta telegram vzbuja na Dunaju splošno veselost in govori se zopet »vom g'scheiten Biirger-meister«. Klerikalna gonja. Itiomost. 20. septembra. Tirolski deželnošolski nadzornik Leschanow-sky gre proti svoji volji v pokoj. Strmoglavili so ga klerikalci, ki so proti njemu spletkarili radi njegovega neomajanega liberalnega nazi-ranja. t udno postopanje škofa. Budimpešta. 20. septembra. V tukajšnjih |>olitičnih krogih se mnogo komentira vest. da je škof Parv\. ki je znan kot besen nasprotnik Slovakov na Ogrskem, dvema duhovnikoma, in sicer ]>oslancema Richterju in Rudnavu prepovedal izvrševati njih mandate, ker sta člana lil>eralne vladne večine. Vlada misli v tem oziru ukreniti svoje korake in se je včerajšnji ministrski svet že bavil s celo zadevo. Izgredi v l>iisseldorfu. Russcldorf. 29. septembra. Tukaj je prišlo do |h>dobnih izgredov kakor v Berolin u. Zidarji neke tukajšnje tvrdke so sklenili, da )>rično s stavko, 150 jih je tudi začelo stavkati. Ker pa ni hotelo stavkati tudi 200 pri tej tvrdki za|x>slenih italijanskih zidarjev, je prišlo med obema skupinama na ulici do l>oja z noži. 2 osebi ste smrtnonev arno ranjeni. Nov bolgarski poslanik v Berolinu. Berolin. 29. septembra. »Tages-zeitung« poroča, da bo imenovan za Indgarskega poshamfca ne nemškem dvoru G e ž o f. Za kratek čas. — O, srečen sem ti, srečen, kakor kak kralj. = Cpam, da imaš več, kot samo eno krono. Borzna poročila. Dunaj, 28. septembra. Vesti, da se ogrsko posojilo vendarle kmalu spravi pod streho, so ugodno vplivale na razpoloženje včerajšnjega dopoldanskega trga. Pozneje pa se je razširila vest, da namerava tudi avstro-ogrska banka zvišati diskont, vsled česar se je pojavila reakcija, ki sicer ni postala preobsežna, vendar pa tlačila kurze. Alpinke, akcije pa-roplovne družbe in transportne družbe so vsled tega trpele, akcije Bank-vereina, 1'nionbanke in ogrske kre-ditke pa so se držale na višini. Kre-ditke so bile celo zelo živahne, rente so se malo zboljšale, divize so trdnejše. L|nbl]anaka „Kreditna banka v Ljubljani14, Urassi karu litijske asrzc 28. septembra 1910. DcMrii Blag*?!) 93 20 93 40 97 - 1 97 20 93*20 9340 91 50 91 70 96— 97 — 94 — 95 — t*Ml aaplejl. 4 majeva renta . . . . 42* o srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . . ogr. „ a 4 # kranjsko deželno posojilo 4*'t k. o. češke del. banke . Uterijakc številke. t sredo, 28. septembra 1910. l 35, 47, 88, 23, 33. Srečke iz 1. 1860 ', . . m m rt 1864 .... „ uske..... m zemeljske I. izdaje m w H- s» „ ogrske hipotečne . „ dum. komunalne m avstr. kreditne . . ljubljanske . . . „ avstr. rdeč. križa bazilika . . . . turikc..... DslRlf Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... češke sladkorne družbe Živnostenske banke. . . Valut*. Cekini Marke Franki Lire . Rublji 226 50 322 — 156-čO 298 50 279-30 249-25 529--519*50 89 75 63 — 38*50 28 60 256 50 446 — 668 25 558 25 117 — 760 50 768 50 260 — 272- 11 37 117-60 95 45 94-55 254-50 232 50 328-162 50 304 50 285-30 255 25 539"— 529-50 95-75 67 — 42 50 32 60 259-tO 448 — 669 25 559 25 113 — 761 51 769 50 261-50 273-50 11-40 117-80 9560 94 75 255 50 Žitne cene v Budimpešti. Dne 28. septembra 1910. Tarnln. Pšenica za oktober 1910. . Pšenica za april 1911 . . . Rž za oktober 1910 . . . Koruza za maj 1911 . . . Oves za oktober 1910. . . E f * k 11 v. 5 vin. ceneie. za 50 kg 10 05 za 50 kg 10 36 za 50 kg 7 31 za 50 kg 5 54 za 50 kg 7 83 v delikatesni trgovini Ant. Stacul. ^Zaljubljeni kapucin^ ■| Vesla povest H H iz Maske preteklosti. H 1 Ti zabavna povest, polna krep- 1 I kega in prešimega hnmorja in I I svežih, dostikrat razposajenih 1 I dovtipov, je prav kar izšla v I I posebni knjigi. Prijateljem ne- I I prisiljene komike in veselega 1 I sntelii bodi posebno priporočena. 1 I (jnlrti1a.m.1IIR.sitttiie I I Jfarodna knjigarna I I v Ljubljani. I 76 173 Gostilno sprejmem v najem ali na račun na Notranjskem. Naslov pove upravni^: vo »S Naroda« LBZJHJ ftifiafR Grammatica, letteratura. 