d 4 " « / 7 ' 1 GLAS NARODA 1 ocdelj in praznikov. ^, I Sundays and Hoiiow ^ .list sloseiieidh delavcev v Ameriki, ^ , „ M imi " 1 TELEFO* FIIARNE: 4W7 OOETLAKDT. Satani m S«com*-OlMS Matter, leptemtor «1, IMS, U tki Port Ode« «1 »tw York, Y„ udar tke Act ef Congress of Mini S, 1S7«. ' TXLXFO* PIKAM: 4«87 001TLAHDT. NO. 286. — ŠTEV. 286, K , NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 7, 1909. — TOREK, 7. GRUDNA, 1909. VOLUICI XTO. — LETNIK XVH. AMERIKANSKO-SLOVENSKI Ikoledar za leta IQIO je izšel in smo ga razposlali naročnikom. Kedor rojakov ga želi dobiti, naj nam dopošlje 30 centov, kar lahko stori tudi z naročnino "Glag Naroda" vred, in mu ga takoj pošljemo. Koledar je zelo zanimiv in razvedrilnega gradiva. Upravništvo "Glasa Naroda". Washingtonske novosti. Sladkorjev trust. V KONGRESU BODO KMALO PRIČELI Z PREISKAVO POSLOVANJA SLAD-K O R N E G A m TRUSTA. Pri tem se bode razpravljalo tudi o zvezini carinski slnžbi. r RAZSTRELBE Washington. D. C., 0. decembra. ; Zastopnik državo Kansas, Campbell, naznanja, da bodo takoj pc današnjej otvoritvi kongresa ulo/.II resolucijo, ktere namen je izposlovat;. tla se lia-tančno razpravlja in preišče o poslovanji; nabili carinskih uradov, zlasti j pa še z ozirom na velikanske prevare ktere je izvršil sladkorni trust. Campbell vsled tega tako Lili, ker se boji, da ga ne bode kodo prehitel, in mu tako odvzel slavo, hojto za more dobiti na polju "reform". Campbell j je fanatičen pristaš zborniškega ; predsednika Cannona in vs'ed tega se ' je rror.i. v svoji domovini boriti z izdatno opozicijo. 'ki je delovala proti njegovi izvolitvi. Canno.i namreč dosedaj ni bil med takozvanimi re- j formerii. in haš vsled teirn namerava Campbell dokazati, da je smrten sovražnik vseh trustov. Istodobno je! pa pravi oboževatelj starega Cannona. Cannon je baje sedaj tudi popolnoma zadovoljen, ako se prične tudi od strani kongresa zasledovali sladkorjev trust, kajti sedaj je k. t prijatelj trustov prišel v tako slabo ime, da mu sploh ni več mogoče pomagati. Ker >c pa sedaj vsa javnost zanima le za sladkorjev trust, je to tem ugodnejše za druge trn »te, ki ravno tako kradejo, kakor sladkorjev. Se laj pa nastane vprašanje. l>ode li vlada zadovoljna, da se njeno delo sedaj nadaljuje po kongresu in dr. se tako morda končno vse pokvari. Vlada je snrra piičel« z bojem proti imenovanemu trustu in kolektor Loeb je v tej zadevi neprestano detel, ter dosegel dosedaj kar najlepše vspehe. Vsled tega baje vlada ne bi rada videla. ako hi sedaj Cannon in njegovi t rabami pričeli v kongresu na vse protege kričati in zahtevati, da kongres pre i-če poslovanje imenovanega j trupla, kaj-ti to bi vladino slavo potom dokaj pomanjšalo, dočim bi ne i imelo 11 i je ti ne praktične vrelnosti. * * * Da se po možnosti omeji Število razstrelb v rudnikih in p emogovih rovih, je geologični urad svežine via-/ de izdal posebno knjigo, kura se natančno lavi z vsemi razslreljivi in ravnanjem z tem blagom. Knjiga je spisana tako, da je vsakdo lahko čita in razu ni, kajti v njej ni skoraj ni- i jjcdne»a tehničnega izraza. Pri vladi i so se namreč prepričali, da se pri nas pripeti vsled te. tudi takoj poslati. Priljubijo- i nost SI o v c n s k o-A m e r i k a p1: eir a Koledarja :ve l našimi rojaki v Ameriki jo tolika, da nam vsako leto izvan-redno hitro poide, tako, dri se često-krat pri najboljši volji no P:oromo o-;-čira'i na rojake, ktc-ri se z naročni- ■ no JV) par tednov zakasno. Ko Kole- ; dar poide, naravno ne moremo niko-, ! mur več v^treč-i. seveda ne po naši i krivdi, temveč vsled malomarnosti o-; nili rojakov, kteri se zanašajo, da je z naroči t vi jo še vedno ča=? Kakor smo že preje v G .'asu Na robi sporočMi, je vsebina Koledarju za leto 1010 nad vse zanimiva in za rojake. ki žive v Ameriki skrajno ko- ' listna. Rojaki, sozito po njem. dokler bode Še v zr«Iogi! Upravništvo "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York, j -o- I AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO. i —o— Blagajničar mestne blagajne v mestu Kromeriž na Mora vi je ukradel 700,000 kron. Dunaj, 7. dec. Iz Kromeriža na Moravi se poroča, da je tamkaj zavladala velika razburjenost, kajti pri mestni upravi so prišli na sled velikim prevaram. Mestni blagajničar! Viktorin je namreč poneveril svotoj 700,000 kron ($140,000), kar je za: avstrijske razmere že velika svota.1 Blagajničarja so naravno takoj zaprli in takoj nato se je pričelo strogo zasliševanje. Da je bila tatvina mogoča, se ima blagajničar preti vsem zahvaliti temu, da njegovih > i knjig že več let ni nihče pregledal, tako. da je za mogel z javnim denarjem ravno tako razpolagati, -kakor , s svojim. Pričakovati je še nadalj-uib neljubih odkritij, tako, da bode izguba imenovanega mesta najbrže i ; večja, kakor zgoraj označena svota. Budimpešta, 7. dec. 4odati se v prejšnjo razmere. I jaz pa ljubim napredek. "Končno moram pa navesti Še je-; len razlog, čeaau ne potujem v New \ ork. Ako bi prišel v An-eriko. potem 1 i se ne vršilo ničesar več tako, kakor običajno, kajti prebivalstvo hi 'akoj zgubilo svoje zanimanje za po- ; litiko, obrt, umetnost in trgovino. V ! NTicar*jko se da vladati po takozvanih kraljih in cesarjih. Da zamore v Angliji priti do tega. jo prvi pričel govoriti Frederick Harrison, kteri je o tem tudi kralja Edwarda prepričal. Vsled tega je pričel vpljivati na vse Člane gorenje zbornier. da bi odobrili proračun. Nek te i -o se z kraljevin \pljivom zadovoljili, druži pa ne. Tako se je pri l ord Ro>e-bcrrvju k alj'u posrečilo prepričati ga o svoj. m mnenju, kajti Rosel>errv je nastopil potem v gorenji zbornici proti predlogu, vsled ktero^a naj >e proračun ne odobri. toda njegov vpljiv je bil le majhen. K-*alj je Roseberrvja dvakrat povabil k .-obi in Rf seberi-y -e je vedno drag? voije od/.val svoj««rnu kralju. Medlem. k«> je prejo vedno nastopal proti proračunu, je potem n ax rat -v- i je r tališče spremenil 1:1 >c je priče! zavzemati za potrditev proračuna. Tako je ostalim svojim tovarišem v živih barvah slika! nevarnosti,, ktere zamorejo nastati, ako se proračun, kteragra je dolenja zbornica ]►..-trdili, ttt.ii v gorenji zVuniri ne f>o-tr li in ode bri. I o pa seveda ni storii iz prepričanja. temveč le iz vljndn« -ti napram kralju, kajti za proračun, ki določa direktne davke, se Roseberry ravno tako ma'o zmeni, kakor o-t-iii njegovi tovariši. j tvakor sc govori, za sv bij gorenjo zbornic") še ne bodo odpra\ili. v-e-kako pa an»leiko ljudstvo preje ne bode mirovalo, dokler se dedne pravice članov gorenje zbornice za vodno ne tdpravijo. I -o-- Rodbinska žaloigra. Cleveland, Ohio, G. dec. Minolo soboto popoludne je Italijan Antonio Mangino umoril svojo ženo Ginseppi- i 110 in svoja dva otroka. Olotnega Jimmie in lOletno Annie. Tretje de- i te, ki je staro jedva dve leti, jo >mrt-no ranjeno. Četrti otrok podivjanega Italijana je zadobil tudi nevarne rane. toda posrečilo se mu je še pra- { vočasno bežati iz hiše. Italijan je člane svoje rodbine napadel s težkim kolom in poleg tega jih je obdeloval tudi z nožem. Ko je dovršil svoje! delo. je neznano kam bežal. Deklica Angelina, ki je stara šele štiri leta. in kteri se je posrečilo uiti iz hiše. siravno je bila ranjena, je takoj potem pov^fala, da je njen oče vso rod- \ bino umoril. Otrok trdi, da je mati! zahtevala od očeta denar, nakar se je pričel tako prepirati, da je končno! napadel vse svoje. Sosedje so sli- i šali prepir med obema zakonskima in tudi Italijanove grožnje, da bode vso rodbino poklal, (oda vmešavali se žal niso. Policija išče zločinca, toda do sedaj ga še ni našla. 1 Mohorjeve knjige 'smo naročnikom že razposlali. Kedor I rojakov jih želi imeti in jih ii preje i naročil, naj nam dopošlje SI.30 ia mu pcšljemo šestero knjig po ekspre-su ali po pošti registrirano. Upravništvo "Glasa Naroda". Rojaki v Clevelandu, O., in okolici jih dobe v podružnici FRANK SAKSER CO 16104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, j ———-------■ Južne republike. Zelayevo vladanje. —o- NICARAGUAJSKI PREDSEDNIK SKRAJNO GRDO RAVNA PROTI SUMLJIVIM LJUDEM. Pri Rami pride do vcej- t; t:< najbrže v sredo dopcl t i ne. —o— SEŽGANA TRUPLA. T !:ica. N". V., fi. ; -- ( . A me-i ko sta d«»-pela . ; K. i' . 