La Vaj Sta 2l (^JtttTO" SIL, gf. ŽH«? Upravništvo: Ljubljana, Knaflje*a ulica 5. — Telefon St 3122, 8128, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 in 24901 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica SL S. — Telefon St 190. Podr^žnitO Jesenice: pri kotodvoca St Podružnica Nt**o mesto: Ljubljanska cesta it 42. Podružnica Trbovlje: ▼ MS dr. Barnn-gartnerja. Ljubljana, 26. maja 1931 Cena 2 Dir Ponedeljska izdaja Ponedetjaka tedaja >Jutra< iahaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča srn posebej in volja po poŠti prei©-mana 4 Din, po razna&alcib dostavljena 5 Din mesečna Uredništvo: Lfebtjana: Knafljova ulica 5. Telefon St 8122, 8123, 8124, 8125 in 8128. Maribor: Aleksandrova eeeta 13. To- lefon St 2440 (pomoči 2562). Celje: Kocenova uL 8. Telefon it 190 Rokopisi m ne vrača jo. — Oglasi pa tarifa. Briand gre Zaman ga skušajo pregovoriti, da bi umaknil svojo demisijo—Včeraj je odpotoval na deželo in smatrajo njegovo ostavko za veljavno Pariz, 25. maja. g. Briand je danes odpotoval na svoje posestvo na deželi, kjer ostane do srede. Pred svojim odhodom je še posetil novoizvoljenega predsednika republike Donmerja, ki ga je skušal pri tej priliki pregovoriti, naj umakne svojo demisijo. Doumer je naglasa!, da predsedniške volitve niso nikak politični vol um, dočim je zbornica vedno odobravala Briandovo zunanjo politiko. Tudi ministrski predsednik Laval je skušal vplivati na Brianda, da bi ostal v vladi. Kakor pa poroča »Eho de Pans«, se Briand ni dal pregovoriti. Svojo demisijo je argumentiral s tem, da vladna večina pri javnem glasovanju sicer glasu je zanj, pri tajnem glasovanju pa proti njemu in vodi razen tega proti njemu 1 juto kampanjo. V političnih krogih mislijo. da je to njegova zadnja beseda in da je smatrati njegovo demisijo za de-finitivno. Pariz, 25. maja, p. Briamdu so ob po« vratku iz Ženeve v petek zvečer priredili ogromno manifestacijo. Na kolodvoru je pričakovalo odličnega francoskega držav« nika nad 20.000 ljudi. Ko se je Briand po. javil na izhodu, je pretreslo ozračje dolgo« tra,jno klicanje in vzklikanje. Policija je le z največjo težavo napravila pot do av« tomobila, ki dolgo ni mogel kreniti z me« sta. Oficijelni sprejem, ki 60 ga nameravali prirediti, je bil eploh nemogoč, čeprav je bilo navzočih na kolodvoru 10 ministrov in mnogo poslancev in senatorjev. Ko se je Briand končno odpeljal v zunanje mini« strstvo, je krenila množica v ogromni po« vorki, neprestano vzklikajoč, pred zunanje ministretvo, kjer ni bilo ovacij ne konca ne kraja. Briand je moral ponovno priti na balkon, kar je izzvalo vselej vedno večje navdušenje. Ves promet v bližnji okolici je zastal. Ko 6e manifestanti nikakor niso hoteli raziti, je začela policija nastopati Zaključek zasedanja sveta Društva narodov Odklonitev nemškega predk)ga o objavljanju oborožitvenega stanja Razprava o poljsko-nemškem sporu odgodena na septembersko zasedanje ženeva, 25. maja. Svet DrnStrva narodov Je na sobot.nl zaključni seji razpravljal o nemškem prediosn, naj se objavijo točni podatki o trenutnem stanju oborožitve posameznih držav. Angleški zunanji minister Henderson se Je izjavil proti temu predlogu, češ, da je že pripravljalni odlbor za razmnoži t veno konferenco izdal znano vpra-gal.no polo, v katero