9074 Si Si eomincia il L ■Maai ft« priti, desno. domanda dopo il 25. sette-abre. 23 Kmetska posojilnica linbliaoske okolice y lastnem zatriiiea ioai v LJablfaal u ftiaijski cesti It. tt je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K M, 116.1 21-11 upravnega premoženja.............. obrestuje hranilne vloge po brez wiakt|a odbitka ra aavka, k«t«rav aama mm vložnika. Sprejema tudi vloga oa tekači račmn v zvozi o matom in Jih obraatnje od atae vloga do d Stanje hranilnih vlog nad........■...... Posojatja na *ea*ljl»£a mm 5 / »t1/, M aax S* / , araa aaaorttaacija % mm aatanica pa S • Posojilnica sprejema tudi vsak dmgi aaert glede amortizovaoja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8. 12. in od 3.-4. lavam oodol| ta praznikov. Telefon it. 18S. Postne hranilnice racam it SSS.40S. Trn rdi itrtia i 44 mM: takom da 0. /. lisinii iIiik Nifc Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO %l „g,; rentni davek plačuje zadruga sama - Sprcjcaa vloge na tekoči ra^un; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Onvnalai na#a|alaUea: zamenja tuj denar prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko! ~ ta»aa»ftara trgovske menice. — Preskrkaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice'. Vsa pojasnila se doke bodisi astnoeno aH pismeno v zadružni pisarni. \q tako on rak ia Mlio NIN12., popoldne od 3. do 5 xxxxxxxxxxxxxv.xxxxxxx x x x x x x x x x s Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 Hano zadam Jfte Češke* žlvljenske zavarovalnice. najcanejsi zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulaotno \mmTm> vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. xx xxx xxx xx xx xx xx xx:«:x x x x x x X X X X X X LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuaiii. Stritarjeva ul'ca štev. 2. Sprejema vloge na knjižice ia na tekači ratu tor jih »krasta!« Delniška glavnica: K 5,000.000-— Rezenni zaklad: K 450 000-— od dne vloge po 4', *. eiato. — Kapaj« ia prodala «rodaaatao n , . e ,. , ^ t _ . . „ _ papige ▼sok vrat po ddevaik kvsta.- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu m Sarajevu 1= : 3C vsakega Slovenca jef da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za Življenje, ali pa proti požaru ie pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj m o torej domać slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. ti i „SI>AVIJA zajemno zavarovalna banka v Pragi ] je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. B 48,812.787* - Jaaačlja sa papatao varaost N Banka „SLAVLIA« Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. ma*.ajaban SI IVIJAM razpolaga z naicenejSirrn cr-niki ra preskrbljenje za starost, za slučaj PBnaaa-al sjAUlfUsl smrti roditeljev, za deto otrokom. -—- Banka „SLAVLIA" razdeljuje ves Cisti dobiček svojim članom.-- Banka vrSLAVIJAMm annianikl zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. »om«—W«n #2f aamn7¥Jamaf frnotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim BaaaaUUs) bjOMIIVMA dobrodelnim naafjaaaaL---- Banka „SLAV1JA« stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „SUTlje" v IVJoblJaBL o l .\ Največji, aajvanicjii slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulioa *«•«. 3. •\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. v k OkatojssAik vlaej wmmimmmw ki Za varnost v ločenega denarja jamci zraven M sjaasja Tak last a ie mestna občina SVOJO aajajafija lasjssnaa vloženega deaarja je najaaioijofta, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c In desVrhmi vladi, vsjvaka opoksjlaolja t vloženim Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 474% breg odbitka; »arvzdigrjjene obresti ae pripisujejo vsakega pol leta b kapitalu. Sprejema klad nad 1 aailijoa kroi vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila aa zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4f/a ■* leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične ▼ podpiranje sJovensk 9A