7. >in v. dje op«.zi<-ij>> \ I . 1- - ; republike Ccsia Riea. in J - - . , Rod: ignea. sin :;i;sr: - .<■ n :< . 1 • - k.vnznla v Mana. '. IzU, ■,. . je |>"td tab proti njegov e:: 1 li njegovemu vladu : brez vsmiljenja - • i..-, i. mu njegovi prija!-dji « ., sumljive. Kakor i.: človeku, da je-si; • : i , _ ,au vlad ii.ju nevarni. po-ij \ T-iko je mod v« iji - idil w.-.-~ ki ii čet t udi nrk _ ral. ki i e moral l»iti osem n.< -ef •* ■ i : - -cer na izrečrio po,e! <- ,.,;.(■ Zel:»ya. Ta ječa ■ , , r da jetnik ni n I i.i;i : j 5. . 1. Stafi je irorjti -k- --.: j , - secev. .Jed in pij;. >• n h -kozi malo odprlin- . Sili .1 .;;>!] d«'l S : •, \ decen.bra. l -ta^ki ■ ia so je -oda j utrdil ;>r: !t'a: : ' m dospel Z •••••:.d. X; 1 i ■ ; že julri do odi ..'-iln.-ja , vladiiiimi čoia;i;i i . ■ -. stvoni generala K-ti.; ki. A ... :;n , usta■ i v tem boju /. o. pridejo baje la'iko br- M- —no. oziroma v u!av:.o - r. ■ 1-blike. .Al djilo. Aia.. i',. d<.-. ••• 1 ! . roč-i. da mi v Xicarai- . ...r ,1-!i «.b"b na preds- d::: streljenih Ameri<'-av<. ■:. ... in tirovo, ktfra sta sknShJfl * din: • tf«m poir.tat: v 7"ak ick«. !:if:! a- .• -k., vladi:.o i idijo. Piitri.iori ; s«» na trnpii ian-aovai-: • ■ n v pljuvali. Ko -o poicr:: 1 «ii <>.-žgal:, -o pepel ra/.me:;iii 1; i -ak. -o- Roparski napad na pc^to. V Atholu. Jlass., jc - d- , .o:...,-jev prišlo v tamoŠnjo poš: .. v kleri so potem razstrelili bla^aj o 7 , i'!-o-glieerinom. Dva roparja so ljudje, kteri so jih potrm ■ 1.1 l:< _a zasle.lo-vali, prijeli. Lopovi so "d-: -!i zn ^■300 poštnih znamk in za >'!)()'t denarja in druzih vredno-ti. denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.30 ............ 50 kron, za 20.45 ............ 100 kron, za 40.90 ............ 200 kron, za 102.25 ............ 500 kron, za 204.00 ............ 1000 kron, za 1018.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teb sv o t ah. Doma se nakazane s vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. poštni hranilni nrad v 11. do L 2. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave„ H. XL, Cleveland, Oblo, "GLAS NARODA" (fiiov«n!c Dally.) * Owned and published by the AIovotiIo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VAL.IAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addreMNM of above officers: 82 Cortland t ■treet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. I la celo leto velja list za Ameriko in Cimado........ . $3.00 • pol leta....... . . 1.50 ~ leto za mesto New York . . . 4.00 * pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 | 44 " polleU.....2.60 - " " četrt leta .... 1.7E ^QLAS NARODA" izhaja vsak dan is- ; ^ vzemši nedelj in praznikov. v "OLAS NARODA" ("Voice of the People") ■med every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Ad vM-tiMm»nts on agrMmant« Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne i aatisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — | Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov dtoeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde* mo naslovnika. ^mmm^ ^^^^^^^^^ J Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-•ov : ► "QLA8 NARODA" •Cortland t St., Ne v York City. Telefon 4687 Cortland t. V dobi milijard. Naš Caesar je svoj delokrog zopet nekoliko jkovečal — kajti, kakor smo poročali v minolem tednu, pridobil je večine delnic velike zavarovalne d m/.bo Equitable. tako. da jo sedaj on kontrolira. Na ta način si je pridobil t udi raz{>olago nad pol milijarde dolarjev, s kterim denarjem posluje imenovana mogočna družba. "Na^ Caesar'' — je J. Pierpont M«ygan, oziroma cesar naših finane. Haš tako, kakor imamo pri nas razne kneze, kteri kontrolirajo jfklo, petrol je. železnice, premog i:i vse dru- j jio v deželi. — imamo tudi cesarja, kteri je neomejen vladar na polju fi- p nnue. Naš John I). & I. iz dinastije i Rockefeller se včasih, kadar mu je dolgčas, zabava s tem. da popravlja naše ljudsko življenje — kakor je t«i storil leta 1907, ko je hotel sfpa-i niko in krizo dati lekcije gospodi, kij vlada v Beli hiši v Wasliingtonu. Morgan sedaj kontrolira Equitable in New York Life, oziroma dve naj- ! večji zavarovalni družbi v deželi, kateri razpolagati z več, kakor s tisoč' milijoni dolarjev. Nadalje razpolaga i on tudi z vsem denarjem Bankers-, Astor-. — Equitable-, Guarantee- in i Mercantile Trust Co., kar znači na-daljno skupno svoto v znesku tristo milijonov dolarjev. Pri vseh teh o-gromnili svotah pa še niso vpoštete i velikanske kapitalije tvrdke Morgan in njenih zvez j>o celem svetu... Za poslovanje Equitable zavarovalne družbe je sprememba v vrhovnem vodstvu le malega pomena, kajti do-sedaj je bila njena uprava vedno dobra in vedno poštena. Toda z najnovejšim Morganovim korakom se pa mora človeku vendarle vsiljevati pomislek. kajti veliko nevarnost pome-1 nja, ako se v samo jednem žepu koncentrira tako ogromno bogastvo. Morgan je sedaj postal popolni avto- 1 krat na denarnem trgovišču — osoda vseh naših obrti, bank, špekulacij na borzah, male obrti: vse je sedaj od- ( visno od njegovega mišljenja in nje- j gove volje. On zaniore sedaj poljub- ] no določati, naj li cene rastejo ali j padajo; on zamore denarne zaklade na široko odpreti, da tako pomaga vsakej pojedini podjetnosti, ali pa ^ tudi zapreti vse žepe, da tako v de- ^ želi vse nazaduje in da vse uniči. Bla-gor in gorje na milijone ljudi je sedaj odvisno le od Morgana in njego- j ve volje, kajti on zamore vsako uro. kadarkoli se mu poljubi, uprizoriti krize, ktere zamorejo biti take. da ^ jih bode ljudstvo čutilo ]>j> več let. I Toda J. Pierpont Morgan je vedno L dobrohoten in vesten mojiotec, tako,I v da se dežela nima bati njegovih milijard in njegovega gospodstva. Toda, nko sledi njemu kedo drugi, kteri 1 bode drugačnega značaja in druzega ^ srca T... Is -o--i5 ; n Parnik y nevarnosti. is Halifax, N. S., 6.. dec. Iz St. John,' r K. F., dosedaj še ni prišla nikaka r vest o parniku Rosalind. Imenovani r parnik je ostavil Halifax minoli to- i' rek. Vožnja od tam semkaj traja ti običajno le 50 ur in tako se je bati. I ^ da se ni parnik povodom zadnjih viharjev poškodoval, ali celo potopil, n Na parniku imajo brezžični brzojav, k toda le prvi dan po odpotovanju iz j S St. John so brzojavili, da je morje b zelo viharno in da zamore parnik p vsled tega le počasi, napredovati. Tu- i li kajšnji sorodniki potnikov, kteri so i I j na parniku, so v velikih skrbel.) za g evojce. ^ tjj Balkanska federacija. Ko je Pašie zopet prišel na vlado. > ponovno je izbilo na površje vprašanje balkanske federaeije. Za prve vlade Pašičeve v Srbiji je! bil kakor predstavitelj Bolgarske vi > Belgradu g. Rizov; in more se reči. J da sta bila Pašič in Rizov najgoreč-tneja prbpagatorja ideje balkanske zveze in ob jednem na j spre t ne jša po-1 litika in državnika srbske in bolgar-; j ske države. Ali. ko je imelo njiju j ) delo biti skoro kronano uspehom, j j prišla je Avstrija s svojo carinsko j vojno, Pašič je moral zapustiti via-| do in Rizov je bil premeščen v Rim. | Kaj se je zgodilo potem, je dobro . znano. Bolgarske novine so nebrat-. ski pisale o bolgarskem maršu v Ma-1 j cedonijo preko Srbije. In ko se je Balkan moral pripravljati na dogod-1 i ke. ki jih je vendar moral predvid- J jati, skoro da ni šel na drugo Sliv-i nieo. Osoda je hotela vendar dru-1 gače. Aneksija Bosne in Hercegovi-! j ne je prišla prej, nego se je kdo nadejal, ter je spametovala razprte i brate. Noveji dnevi pa so jih prepričali, da se ideja Pašiča »sekako Minora uresničiti, ker v balkanski zvezi najdejo Balkanci edino trdnjavo proti nemškemu prodiranju na Solun. In res: Pašič je zopet prišel na vlado, z njim je vskrsnilo — kakor i srori omenjeno — vprašanje balkan-| ske zveze. Ravno te dni je srbski minister i