morajo vse države vpisati maksimum oborožitve, ki jo zahtevajo zase. Zato smatra, da je nemški predlog popolnoma odveč. Pri glasovanju se Je dr. Curtius vzdržal glasovanja to je bil Hen-^rsnnov predlog soglasno sprejet. ftlerie poljsko-nemškega spora zaradi znai-r. h dogodkov v Gor. šleziji se Je razvila rratjša debata. Japonski poslanik v Parizu Josiša-va. Je podal poročilo, v katerem Je navedel poljski odgovor naglašajoč, da je popolnoma zadovoljiv. Dr. Onrtins Je zahteval, naj se raaprava o tem viprašanjm od-godl, ker je bil poljski odgovor vložen pre-kasno in ga nemška delegacija nI mogla proučiti Francoski delegat Poncet ln jugoslovenski zunanji mnmister dr. Marinkovič sta nasprotno odločno zahtevala, naj se poljski odgovor takod sprejme to odobri. Tej zahtevi se Je pridružil tudi poljski delegat Sok al, ki Je zastopal obolelega poljskega zum. ministra Zaleskega. Po daljši debati je bil končno sprejet Hendea-sonov predlog, po katerem se poljski odgovor v načelu odobri, debata o njean pa odgodi do eeptemberske-ga zasedanja. Beograd, 25. maja. p. Zunanji minister dr. Marinkovič je s svojim spremstvom sno-či odpotoval iz Ženeve in se bo jutri zjutraj vrnil v Beograd. Henderson o ženevskih uspehih Angleški zunanji minister je z uspehi ženevskih konferenc zadovoljen in odločno zavrača napade na Društvo narodov ženeva, 25. maja d. Pred odpotovanjem iz ženeve je angleški zunanji minister Henderson izjavil zastopnikom tiska o konča- n pra zasedanju sveta Društva narodov med drugim naslednje: Z uspehi svojega tukajšnjega bivanja sem zadovoljen. Tako svet Društva narodov kakor evropski odbor sta več izvršila, kakor pa smo mnogi upali pred desetimi dnevi. Obravnavanje težkih pravnih vprašanj ln tolmačenj, ki jih je izzval nemško-avstrij-s ki načrt carinske unije, je dal svetu Društva narodov priliko novega dokaza za delo, ki ga more svet Društva narodov Izvršiti glede na nujna mednarodna vprašanja Delo evropskega odbora je bilo še bolj pomembno to priča, koliko dalekovidnosti je imel Briand, ko ga Je poklical v življenje. Moremo domnevati, da se bo lahko smatralo v prihodnjih letih, kar smo v preteklem tednu izvršili v evropskem odboru, kot prvi resnični kolektivni korak narodov sa odstranitev svetovne gospodarske krize. Angleški zunanji minister Henderson Je nadalje v razgovoru z novinarji odločno zavrnil napad »Daily Bxpressa« na Društvo narodov, naglašajoč, da je večina angleškega naroda že dovolj prepričana o zaslugah in potrebi Društva narodov. Ne bi so sploh baml s pisanjem »DaMy Espressa«, je dejal Henderson, toda omenjam to samo zaradi tega, da zabrišem vsako tudi najmanjšo sled te vesti. Dovolj je omeniti, da vse angleške stranke odobravajo zunanjo politiko vlade, ki jo je začel bivši zunanji minister Chamberlain in ki je ostala od takrat naprej n eizpremeo jen a. Obenem Je angleška delegacija objavila brzojavko ameriškega državnega tajnika StLmsona Hemdersomu, ki mu Iskreno "čestita k imenovanju za predsednika prihodnje razorožitveoe konference. Neuspeh londonske žitne konference Konferenca je bila odgodena na poznejši čas, ker ni mogla doseči pozitivnih sklepov — Sestanek balkanske agrarne konference v Sofiji London, 25. maja. d. Mednarodna žitna konferenca, ki je zborovala te dni v Londonu, je bila v soboto