zunanjih stvari Milovanovič dovršil j svoje potovanje po evropskih prestolnicah. Enemu urednikov pariškega lista "Temps" je izjavil Milovanovič, da je zelo zadovoljen z nspehi svoje misije. Glede Avstrije rekel je Milovanovič, da vidi v Ahrenthalu človeka, ki želi dobre politične razmere s sosednjo Srbijo. Z "naše strani — je rekel Milovanovič — bode-mo spolnjevali svoje dolžnosti sosedov popolnoma lojalno. Mi hočemo pošteno vspi^jeti dolžnosti mirne države z isto jednodušnostjo, s ktero bi se protivili vsakemu atentatu proti naši materijalni in moralni svobodi. V prestplnicah sem rekel odkritosrčno to, kar Srbija želi in česar se boji: zgodovina želi, česa želimo in česa se bojimo. Opozoril sem Evropo na moralna trpljenja, ki jim je bila pred par meseci izpostavljena i Srbija, in na potrebu, da bi se v interesu miru ne zgodilo več kaj ta-oega v bodočnosti. Odlični držav- i I niki. s kterimi sem tako govoril, odgovorili so mi pritrjevalno. Glede projektov o balkanski federaciji — završil je Milovanovič — se ni dosedaj nič naredilo, ali vse je možno! Naše razmere s C'rno Goro so prisrčne, z Bolgarsko istotako izvrstne, in Srbija je s simpatijo po-1 zdravila nedavno obisk kralja Ferdinanda na srbskem ozemliu. Kai 1 se porodi iz teh čntstevf Zveza, ki je v mislili vseh, ali se posveti z dogovorom?! To je tajna jutrajšnjega dne. Balkanska zveza bila bi eminent no rodoljubna in konservativna! To je mnenje odličnega srbskega državnika o vprašanju balkanske zveze. Sedaj pa moramo zabeležiti važne izjave g. Rizova, ki tudi v Rimu ne izgublja niti enega trenotka, ne da bi delal za svojo idejo-lju-bimko. Balkanski narodi — izjavil je g. Rizov nekemu rimskemu žurnalistu — ne želijo nič druzega, nego to, da bi doživeli uresničenje balkanske zveze. Aneksija Bosne in Hercegovine jih je prepričala, da je prepo-trebno za svobodo posamičnih balkanskih narodov, da se odločijo za radikalno sredstvo v skupno obrambo. Res je, da Avstrija pravi sedaj — potem, ko je vzela Bosno in Hercegovino — da ne želi druzega. Ali vsaka dežela mora misliti na svojo neodvisnost z lastnimi močmi. Znano je pa, odkod so prihajala hujskanja, ki so hotela razprti bolgarski in srbski narod. Sedaj pa je Srbija — je naglasil Rizov — iskreno pomirjena, posebno pa zato, ko smo jej ' dokazali, da se je proglašenje bolgar- ! j ske nezavisnosti izvelo popolnoma j spontano in da znači močno trdnjavo vsega Balkana. i Balkanska zveza se mora uresničiti najprej na carinskem polju. Treba je ustvariti "Zollverein" balkan-| škili držav, ki bode jez proti nem-• škemu osvajanju naših tržišč, oziroma ceste do Soluna. Na potu do , | svojega uresničenja bode morala na- , rediti naša ideja še dva važna koraka: najprej se bode morala ustvariti politična zveza med Bolgari, Srbi ; in Črnogorci, potem pa pristopijo k , tej slovanski zvezi Grška, Turčija in Rumunska. Uresničenje poslednjega dela gornjega programa ni tako neverjetno, : kakor bi izgledalo na prvi pogled. Kllada Turčija ima ves interes, da bi pristopila k zvezi, ker je tudi ona i potrebna obrambe proti apetitom ve- s likih držav. Mladoturki so priprav- \ Ijeni pristopiti k zvezi z dvema po- p gojema. Prvič zahtevajo, da bi Tur- j čija igrala v zvezi ono nlogo, ki jo v igra Prusija v nemški konfederaciji. V drugič, da se Srbija in Bolgarska, Črna Gora in Grška odrečejo svojim aspiraeijam na Macedonijo, Albanijo _ in Epir. Rizov pravi, da Bolgari prav radi e privole v drugi pogoj Mladoturkov, ko v turški državi zares zavlada kon-v . i i, stitucijonelno življenje, ker ko kr-j _ I ščani zadobe ravnopravnost, gornje e aspiracije odpadejo samo po sebi. _ Glede turškega predsedništva v bal- _ kanski federaciji Bolgarska nima J L1 j razloga, da bi se mu upirala. k ; Prilike prisilijo Grško, da tudi ona d preneha s svojimi protislovanskimi _ animoznostmi, ker tudi ona ima naj- _ več interesa, da se pridruži skupni 3 obrambi. Na "vsaki način — zvršil je g. Ri- i _ zov — je gotovo, da se slovanska ? federacija na Balkanu uresniči mno- i _ go preje, nego se misli, in njena ne- j . j posredna militarična važnost bode _ ogromna, ako se pomisli, da bode . moral kakoršensibodi marš proti Ma- . cedoniji neizogibno iti preko srbske-; . ga "defileja", kjer bode zadostovalo 100,000 ljudij. da odbijejo tudi voj-1 _ sko dveh milijonov vojakov. j Rizov je govoril še o važnosti ear- . jevega obiska v Raeeonigi, ki da bo > imel prijetnih posledic za italijan- _ sko-ruske odnošaje, posebno pa za razvoj razmer na Balkanu. Mi smo ! akcentuirali njegove izjave glede bal- r banske zveze, ker nam pričajo, da se _ vendar bliža svojemu uresničenju krasna utopija bratskega sporazuma ,■ in sobojevništva balkanskih narodov. ] Ali te izjave odličnih balkanskih dr- i _ žavnikov naj bodo v memento onim i _ dunajskim krogom, ki so od vekomaj . mislili, da ležita rešitev in prospeh j ... 1 i' Avstrije v sejanju razpora med bal- ? kanskimi narodi! Kategorični impe- j rativ njihovega zgodovinskega raz- . voja je zveza Balkancev. Naj se to- _ raj Avstrija iskreno pomiri s to lii- _ storično potrebno! Naj se jej pri- _ bliža kakor prijateljica, ker samo j 3 tako bode delala za resnične svoje _ interese. Ce se Avstrija približa bal- d kanski zvezi kakor prijateljica, go- _ tovo dobi mesta v njej, ki se sedaj _ ponuja Turčiji; če bode pa Avstrija _ še nadalje mislila, da njena misija . na Balkanu sestoji v neprijateljskem _ prodiranju, pa najde že na Drini — d kakor pravi Rizov — defilej balkan- j a ske vojske, ki bode zadoščala proti a | združenim armadam vseh Nemcev. ;< Dopisi. Craig, Okla. e Cenjeni gospod urednik:— Prosim za nekoliko prostora v nam j priljubljenem listu "Glas Naroda". Redkokedaj se čuje kaj iz naše na-; selbine, kar pa ni čudno, ker nas je j j tukaj samo pet Slovencev, ki delamo ; • v premogovih rovih. Z delom gre Še precej dobro. Oženjenega ni med j nami nobenega in smo vsi samei. Ob nedeljah se lepo kratkočasimo z ječ-t menoveem, kterega si sami zvarimo, j a je veliko boljši, kakor kupljeni. p Delo se v Oklahomi vedno dobi, a j Slovencev ni, ker ni pive. Globoko nas je užalostila grozna vest o nesreči v CLierry, 111. V podporo vdovam in sirotam Vam pošiljamo po možnosti nekaj denarja. Darovali so: Ivan Vidic $1.00, Josip ^ Šuklje, Medard Zor, Ivan Podobnik ^ in Andrej Bizjak vsak po 50 eentov, skupaj toraj $3.00. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, Tebi Glas Naroda pa želim obilo vspeliov. _ Ivan Vidic. i f«**"** | Segundo, Colo. . Dragi gospod urednik:— Prosim, naznanite v naš list Glas , Naroda tužno vest. Dne 24. novembra je smrtna kosa pokosila našega rojaka Fran Urbančiča, ki je šel zjutraj zdrav in vesel na delo v premo-, gov rov, kjer je padlo na njega več stotov kamenja in ga usmrtilo. Ranjki je bil doma iz Kala h. št. 51 pri Št. Petru na Notranjskem. ' Tukaj zapušča enega brata in v stari domovini dva brata in dve sestri. Bodi mu lahka svobodna zemlja! Zahvaljujem se ob enem Andreju Glažer, Antonu Klopčar, Simonu . Kozolie, Josipu Kapel, Lovrencu in < njegovi soprogi Frančiški Ponikvar za vse, kar so dobrega storili za ranj- 1 kega. Bog jim plačaj njih trud! ! Ne morem molčati, da tukajšnji 1 rojaki niso kar nič zavedni. Bali so se^ da bi se udeležili sprevoda mo- j jega brata! i Pozdravim vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi dragi list pa -želim obilo uspehov. Ivan Urbaneič. s J. C 30 ministrov v pokoju ima sedaj Av- i strija. j Od leta 1893 do danes so ti bivši i ministri prejeli na pokojnini lepo -t svotico 1 milijon 200 tisoč kron. Se- b veda imajo nekteri ministri znatno s povišano milosAivo penzijo, tako, da J t je svota mnogo višja, nego gori na- n vedena. Srečna Avstrija! o Svatba. 9 D 0 ° ^ L ^ Srebrn srp je plaval med zvezdami in rezal bele oblačke, ki so se razpo-' sajeno lovili po nebu, zakrivali drug : drugega in v tesnem objemu nato e splavali naprej nad vode studene, nad gore zelene. Pa kaj bi o tem, čemu bi skrbel za nočno zeqitovanje lahko-a , miselnih in nestanovitnih popotnikov ; sinjega neba! Rajši poglejmo, kako se ženi Zaplotarjev Andrej pri lepi . Nežki! 11 \ isoko lestvico je pristavil in sple-. zal po njej do prijaznega okenca, na Ikt erem so cveteli nageljni. Ker je bila gorka, julijska noč, je bilo okno a na stežaj odprto in Andrej je nekaj _. časa poslušal rahlo dihanje lepega _; dekleta. Ko se je naslišal tega, je e 1 poklical: . . e "Nežka. ali slišiš moj glas, angelei so prišli v vas!"' i Nežka je nehala dihati in tako je o J Andrej vedel, da se je že zbudila in potuhnila. Zato je nadaljeval: "Kar k oknu priteci iu mi dober večer reci!'' Nežka je vzdihnila in se dolgočasno zasmejala: "O. Andrej, zakaj me pa budiš! AJi si res tako mlad. ali il , o pa nič ne delaš po dnevi, da mi še po noči ne daš miru." e ''Glej jo no, kaj še ne %*eš, da sem ^ ženin in da iščem neveste? K tebi a : sem prišel, da te pobaram, če hočeš . biti moja. Saj veš, da imam tri hiše 'in dvajset krav. Ali ti je prav?" u ''Tako je, Andrej! Ne rečem rav-j no, da te ne vzamem, ali nič posebno ^ mi nisi po volji. Kaj si pa imel z i_ j Anžonovo Špelc-o? Kar povej! Saj _ i so te videli, kako sta brala jagode tam po Primoževem lesu!" i 1'Nežka, Nežka", se je razvnel ženin, "to pa že ni res. Še poznam . 'jo komaj. Samo to vem, da ima rja- 0 vo koeomajko ob nedeljah. Ti imaš e pa žametno, zato imam tebe veliko 1 rajši.'' "Ze dobro, kar domov pojdi, in če j mi imaš kaj povedati, se pa v nedelje a oglasi, ko bomo vsi doma." a "Pa nikar ne zameri", je še dejal n Andrej. _ "Žalosten fant je to", je mislila Nežka, ko je odšel. '1 Pa grd je. ko-jjlzav in ves kriv jG žo. In dolge, koščene roke ima, brrr!" Kar stresla se je, tako malo ji jc bil po volji. "To je pa Žagarjev Tonček že ve? drug korenjak. Nabiksane škornjic« nosi, zavihane mustačke in gleda kakor sam zlomek. Tistega bi pa rada imela, tistega", je sklenila Nežka. "O, zakaj nima Tonček trel.f hiš, n , zakaj ni Tonček Andrej, kako bi bilo \ veselo!f' [-; Vzdihnila je in zaspala, e I ^ tem trenotku pa se je prislonila 0 lestvica znova na njeno okence in zo-e je fiekov korenjak, golorok in te-d men, plezal navzgor. b "Nežka, če sem tvoj, oglasi se mi takoj, če ti pa nisem všeč, grem rajši j proč." Dekle si se ni zmelo oči. a takoj je a spoznalo po glasu, kilo stoji pred ok nom. Zasmejala se je veselo in ži-a vo ter skočila k oknu: i_ "Joj, Tonček, ali si res ti! Po-_ zdravljen bodi, da te ni bilo tako dolgo v vas." p Podala mu je roko. k "Zakaj pa nie ne govoiiš? Ne veš. kako tejmam rada. Ravnokar je bil Zaplotarjev Andrej pod oknom in me 1 je vprašal, če ga hočem. Oh, zakaj □ me rajši ti ne vzameš?" "Nežka. saj veš, kako je. Pri nas | je vse narobe. Stari je vse zapil, in drugi mesec grem po svetu." Dekle je zajokalo in objelo fanta s okoli vratu. "Oh, da mora biti tako! In na-! zadnje bom morala vzeti Andreja. _ Drug me ne mara, ker nismo bogati. . Zaplotarja pa nobena druga noče, s ker je grd kot satan." Tonček je molčal in trdno stiskal . dekletovo roko. "Z menoj veš, kako je. V Ame-i riko pojdem in ne bo me več nazaj. Pozabila se bodeva, in tako bo najbolje." i Nežka je vzela Nagelj z okna, ker i je bil na potu in je Tončka tesneje i objela. "Nazadnje bom seveda vzela An-- dreja. Ali ti počakaj vsaj tako dolgo, da prideš na mojo svatbo. Še en-, l krat naj bom vesela s teboj!" i Tonček je molčal in nekaj mislil. . Nato se je nagnil k dekletu in ji na j uho dolgo šepetal. j "Ne, ne, tega ne!" se je branila' , Nežka. "Vse drugo, samo tega ne!" j Znova se je sklonil k lijej. V tistem trenotku se je srefirn srp na visokem nebu skril za kopo blestečih oblačkov, od vseh strani so se gnjetli nagli nebeški popotniki in ga popolnoma zagrnili. In potem so začele mežikati zvezdice in v straLiu trepetati, ker ni bilo več nikjer njihovega srebrnega tovariša. Drhtele so, in svetle solze so jim padale iz oči in ! tekle v črno noč. A ko se je nazadnje srp vseeno izvil in rešil izpod oblakov, se je začuden oairal na ze-j j rmrt i leni vrtič ob beli hišici. Lestvica je bila še vedno prislonjena, a Tončka ni bilo nikjer, in tudi Nežke ni bilo pri oknu. Srp je vprašal zvezdice, ako so videle, kara je izginil, ali niso mu hotele odgpvoriti. Sramežljivo so drhtele in trepetale. "Kaj rhu to mari", so si mislile med seboj, "saj tudi me pe vprašamo, kaj je delal za oblaki s tisto tanko mejrlieo. ki se ga je tako zaljubljeno ovijala." n. V nedeljo je prišel Andrej s svojim očom na Nežkin dom. Bila sia svatovsko opravljena, v visokih go-i renjskili štebalali, s srebrnimi gumbi na telovniku in v kosmatih rjavih kastorcih. "Ali nam boste dali dekleta?" je 'Vprašal starf, ko so se pomenili o lanskem snegu. "Ali nam boste dali tistega dekleta, ki jo za Nežko kli-, čete. Teea-le fanta ženim, pa sva jo kar k vam mahnila." Nežkina mati je bila vdova, sedem . otrok je še bilo pri hiši, in brez gospodarja. . I "Poklicali jo bomo. Če je njej , prav, bo tudi meni. Fanček, steči po Nežko v kamro! Precej naj pride , dol!" "No. zdaj pa še .ti govori z dekletom", je dejal stari Zaplotar Andreju. ko je prišlo dekle v hišo. "Ti ; si silil sem, boš že vedel, kaj in /kako:" Andrej je bil danes skoraj korenjak. Črni suknjič, bela srajca, ži-t dana, rudeea ruta za vratom — baš , korenjak, j! In tako je dejal: ,j "No, no, sj\j veš, Nežka. prišel sem po besedo. Tri hiše imamo, in dvaj-[ set krav redimo, kaj ne, oče?" j Stari je pokimal. "I)ve dekli ti bosta pomagali in ; mati. Stara Špela je tudi pri hiši, ( če je prav stara, pa je še za delo. Še zmirom spleza na češnjo, letos jih je , nabrala dve čajni." t -Nežka se je dolgočasno smejala in je topo gledala grdega snubača. Ble-I da je bila v obraz, trudna in nič se ji ni ljubilo, j "Že dobro", je rekla. "Kar sem ti obljubila, to bom izpolnila." Nato je začel stari zavoljo dote, in ko je zvedel, da ima dekle tristo za-,. pisanih na gruntu, je zagodrnjal: i "Zavoljo bogastva nisva prišla k , vam, ampak zato, ker je dekle prid-? no in ker sta že vajena drug drugega. Veš ti. Marijana", tako je bilo t ime materi. "bolje se bo godilo tvoji hčeri, kakor se je pa tebi. Saj sem se tudi jaz ženil v mladih! letih pri >, neki lepi Marjaniei. Pa me nisi ma-: rala in si vzela rajše svojega Janeza. Zato si pa ves svoj živi dan napleta-( la sok in krompir. Tvoja hči pa je pametnejša, in ti lahko zahvališ Boga, tla je tako." Mati ni odgovorila. Gledala je v . tla in mislila na mlade čase, ko je še . nosila rudečo ruto, roža s t predpasnik, svetle čižmičke in rože na licih. Spomnila se je svojega Janeza, za-j stavnega korenjaka, in ga primerjala z Zaplotarjem. In skoro ji je bilo žal Nežke. in čudno se ji je zdelo, da se je hči odločila za Andreja, ki je bil že mlad ves kriv in pust in dolgočasen. Stari je udaril ob mizo in spregovoril : ' "Saj vem, kako je, Marjana! Te-ga-le jabolčnika, ki si ga nam prinesla na mizo, ne bomo pili! Ti, fantič, kako ti je ime? Jožek si. Skoči k Francom, pa prinesi Štefan vina. rumenega! Pa ne smeš nič sam piti, da bi potem prilival vode! Če ne, te bom za ušesa!" Nežka je zardela ki sovražno je pogledala starega, mati pa je pogledala skozi okno in se naredila, kakor da je preslišala Zaplotarjeve besede. "Spekla si pa dobro, Marjana!" je pohvalil nato in grizel kos orehovega štruklja. "Sedi no bližje, Nežka, sedaj se me boš že morala privaditi." Prišlo je na mizo vino, in ko so ga spiti, sta snubača odšla. "Dolgočasna moža sta to", je dejala Nežka. "Ali ne, mati?" "E, nič se ne brigaj zato! Spala boš pa le na mehkem!" ! -Hči se je solznih očij ozrla skozi okno. (Konec prihodnjič.) Mad j ar ska plemkinja in kravji pastir. V Budimpešti se je teh dni v matičnem uradu 6. okraja vršila poroka Margite baronice Lonyav s 301etnim pastirjem Arpadom Kesztivarhelyi- j jem. Nevesta je bližnja sorodnica grofa Elemerja Lonyay, soproga bivše nadvojvodinje Štefanije. 