zaključena. Uspehi te konference so takoj majhni, da se more prav za prav goPlzen<, > Zagreb« in »Beli oraoc. Letala so bila postavljena pred častno tribuno, pred njimi pa so stale kumice, ki so po blagoslovu nadškofa dr. Bauerja razbile na njih steklenico šampanjca. Z novimi letali so poletele najprvo kumice, za njimi pa še drugi. Popoldne so se vršile velike mednarodno letalske tekme, ki so se pričele od pol 4 s skupnim letanjem bojno eskadrile 4 tra-koplovnega polka. Sledil je lov na beton«, ki so jih morala štiri letala raztrgati v svojimi elisami, nato spuščanje letal s ustavljenimi motorji ter polet letala bre« motorja. Nadalje so bile izvedeno borbe v srako, ki sta jih izvajali dve skupini po tri letala. Izvedli so tudi vaje 8 padobrani, na kater« po bili obešeni težki predmeti. Nadaljnja točk« je bila mednarodna tekma v točnem spuščanju. Pri tej tekmi je sodelovalo 20 športnih! letal ht Anglija, Češkoslovaška, PoljBke, Avstrije in Jugoslavije. Končno se j« vršila š« tekma v brzini od letališča do vasi Odra i« nazaj. Rezultat to tekme do večera še ni bil, izračunan. Prve žrtve kopalne sezone Pri Brežicah je v Savi utonila družina treh oseb, 13 se jhn }e pienufl čoln — V PlitvičkBi jezerih je utonil uradnik SUZOR-a ▼ Zagrebu ni, so takoj obrcstai o nesreči zagrebško policijo. Plitvlce, 25. maja. i Mlad uradnik: xa* grebškega urada za zavarovanje drfavcev Podavbski je odšel v soboto na izlet na Plitvička jezera. V nedeljo se je kopal v jezeru, ko pa. so je oddaljil od brega, ga je prijel krč in je takoj utonaL Prihiteli so mu takoj na pomoč, vendar pa je bilo že prepozno, ker ®o ga izvlekla že mrtvega iz vode. Točnih podatkov o nesmoS ie ni, ker pošta v praznikih ni poslovafa, in tu» di ni ugotovljeno, a£ je označeno ime po« nesrečen ca točno. 25. maja. B. Sooči ob 7. je pri« hitel nedaleč od Brežic k nekim izletnikom iz Zagreba kmečki človek, ki j« ves z&sopljen povedal, da so malo trenutkov prej utonili v Savi 300 metrov pod ustjem Krke trije Zagrebčani, moški, žena in otrok. Vozili so se v gumijevem čolnu in zašili v vrtince, ka so na omenjenem mestu zelo močni. ČJoln se je prevrnil in vaa družina je našla smrt v valovih. Ker voda še ni vrgla trupel na površje, še niso mogli ugotoviti njihove identite. Ker domneva« jo, da so ponesrečenci v resnici Zagrebča« Verska svoboda v Španiji Z dekretom vlade fe proglašena popolna enakopravnost vseh ver - Španski jezuiti se presele na Tirolsko — Premoženje kraljevske rodbine je ocenjeno na 84 milijonov Madrid, 25. maja. 5. Na predlog ministra pravde Je vlada izdala dekret, s kateri mproglaša popolno svobodo vseh veroizpovedi. Dekret izrecno poudarja, da nihče ni dolžan dajati izjav o svoji veri in da nobena, ne civilna, ne voia-ška oblast, nima pravice zahtevati kakršnihkoli pojasnil o veri posameznikov. Noben državni uslužbenec ni dolžan sodelovati pri kakršnihkoli verskih obredih, procesijah itd. Vse veroizpovedi lahko Javno in privatno izvršujejo svoj verski kult, v kolikor ta kult ni v nasprotju z obstoječimi zakoni. Madrid, 25. maja. AA. Finančno ministrstvo razglaša, da znaša premoženje bivšega šipanskega kralja Alfonza 26 milijonov 200.000 pezet. V gotovini je imel 800.000 pezet, v ne^entf&ilnah 8OOU0OO, v vrednostnih papirjih in akcijah 24.5 milijonov, od