'M l Ženske na Angleškem. Okoli sredi tega leta je bilo na Angleškem 1,244,558 več žensk, kakor možkih. Priporočali bi toraj o-nim možkim, ki so tu dobili korbce, da se -obrnejo na Angleško. V Avstriji je, kakor znano, veliko pomanj- j kanje žensk (namreč dobrih)." j Kaka bo zima? j Neki pariški meteorolog trdi, da so najhujše zime onih let. kterih število končuje na "!)". Leta 959 po Kristovem rojstvu je zamrznil severni del Jadranskega morja. Leta 11S!> je bilo silno veliko snega. Leta 1209 je radi tega mnogo živine poginilo. Leta 12(>9 je bilo morje nad Dansko in Norveško zamrznjeno več mesecev, tako, da so se sem in tja vozili na saneh. Na Angleškem je bila leta 1339 tako ostra zima, da je nrnogo ljudi umrlo od lakote. Leta 1409 jc bila zamrznjena Donava od izvira do izliva v Črno morje. Leta 1409 so pozeble trte na Francoskem. Na Francoskem, v Švici in gornji Italiji je leta 1G09 vladala tako ostra zima. da so morali segreti hleb, preden so ga jedli. Leta 1639 je bila Inka v Marsilji zamrznjena daleč v morje. Leta IGGf) je bila najdalja in naj-ostreja zima na francoskem; cena živilom je tako poskočila, da je v mnogih krajih bila lakota. Leta 1709 - je bila tudi huda zima. Zemlja je bila zamrznjena seženj na globoko, a severna morja so bila zamrznjena nekoliko milj od kopnega. Na tisoče divjačine je pribežalo iz gozdov v vasi, da si poiščejo zavetja. Ptiee so po leti zmrzavale. V letih 1729. 1749 in 1769 so bili vsi potoki in reke na Francoskem nekoliko tednov zamrznjene in večji del sadja je vzel silni mraz. Leta 1799 iu 1829 je bila na Francoskem tudi ostra zima. Lakota je bila na več krajiLt Tako je bila dolga zima tudi leta 187^ in i 1899. Potemtakem trdi meteorolog, | da bode tudi letošnja zima huda. ] Hamburg-American Line. Lksprcsni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-YGRKOM IN HAMBURGOM. ^ enki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojivom ter podmorskimi signalnimi aparati kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IX UDOBNOSTI,-POSEBNA SKRB IN POD- TORBA ZA SLOVENCE. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hambarg-Afterican Line, ali pa pri lokalnih agentih. um pOtlifBŠ --- r J naznani svoj prihod tvrdki Frank Sakscr Co. 82 Cortland St , New York, N. Y. katera jjoslje svojega uradnika na tukajšnje zeleznifike postaje, da te dočaka in spremi v našo . pisarno, na ta način se izogneš dvomljivih ljudi, kateri vedno prežij na potnik«, in si denarje. prihrani i. - r , Slovensko zdravlšče Dr. J. E. THOMPSON, 342 W. 27th St., NEW YORK, IN. V. je crraduiral kot Z'lravnik na iinfffpni YaV v NVt Haven. Conn, ter dne junija 18.-.; bil i>r.>n-.r>viiTin za doktorja uredicin ■ I)ne . . junija isteira leta dobil je državno dovoljenje da odpre paei-TUelo v New Yorku, karjeiioi.il <1 County Cleks Offi -o. Leta 1SS4 bil je DO lieieveu Cullejre H.i pitai ime-noran licenciatiom. Leta l*sr, dobil j-- ru rr.M 'N;>|.h mo iz universe v Haiti. Or. J_ E. Thomps-.n j-kasneje študiral na rajnih mestih v Evr. -p: rpitiulne bolezni. On je preko 14 let zdravni ki v-esčak in fiaskus za mestni zdravni-ki department- v N< v Yorku, tudi ježe več kot 10 let ffiavni zdravnik in avnatolj Slovenskega zdravišča v New Yorku. kot najboljšega in n.ijisknšenejga zdravnikn, kterenm laliko z mirno vestjo in popolnim zaupanjem poverite svojo bolezen v zdravljenje. Dr. THOMPSON vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenj«' sledečih boleznij: Posledice ** «,» 'F 'A PRIPOROČAMO VAM Dr. J. E. THOMPSON A ■ --v ;: alovensko katoliško podp. društvo sveteBarliai j i ■ Za Zjedinjeae države Severne Amerik* Sedež: Forest City, Pa. iikorporirano dae 31. jinuarja 1902 v driavl ODBORNIKI: ") I Predsednik: A LOJ. ZA VERI. P. O. Box 347. Forest City, Pa. Todpretlsednik: MARTIN" OBREZAN, Box 51. Mineral, Kans. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OSTIIi. im E. GOth Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. >1 --o-• NADZORNIKI: MARTIN GERCMAX, predsednik, Weir, Kan?. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Ta. . 1 JOS BUČEN ELI, staiejši, II. nadzornik, Forest City% Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa. --0-- POROTNI IN'PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBRECrAR, predsednik porotnr^ odbora, ir, K.ins. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. i IVAN T Oft NIČ, IL porotnik, P. O.,Box 52J, Forest City, Pa. ■-o-- Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." J ■ Jugoslovanska^^ Katol, Jetoeta, f • '' t i kkorporinma dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. i. URADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, { Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. * NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St., Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, Mich igan. _ POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bih-dine, Pa. IVAN MERHAR, in. porotnik, Box 95, Ely, Minn. --o Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.. Joliet. El - o-- Društveno glasilo je "GLAS NARODA." ■ i 1 Asesment štev. 137. Ely. Minn., 1. dec., 1909. ^ ZA MESEC DECEM3ER. T.i asesment je razpoka n na 47S!) fdanov prvega in 583 članov dru-ziira razreda, ter 2015 rlanie. V>ak <"Ian pive-ra razreda plača za smrt-nino <"!am, - 80 ,4.. za pošk. in bol. 50 centov, vknpno $1.10, člani druzega razreda plačajo za smrtnino 10 H. in za druge sklade kakor in prvi razred, vknpno tT> ct., članice plačajo za smrtnino 75 e:., vkupno 75 centov. Z bratskim pozdravom GEORGE L. BROZICn, gl. tajnik. j CARNEGIE TRUST COMPANY, j I 115 Broadway, New York. ( | Glavnica in prebitek................$2.500.000,00 j j Depdzitarna za državo in za mesto New York. ) *> URADNIKI; 4 i Charles C. Dickixsox, President j James Rosa Curbak, Vice-President. Robert L. Smith, Vice-President- f Stanton Drobnosti. . KRANJSKE NOVICE. Nezgode. Bajtar France Klomen-tii" iz Podgnre je pomagal šosedu v gozdu riniti voz. Po nesreT-i mu je priSI* leva noga pod kolo in se je zlomila. — V spodnji Ši^ki je padel delavet- France Aplenc pri žimnjeku-bi v kad, kjer >o bili vrele d rože in »e je na nogah nevarno oparil. — Ivana Martineič, k« ->eertis::nja, je padla •pri "Balonu" na Sv. Petra obrežju tako nesrečno po stopnicah, da s- ji> zlomila ilf>no nocro. — V "ro-Zfhi v Črnem Vrlin je napravljal bajtar Jakob Kavčič drva. Po lastni ne-previdnosii je padel in si pohabil da*no rr.ko. — V Zagorjn je trirovski hlap»e Janez Zupane tako nesrečno z voza padel .da je zadobil t^ke okva-* rs. — Miatilni stroj je prijel za roko vsi i'd nepazljivosti 11 letno Alojzijo Jerman, posestnikovo h«"i na Vrhu. — Na kajžarja Franceta Merlaha se je zvrnil voz. naložen z lesom, katerega je peljal za paleto v Bistro. Zlomilo mu je desno no:*o. — Vžitkar AnL»n Mazi je padel doma v Gostin-eali ]»o sropnieah in se nevarno poškodoval. — Anton Riliar, mizarski močnik v Toenniesovi tovarni, je žadobil pri oblanju de*k na roki nevarno poškodbo. — Alojzij Markie, llleini sin pocestnice, je padel na domačem v h u z voza in se tako jvtško-dovnl, da 'O ga morali oddati v tukaj-njo b«>!ni<*o. — Na lovu se je ob-streiil Janez Jenko, posestnik v Dv »rjah. Padel je z nabito puško take nesrečno, da se je sprožila. Stre! tra je z a de' v desno roko. V Mengšu je utonila v Psa t i 17-lefna Frančiška Knapie, iz Dobena. Služila ji- v pivovarni in prala. I\;ir omahne v v?.do. Šolarji so jo čuli. ko je klicala na pomoč. Orožniki so kar če/ plot poskakali, da bi jo rešili, a v tem trenotku je zginila v narasli P~-»li. Našli so jo pozneje v Loki pod Mengšem pod jezom Mihe Kralja. 15.000 izvodov škofove brošure v nemškem prevodu so prodali na Dunaju v času od 15. do 18. novembra. V tiska je sedaj 2T>.000. Nemški listi dostavljajo te viesti to-le pripom-l»o: "Iz vse Avstrije dohajajo na Točila r.a senzaeijonelno brošuro in po* sod. kamor pride ta knjižica, odpira lpidern oči o težnjah duhovščine dobiti vpliv tudi na zakonsko življenje. Kakšnih sredstev se pri tem po- i sduKije duhovščina, kažejo v brošuri navf- eni citati iz sramotne in umazane kn.ji/icp škofa Jegliča, ki pa tudi obenem odkrivanju, na kaJcšen način "poučujejo' duhovniki v spoved-nieali žene in dekleta našega naroda «» zakonskem življenju. Skrijte se slovenski literati, kajti rsi skupaj niste dosegli takih uspe-hov, kakor ljubljanski škof s svojimi rdečimi bukvicami. Najprej ♦Zagreb, potem Dunaj in sedaj Trsi. "Hudičev rep" (La coda del Diavolo) je 18. nov. priobčil T. del škufove brošure. Trst se je skoraj strpol za to številko. "Hudičev rep" še nikdar ni prodal nobene številke v tolikih izvodih kakor sedaj. V uvodu pravi prevajatelj: "Brošura ljubljanskega škofa in n svojo zgodovino, ki je znana v vsej Astri ji. Prelat je spi>a' in izdal v slovenskem jeziku nekaj inštrukeij svojim ovčicam, da bodo znalg obnašati v občevanju z janci nji'^'-ve črede. Bi'ošnra je spisana brez ovinkov, v surovem slogu in s tako natančnimi anatomičnimi definicijami, da če bi mu v tem prost -in pievolu obranili fizijoloirično Home nklr.ruro. ki jo je rabil prečasti-ti rutor. bi nas dr. Zencovicb f državni pravdnik) in vsi njegovi Bar-az!i (dr. Barzal. namestnik državnega pravduika) ne le zaplenili, ampak poslali bi nas naravno v luknjo. i;i žalibog v ono luknjo, v katero se pride tudi brez učenih inštrukeij nionsignor Jegliča.'" Brez odveze! Nedavno je bilo mnog.- dijakov pri spovedi. Kdor je povedal, da je bral škofovo brošuro da, kdor jo je le kaj omenil, ni dobil odveze. Torej že spovedniki obsojajo škofovo brošuro. ZasaČene s<> bile nedavno na južnem ljubljanskem kolodvoru tri ženske iz Most. odnosno iz Sela. ko so kradle premog. Imeli so nabranega že vsaka do .jO kg. Železniški usluž- 1 benci >o jim premog odvzeli ter se bodo morale ženske vsled tega zagovarjali pred sodiščem. Med vajenci. Nedavno je na Er-javčevi e t < t i v Ljubljani nek vajenec ; svojemu tovarišu toliko časa nagajal in fiiil vanj, da je ta zgrabil in vrg*d v Šolsko okno, vsled česar se je to razbilo. Vajenec, naaajivec se je pa na desni roki s Šipo obrezal. PRIMORSKE NOVICE. Lerassi in dr. Luzzato izpuščena iz preiskovalnega zapora. — 18.-nov. sta bila izpuščena na svobodo dr. Rajmcnoo Luzzato, odvetnik v Gorici in Alfred Lenassi. industrijec v Gorici. Dala sta kavcije vsak po 120 tisoč kron. Kakor znano, sta zapletena v znani krah pri "Banca popo-lare." V preiskovalnem zaporu sta sedela ' od 20, septembra t. 1. torej 2 dni manj j kot dva meseca. V Krminu k nočno vendar razširijo železniško postajo. Za to je bil že zadnji čas; pri izvozu raznih pridelkov se je čutilo obtežilno razne nedo-statke na postaji. j Tatvine je bil obdolžen 30 letni H. Mariiaelii iz Gorice, in sicer da je u-kradel v Fari v Furlaniji 20 K, 100 lir ter zlato verižico. Obsojen je na 15 mesecev težke ječe s posti. Čudakova zapuščina. V Trstu je nedavno umrl znani Čudak Cossiz in ie zapustil tržaški občini col milijona kron, katere je nabral tekom 85 letne svoje dobe. — Sorodnikom je zapu-s'.U samci pravico vživati premoženje, ki ne njihovem odmrtju zapade tudi i občini. Pockušen samomor. V Reki je skof-ii v morje trgovski sot rudnik A. t-Gostisa iz Logatca. Pilotje Matko- - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice - Spiješ Celovec sprejema vlogo na knjižico in na £Oj Celovec ———■———koči račun ter je obrestuje po člstih^K 3 JO —i—«—-- » in Trst ■ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurziL " ■ • Delniška glavnica • zastopnik za ^jedinjeBe.držare je tvrdka . Rezervni e je vdeležilo 'i') delegatov med tc-mi več inozemskih žensk, bolgarskih dijakov in učiteljic. Kongres je kor.statiral. da se je v Bol^a-liji pomnožilo število anarhistov. Skleuilo >e je organizirati anarhistično stranko in sklicati za božične praznike javen kongres v svrho živahne anarhistične agitacije. HRVATSKE NOVICE. 0 Strossmayerjevem spomeniku se !je nedavno razpravljalo na meščan- . --kem sestanku-v 1' Trgovskem domu7' 1 v Zasrebu. Shodu je predsedoval dr. Nikola Hoffer. Shod je sklenil. rabiti edino v to sv:ho in da se naj za izvedbo spomenika razpiše natečaj. !:i se ga smejo udeležiti vsi jugoslovanski, toraj ne samo hrvatski nego tudi srbski, slovenski in bolgarski umetniki. V nredništvu "Pokreta" je vstopil g. Julij Ježič, dosedanji upravitelj tega lista. T*pravništvo je prevzel g. Ante XiKolantic. ŠTAJERSKE NOVICE. Svojo ženo je ustrelil dne 17. nov. posestnik Laufer v D-ibrenji pri Mariboru. Prepiral se je s svojim sinom, katerega je hotel ustreliti. Ker ga je mati branila, je podivjani oče iz jeze ustrelil svojo ženo. T~?trelil jo je o«l-zadaj. Kroglja ji je obtičala v prsih. LaufVrja -o zapiti. Tier je bila žena že preje hudo bolna, je malo upanja. ode že oproščen. KOROŠKE NOVICE. Nagla smrt. Nedavno se je ponesrečil v Grof lovi gostilni na Predi-til leia 18.'či so nemškutarji pobili vse ši]>e na tamburaškem domu. "Ni neverjetno, da so to storili Slovenci, samo da spravijo Nemce v slabo luč" — pravijo nemški listi. Za Bo^ra. je li mogoče, da nemškutarska svojad pride še na slabši glas? — RAZNO TERNOSTI. Zajec po lastni ceni Neki renski veleindustrijalec je nejel lc\ in sorodna dama ga je prosila, da ji naj pošlje zajca "in, ljubi Alfred, kaj ne. da mi ga bodeš za lastno ceno poslal?7' In res! Hitro je dobila ona dama zajca in z zajcem račun: 'Najemnina za lov (500 mark, lovski paznik 100 mark. škoda po divjačini 50 ma k. Ker smo ustrelili vsega 23 zaj-| streljenim 450 mark, skupaj 12(30 i mark. Kersmo ustrelili vsega 23 zaj-ce\, pride na enega 54 n ark 78 feni-gov. "Ce ti je po volji, ti za to | ceno še pošljem kedaj katerega." Češki trgovci v Varšavi. Češke trgov.-ke organizacije prirede kon-; cen. meseca novembra izlet v Varšavo, zaradi dogovorov o novih trgovskih zvezali. Od strani ruske vlade ; so je sporočilo prirediteljem, da je izletnikom vsaka politična izjava strogo prepovedana, gr pouk V ANGLEŠČINI IN LEPOPISJU potom dopisovanja. Zimski tečaj sedaj odprt. Pojasnila daje zastonj Slovenska korespondenčna šola, |(illO St. Clair Ave. (S/ B. 10), Cleveland, Ohio. naznanilo. Tem potom naznanjam vsem članom slovenskega pevskega društva "Domovina"' v New Yorku, da se vršijo v bodoče redne pevske vaje vsako nedeljo dopoldan od 10. člo 12. ure v društveni dvorani "Slovenski Dom", 1(J7 E. 4th St., New York (med Ave. A in 1. Ave.), in sieer pod vodstvom pevovodje Mr. B. Lak-: ne rja. G g. pevci so naprošeni, da se istih i točno in pofyiostevilno udeležujejo. S pevskim pozdravom Ivan Zupan, tajnik. New York. 1. dee. 1000. POZIV! Podpisani poživljam onega, kteri je pod mojim imenom poslal "Ženit-no ponudbo" na uredništvo "Glasa Naroda77, da samovoljno prekliče, ker to je laž. Res je. da imam svoje pohištvo, toda mi u* potreba po časnikih iskati SGtovajiišice. Jaz si je bom poiskal, kadar-se bode meni «Jo-a zdevalo. Oni lažnjivec naj v bodoče pred svojim pragom pometa in mene naj pusti* v miru. Frank Prašnikar, P. O. Box 339, . Clinton, Ind. (4-7—12) POZOR ROJAKI! Novoirnajdena, garantirana, zdrav* Alpen Tinktura za plešaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lujr, brki In brada popolno*"* zrastejo. K<-amatizeni in trganje v rokih, nogah ii krita, kakor potne nu^c, kurje otesa, brsdovice in oieblinc, vse te bolesni sc popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamCi |500. Pilite takoj po cenik i terega Vam poiljem zastonj 1 JAKOB VABCIC, P. O. Box 6», CLEVELAND, < kani sloven**! Cene ao zelo nizke, oziraje riki priporočamo zlatarsko tvrdkc DERGANCE, VIDETICH * CO. j ki se nahaja na 1622 Arapahoe St. JDenver, Colo. Imenovana slovenski tvrdka prodaja samo zanesljivo, po steno blago. Svetovati je vsem Slo vencem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tujcih. In zakaj tudi pri ; tujcih, ko imuma dovolj slovenskih trgovcev, ki nam tako radi postrežejo! Naša dolžnost je, da jih podpiramo. Kdor potrebuje fine, zlate ure b sploh kako zlatnino, naj se obrne na slovensko tvrdko Derganee. Videtici & Co. v Denverju, Colo. Opozarjam« tudi na oglas, ki ga ima dotična t vri ka v našem Us tu. in verižica ZASTONJ Ameriško uro, 2 solidno pozlačenim j^jTiSŽSML pokrovom Ramn tirana pet lft. do'.i flč^pSf^^^^^ kdor prodaja nas 21 kosov draculj Hj^yK^ti^^Bpo ll;c. Poili naslov in mi ti upa-Ko prodal pošle.