tega 14 tmfijooov v inozemskih papirjih in v inozemskih ban-; kah in 9 milijonov španskih vrednostnih papirjev. Premoženje prestolonaslednika znaša 13 nrilijonov, kraljica in ostaK otroci imajo po 2.5 mSj. pezet Premoženje pokojne matere španskega kralja pa znaša 35 milijonov neze*. Dunaj, 25. maja. AA. Jezuiti ▼ foomo-stu bodo sprejeli pod svoijo streho vrčje število iz Španije pregnanih redovnikov. Begunci bodo nastanile v onem dete jezuitskega samostana v faomostu, kjer so bile doslej zasebne stranke. Vodstvo samostana je tem strankam že odpovedalo stanovanja. Reforma španske vojske Madrid, 25. maja. g. Vojni minister je predložil ministrskemu svetu obširne re» forme v vojski. Izvedena bo predvsem re« dukcija vojaških edinic in oficirskega zbo« ra. Od dosedanjih 76 pešpolkov jih bo ostalo samo 30. od 27 konjeniška polkov pa samo 10. 15.000 oficirjev bo irpokoje« nih, tako da jih bo ostalo samo se 7000. Število generalov bo znižano od 280 m 48. Vojni izdatki bi se s tem zmanjšali od 700 na 500 mili jonov letno. . ,__^ Madrid, 25. maja. AA. V prisotnosti mornariškega ministra so spustili v Ferolu v morje novo špansko kri žarko »Cannana«. Gandhi pozvan v London London, 25. maja AA. rnžavni podtaj-nik za Indijo je poslal GamSiiju uradno povabilo, naj se udeleži sestanka ustavnega odbora angleSko-indske konference, M bo v Londonu 29. junija. Vladni krogi pričakujejo z napetostjo, kaj bo Gandhi odgovoril. Odkritje spomenika kralja Petra y Kastvu Ougslr. 25. maja č. Včeraj so v Kastvu na svečan način odkrili v prisotnosti nad 10.000 ljudi spomenik pokojnemu kralju Petru. Obenem so tudi razvili novo zastavo Sokola v Kastvu, ki jo je daroval Nj. VeL kralj. Carinska zveza Madžarske in Nemčije Pariš. 25- maja. s. »Echo de Parts« trdi, da namerava Madžarska izvesti skrito priključitev k Nemčiji. Glavne smernice za to so bile baje določene v novi trgovinski pogodbi med Nemčijo in Madžarsko. Pri pogajanjih, ki bodo te dni v Berlinu, se bodo uredile še nadaljnje podrobnosti. Nemčija in Madžarska sta se sporazumeli, da bosta obe državi ohranili svoje carine, da se pa bodo te carine potom sistema kompenzacij vrnile. Upor v čikašfci kaznflnfci TPashington, 25. maja. AA. V Chfcago so se v ta mošnji kaznilnici uprli kaznjenci. Istočasno je začelo goreti pet zgradb. — Stražniki so kaznenoe obvladali. Le dvoma je uspelo pobegniti. Stražnika so pet kaz« nencev ubili, pet pa ranili. Kongres bančnih uradnikov Split, 25. maja. č. Včeraj in danes se j« vršil v Splitu kongres bančnih uradnikov in nameščencev iz Jugoslavije. Na kongres so doSK delegati iz vseh krajev države. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka kralju. Ob koneu kongresa je bfl sprejet predlog, da se spremeni dosedanje ime organizacije, ki se odslej imenuje »Savez bankovmh, osigurajnfih, trgovačibih i industrijskih ~ - - - - >JUTRO*, ponedeljska izdaja Torek 26. maja T93T SODBA V BEOGRAJSKEM PROCESU Trije obtoženci so obsojeni na smrt, eden je oproščen, ostalih enajst pa je obsojenih na ječo od 2 do 20 let — Sodba je takoj pravomočna in izvršna Beograd, 25. maja. V soboto dopoldne ob 9. je bila razglašena pred državnim so« d iščem za zaščito države 6odba v procesu proti Andriji Tilmanu in tovarišem, ki so bili obtoženi zaradi teroristične akcije. na» perjene