-- nam $2.40 in dohiš uro ter verižico. ^tB^g^apr UENRY JEWELRV^CO MJept. 167, tt - NA RA VINA ^ g KALIFORNIJSKA VIHA & -K ,1,1'- pR0I)Aj# £ ^ Dobro Crao vino po 50 do 60 cL yd: salon o posodo vred. Jjr >W- Dobro belo vioo od 60 do 70 ct ^ galon a poeodo vrod. ^ &J Izvrstna tropavlca ckI ^2.50 do oo jR gslon b p-jeodovred. ^ JJ Manj nego lO galon naj ffc rf nihče ne naroča, ker manje ko- licine ne morem razpošiljati. /J H Zajedno z naročilom naj gg. na- jVi roeniki dopoeliejo denar, o žiro- bi Si ma Money Order. vf^ |u Spoštovanjem y H Nik. Radovich, j^l 594 Vermont St., San Francisco, Cal ^ NAZNANILO. Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da je v korist onemu, ki želi dobro iti naravno vino, če se obr- v .. . , ne na posestnika vinograda, ne pa na agente, kteri nimajo svojega vina. : # I l / } \ j "f i i V nžJt ^ f iiP S < Cena dobremu belemu vinu je 33c-galona in črnemu pa 2Se oralona. Tovorne stroške plaf-ate sami. Manjših naročil od 50 gal. ne sprejmem. Kjer je vas več skupaj, zložite se za celo karo, to je za približno lin sodov in dam belega po 39c. črnega pa po 34c galona in jaz plačam vse: st roške. Z naročilom se posije polovico denarja v mi »rej in ostanek po sprejemu. Prosim za natančni na.-lov, kan naj vino pošljem. Za obilo naročil se priporočam Frank Stefanich, posestnik vinograda, R. R. 7, Bos 81, Fresno, Cal. Slovenska prodajalnica 5312 BL'TLBR ST., PITTSBL RO, PA. Priporočava cenjenim rojakom najtopleje našo zalogo razne pi-i&lne patrebičin«. raolitvenike in rirua* tloveiuke kojigr, razglednice, podobe in okvirje. Pooblaščeno zastopništvo FRANK SAKSER CO. v New Yorku. Sprejemava naročnino za ' Glas Narcda", Koledar in vie v to stroko spadajoče tiskovine. — Posredujeva za pošiljanje denarjev v staro domovino ter preskrbujeva pu-obrodne listke za v Kvropo in obratro. Za obila naročila in poset se priporočata JAKOB ZABUKOVEG in IGNAC PODVASNIK, 5312 BUTLER ST., PITTSBURG, PA. Phone 246. jlg^ FRANK PETKOVŠEK, J.! javni notar - Notary Public, JŠST^ 718-720 Market St., WAUKEGAN. ILL. ; ^j&V- sJ^Sp PRODAJA fina vina, najbolje žganje te " - izvrstne smotke — patentovara zdra g!!®, vda. v PRODAJA voine listke vseh prekomor- i&S&fi' skih Crt. ^K gZW OŠ ILJA denar v stari kraj zanesljive ^^^ in poSteno. UPRAVLJA vse v nourski posel spada-_______________joča dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,New York- ^ T5'v < i £A I5UZ.1L pošiljajo ^ Slo- 1 venci kaj radi f DARILA svojcem v staro domovino in iz 1 Zjedinj'enin držav zgolj gotov denar; to pa S NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE | preskrbi J FRANK SAKSER CO., I 82 CORTLANDT ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. f NEW YORK, N. Y. CLEVELAND. OHIO. sc mora pomanjšati in -irr-r predm, sni !e j>o-tsv- > li ^^^^^ ^^ dajadr/.ave Kentucky in prerohi- W /•/ ; f bic ijski zakoni, kt^ri vničije na^a podictja. I):i mj pa l\ ; J ijsjratW / to dogeče smo ZNIŽALE NASE REDNE CENE OD K00 pri tj'r pride v p^tev jf ! if^ffl!' / Kentuckyjski najboljši Whiskey /! fllf^ jj3rjfu in bol; - a. viii. . Ja M« tudi a!-:o se tra 5>fcu"a z dvojno ceno. To je r. nihal.;.-i in naj ^( (."Jk ,>j \ CI whiskey za bolnike, slabotne in kteri se zdravijo, i.-.-r trn f /l l^ 8 POSKUSITE NA NA5 RAČUN^nToT-a ne pronai,i-:., kot na;bo! -"i lOMl^t^SDT^R^H whiskey, kar fit'i io^iaj [lo^ku-ali, zamv • • ,,ir.. . X*4 ^rW^flr ff in nam jih vmite na naie stm^k?. nakar \"n-n vrnemodena-. n« il Vj fy I da bi Vas >e naprej kaj povpraševali. N'ar.j if lan. - in aIrcsajte- /Tjv "Tj KE?/TUCKY CO-OPERATIVE DISTILLERY CO. » ^OURBON' J Hcpt. RS LouLsville, Ky t Naroči|a hiC.bra^ n nidaljmb za,ijai>, Iri.ir. »o ia ii>. Pri r,!. 'inn* "fli naročila u paciiicaih obre/n-li Jixjt »e uj- i-jo ke! pn IpUcjaa t- to Ti l WFIVI** I (oiiSateT u> pCFKiajo 2 galjaa. ^^^ t>C^iB*i< CM*?*''* _^________■"rrntu^ VsUsovljeas doe li. ivfnit* 190«. ! Inkorporlrana 33. aprila 1909 v državi Penna. t sedežem ▼ Conemarugh, Pa. T^'* GLAVNI URADNIKI j ' *rtdsednik: MIHAEL ROV AN &£K, R. F. D. No. 1, Conemst^H, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 624 Broad St., Johnstown, P*. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY "VTDRICH, P. O. Bx 523, Conemangh, Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemangh, Pa. Pomožni blaga.".: IVAN BREZ O VE C, P. O. Box 6, Conemavgfi, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, pred«, nadz. odbora, Box 508, CouemaugH, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemangh, Pa. ). JOSIP PREMET J, nadzornik, L. Box 275, Conemsngb, Pa. -2 • I POROTNIKI« f ALOJZIJ BAVDEK, prtdaednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa-, MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. \ IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemangh, Pa- CJT* f- j ERWVNI ZDRAVNIKI ^ R. XL S. BR AIJ^TETt, Greeve Bt., ConemasgS, Ps» P"**?*' iT*- --------~ L- ** 11 ' Csnjena roJtva, osiroma njiS aradnild §o ulju dno proieni fofilja* ienar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vae drudge dopise pa na glavnega tajnika. , V »lučaju da opazijo 3raXtrenI tajniki pri mese&rih poroiib*, sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj ss to nemudoma naznani na vrad javnega tajnika da se t prihodnje vopravt • - m*— DnJtvezw (-Wo Je "GLAS NARODA". _ ____. V padišahovej fiend. e-e: . f Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. li k> v. SESTA IN ZADNJA KNJIGA. ŽTJT. - (Nadaljevanje.) * "Not"' vpra-a. ko ne odgovorim lakcj. "Ali mi nočeš spolniti moje prošnje, sidi?" "Da, ITslef. Te gospodari v t vojen: želodcu lek do jedil, ti moram, ker si !r.oj prijatelj, pomagati in te opiostiti trpljenja. Govoril bodem toiaj z ženo " "Stori to, tori! Zapisano je. da povrne Alah vsako dobroto, ktero stori kdo drugemu, in jo tisočkrat povrne. *' "Potem meniš, da me bode Alah za to tisočkrat obdaroval, če kupim za tebe prešuje meso?" "Da. ker ni zapovedal preroku, da nr.;: prepove to jed, in radi tega so bode veselil. da -"astim to nedolžno žival po zasluženju." "Jaz pa ne verjamem, da se prešle jako veseli, če predelajo njegovo meso v klobase in prekajeno svinjino." "To je pa usoda in vsako bitje, ki izpolni, kar mu je namenjeno, je lahko srečno Prerok pravi, da je umreti sreča; potemtakem si prešič samo to žcii, da bi era bitro zaklali. Sedaj pa pojdi k ženski; toda glej, da drugi ne bodo videli, kaj bodeš prinesel. .Taz s* vrnem po drugi strani k njim, ker ni treba, da bi vedeli, kai ;va midva govorila." Re> odide in ker vidim, da ima hiša tudi zadaj vrata, stepim skozi nje. t Dosedaj sem vedno mislil, da je gostibiiTarka sama. Radi tega se mi čudno /di, ko čujem dva glasova. Obstanem, da bi poslušal. Konadži je. ki go voli z žensko, in razumem skoraj vse. Gostilničarka se poslužuje sicer svojega narečja, a se jako trudi, da bi jo konadži razumel, kar pride tudi meni v dobro. "Toraj so ~e tukaj vstavili," pravi. "Ali ti niso povedali, da pridemo tudi mi?" "Da, toda ne, da bodeš tudi ti pri njih. Pripovedali so mi, da so tvoji spremljevalci prav hudobni ljudje. Radi tega jim nisem hotela dati pijaie.'' "To ni bilo prav od tebe. Ravno radi tega. ker so tako nevarni ljudje, moraš z njimi biti prijazna in tuui ne smeš pokazati, da veš, kaj tto. Ah imaš mogoče kako naročilo za mene?" :*novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brxojav: ▲LICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V maacoth maja in junljn ae bo-deta igor»j navedenemu brodorja dridraiila Ae dva draga nova pot-aiiks n urnika. PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York ' "■ , .. A.-' ■ r Avstro - Amerika n ska črta (preje bratje GosulicH] Najpripravnejša in nfjcemjša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. - Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in LjuMjane. Poštni parnilci so: "La. Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, .10.000 konjskih mod LaSavoie" " " » ..................12,000 •• 25 000 «' *'La Lorraine" " " ..................]2.000 «' 25 000 " «• "LaTonrame" " " " ..../.............i0 ck»0 " 12 000 ''La Bretagne"................................. 8.0P01' >.) 0<*> " « La Gascogne"................................ B>lxx) «« 9.000 « " Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK — corner Pearl Street, Chesebrou^h Buildiag, Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtki o' io. uri dopalukne is pristanišča štev. 42 North River, ob Mur;on St, N. Y.: La Bretagne 9. dec. 1000. *LA SAVOIE 13. jan. 1910. •LA LORRAINE 16. dec. 1909. *LA LORRAINE 20. jan. 1910. •LA PROVENCE dec. 1909. *LA TOURAINE 27. jan. 1910. •LA TOURAINE ?0. dec. 1909. La Brctagnc 3. febr. 1910. La Bretagne G. jan. 1910. "LA SAVOIE 10. febr. 1910. NIDIA PLOVITBA. ' V HAVRE: " ^ i Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje dne 11. decembra ob 3. nri pop. V BORDEAUX: i Krasni parnik "CALIFORNIE" od pluje dne 1L dec. ob 3. uri popoldan. — Parnikl 2 zvezdo zaznamovani imajo po drm vijaka. Kozminski, generalni agent za zapad, 1 71 Dearborn St.. Chicago, iu CospgDie Senerale TiaptMp. r Francoska parobrodna družba.] UD nrffQČ!irlkoie,išilotovati Hu Ulilaodrefar?do:uo^ f J pisati ra voznjf cene, kretanjo parnikov in dru^u pojasnila, natvrdko Frp.nk Sakcei Co., 82 Cortlandt St., Ne^r York. ; N. Y. Ako nasnaiš priuod, pričakuje te naš nradnik na postaji in spremi na parnik, vse brezplačno. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našeja zastopnika Mr. FRANK SKOK-A, 2838 Lyon St., St. Louis, 7Ao., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Xaroda. knjige in oglase. Lpravništvo "Glasa Naroda". NARAVNA CAtIFORNIJSKA VINA. - —i NA PRODAJ Dobro črno in belo vino muškatel od leta 1!MK) po 30 centov gal. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 črno in mulkatel po 40 c gal., reesling45 c. gal. in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki mošt 24 steklenic ; drožnik po $2.50 gal. Vino pošiljamo po 28 in 50 gal. in posodo dam zastonj. S poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Costa CaCalif oral« boljša Misilka svinskega mesa. Xe verjamem, da si že kedaj kaj boljšega jedel." "Verjamem ti," odgovorim prijazna "Vse. kar vidim tukaj, ima barvo in vonj prekajenega svinskega mesa. in ti sama zglelaš t-^ko, kakor bi ležala z gnjntir.i vred v "salamori" in potem videla v dimu. Blagor tovari.su t vojega življenja!'' "O gospo 1. ne pripoveduj preveč!" pravi laskavo. "Se veliko je lepših v deželi, kakor sem jaz." "Kljub temu se ločim od tebe z zavestjo, da se te bodem še večkrat rad spominjal. Naj bode tvoje življenje tako duhteee kakor ta svinska gniat." Ko pridem iz hiše se požurim, da se znebim zavitka. Vtaknem ga v Hnlefovo terbo pri sedlu. Nikdo ne ona/.i tega, razun njega. Drugi gledajo vešeane, ki ?o prišli radovedno bližje. Mož ki je pri nas »m prihodu poskočil in kričaje zbežal, st^ji pri nekemu drugemu, ki zg>?da jako častitljivo. Oba se vneto pogovarjata. Ravno, ko srečnem skujem mp;o. stopi prvi k konadžiju in se začne z njim tiho. a vneto raz^ovarjati. Potem sc obrne k meni, za-.uli konec svoje sablje v zemljo, se podpre na držaj i it vpraša z obrazom paše s tremi konjskimi repi: "Ti si tujec?" "Da,'; o-Jgovc-rim prijazno. "In jezdiš tukaj skozi?" "Res nameravam tako." pravim še ■■rijaznejše. "Potem veš. kaj je tvoja dolžnost?*•' "Kakšna dolžnost?" To se tuj? jako prisrčno. Možakar me veseli. Toda, čim prijaznejši sem, tem hujši postaja njegov obraz. Na vso moe Sc trudi, da bi mi irr.poniral. "Plačati moraš nekaj." izjavi. "Davek? Kako to?" "Vsak ti'jee. ki pride skozi našo vn;. a:a mora plačati." "Zakaj? Ali vam naredijo tujci kako škodo, ktero je trebo povrnili?" "Plačaj in ne izprašuj!" "Koliko bi pa moral dati?" "Za vsako osebo dva pijastra. Štiri tujci ste, ker konadžija ne računam zraven, ker je znan in dežele sin, li pa si vodja teh ljudij in radi tega moraš plačati osem pijastrov." "Povej mi preje, kdo si!" " Jaz sem feriki ameje dair eminlik'n — šefgeneral javne varnosti tega kraja." "Potem si seveda mogočen mož. Kaj pa, ce ne bi hotel plačati?" "Če ne plačate, vas zarubim." "Ivdo je pa zapovedal, da moraš od vsakega tujca zahtevati davek?" "Jaz in kijaja." "Ali je tudi tukaj?" "Da, tam sinji." Pokaže na častitljevega moža, s kterim je prej govoril in ki nas sedaj pričakujoče gleda. "Pokliči ga sem!" zapovem. " Zakaj t Kar rečem, se mora zgoditi in sicer takoj, drugače--" Grozeee zamahne s sabljo. "Tiho!" odgovorim. "Jako se mi aopadeš, ker imaš tako načelo, kakor jaz: kar rečem, se mora zgoditi. Davka ne plačam." (Dalje prihodnjič.) f CttLIM'S MEW"TO1KMIMCM H MOnML" INSTITUTE 3|HB5S! "BOLTšrrKI I pazite, komu zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: •'Mnogo je-poklicanih, a malo izvoljenih!" Tako je tudi mnogo zdravnikov, kise po casopi-1 sih hvalijo na vse načine, a niti eden vam ne moro pomagati, ker ni vsakdo spo-| soben, da vas zopet privede do popolnega zdravja. Slavni in najstarejši zdravniški zavod na svetu je jedino COLLINS N. Y.» MEDICAL INSTITUTE kateri že leta in leta reSaje bolestni narod gotove smrti. J Ni je bolezni katera bi ne bila dobro znana ravnatelju tega zavoda in katero bil on v kratkem času ne mogel ozdraviti, ako ravno vam nobeden drugi zdravniki ni mo^el pomagati, ter obupal nad vaSim življenjem in zdravjem. Zatoraj rojaki! PosluSajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri vam pripo-rocuje: Ne pičite tem zdravnikom, kateri se po časopisih samo hvalijo, ter ne za-metujte svojega zdrayja in težko zasluženega denarja za draga in ničvredna zdravila, ker s tem samo trpite in si nakopljete prezgodnjo smrt. Da se pa sami prepričate o zdravljenju slavnega Collins New York Medical Instituta pišite takoj danes po znamenito in vsakemu človeku tako potrebno in koristno knjigo: "Človek, njegovo življenje in zdravje," kateTO dobite povsem zastonj, 15 centov priložite za poštnino in odpravo. Ta knjiga vas bode podučila o vseh boleznih, kako se imaste v bolezni ravnati in zdravje ohraniti kakor tudi skušnjah slavnega ravnatelja tega zavoda. V slučaju, da potrebujete zdravniški nasvet in pomoč, obrnite se takoj edino le na ta zavod, kateri je bil do sedaj in bode vedno le v korist in refiitev bolnemu narodu. Ne pižite nikomur poprej, dokler niste vprašali za svet in navodilo ravnatelja tega prekoristnega in rešilnega zavoda, ker ravnatelj vam daje zastonj, osebno vse nasvete in pomoč nstmeno ali pismeno. Ne odlašajte toraj več ter opišite takoj vašo bolezen in najsibode že kakoršnakoli si bodi zastarela, kronična ali skrivnostna, v svojem materinem slovenskem jeziku, naznanite koliko ča^a 1 bolehate in koliko ste stari, ter naslovite pisma na COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., New York I Bodite popolnoma prepričani, da bodete v kratkem zopet temeljito ozdravlj. Valiooni ravnatelj je Dr. S. E. Hyndman. P^ffij Dr. E. C. COLLINS ^^Sf JP^fv svetovno znani medicin- JB^f;^1 rt/tr- ' -ž •I ski Profesor ustanovitelj l/Vte==?V slavnega "Collins N.Y. IvflE^gk Medical InBtitnta"in pi- ^IB^RL^J I^HwjL '"" 8» tel j prekoristne zdra- vilne knjiga "človek, t^jMiaMit'. I | njegovo življenje inlr'! r. | X ;-' "t^ zdravje". '•''l". I Uradne nre—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob uedel. in I prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. iM^-i Milostljivi zdravnik! TKv'^'? [L. Srčna Vam hvala za : ^ Jfiy, ■ poslane mi čudodelne jp , v^S Jfr-jO/ zdravila, r>o katerih sem jš^ ' ( ^rt'^rVTiSjfPb v tako kratkem času 1 ■ 1 ■ jAlyjfi- \ .. . .i-Vrr^T-1 prehlajenja, kašlja in ". SSf^ katarja ozdravil. "f1""!1^"- •' I; \ '• ž Ki Flori jan Rak 1 *.-' " T. .• 'S ' - • . T B Herminie Pa. ;' - " "-1 P Pošljite še danes za_15 centov poštnih znamk za jj prt^horistuo l:njigo "Človek, njegovo življenj« in p zdravja" Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti 1 m ■■ m 1111» — —M—^i__i_nu^_mi«_i__