prot državi. Organizacija je imela svoje glavno središče v Pečuju na madžar« skem ozemlju, glavna voditelja pa sta bila Ante Pavelič in Gustav Perčec. Obtožen« ci, ki sta jih z denarjem pridobila za syo» je namene, 60 zahajali na Madžarsko, kjer 6o prejemali navodila, denar, orožje in eks» ploznva za teroristične akcije na jugoslo« venskem ozemlju in za atentate na vodil« ne osebe. Razprav* pred sodnim senatom, ki mu je predsedoval dr. Arnerič, je trajala 16 dni. Po končanem dokaznem postopku je bila izrečena n*6lednja sodba 1. Seletkovič Mijo, agent zavarovalne družbe, obtožen zaradi organiziranja tero« ristov, sodelovanja pri atentatu na želez« niško progo pri Vrpolju, razdeljevanja orožja in municije, šTrjenja defetističnih letakov, vse v c'lju propagande za nasilno izpremembo državnega reda, na smrt na vešalih. 2. Tilman Andrija, čevljarski! pomočnik, obtožen zaradi zbiranja članov teroristične organizacije, prenašanja eksploz;va iz Ma« džarske v Jugoslavijo v svrho rušenja jav« nih objektov in propagande za nasilno iz« premembo državnega reda, na smrt na vešalih. 3. Herman Anton, obtožen zaradi za« haijanja na Madžarsko v svrho vežbanja v ravnanju z orožjem in eksplozivi, prena* sanja ek6ploz*vov v Jugoslavijo in rovar« jenja proti državi, na 20 let ječe. 4. Gross Aleksander, obtožen zaradi vzdrževanja zvez z izdajalci v inozemstvu, prenašanja orožja in eksplozivov ter šir» jenja protidržavnih letakov, na 15 let ječe. 5. Rakušan Ivan, obtožen zarad'" prenaša« nja orožja iz Madžarske in vzdrževanja zvez med zarotniki, na 18 let ječe. 6. Domitrovič Ignac, obtožen zaradi pod« piranja zarotnikov in prenašanja eksplo« z;va iz Madžarske, na 16 let ječe. 7. Crvič dr. Anton, obtožen zaradi sode« lovanja pri atentatu na železniško progo pn Vrpolju, vzdrževanja zvez med zarot« miki in podpiranja zarotnikov, na 18 let ječe. 8. Kirchmaier Mijo, obtožen zaradi aten« tata na železniško progo v namenu, da prepreči odhod vlaka s poklon;tveno depu« tacijo, na smrt na vešalih. 9. Devčid Dragan, obtožen zaradi širje« nja protidržavne propagande in podpiranja zarotnikov, na 2 leti ječe. 10. Carevfč Fran, obtožen zarad; podpi« ranja zarotnikov in vzdrževanja zvez med njimi ter prikrivanja njihovih namenov, za katere je vedel, na 8 let ječe. _ 11. Klemen dr. Željko, obtožen zaradi gmotnega podp;ranja zarotnikov, prikrivaj nja njihove akcije in širjenja protidržavne propagande, na 6 let ječe. 12. Budrovac Anton, obtožen zaradi skri« vanja orožija in eksploziva ter širjenja pro« tidržavne propagande, na 16 let ječe. 13. Stjevid, obtožen da je nagovarjal dru« ge, naj vstop;jo v teroristično organizacijo, na 6 let ječe. 14. Mikid Simon, obtožen zaradi podpi« ranja organizacije in izvrševanja nalogov, ki mu jih je dal Tilman ter zaradi širjenja protidržavne propagande, na 2 leti ječe. 15. Čanld Fran, obtožen podpiranja tero« ristov, vzdrževanja zvez med njimi in šir« jenja protidržavne propagande, pa je oproščen. Po razglasitvi sodbe, ki so jo sprejeli vsi obtoženci dokaj mirno, je predsednik Arnerič prečital še obširno, preko 100 s strojem pisan;h 6trani obsegajočo utemeljitev sodbe, ki naglaša med drugim: Ta proces je nov dokaz razdornega dela, ki ga vrše posamezniki proti lastni domo« vini in narodu. Toda t; ljudje se niso ome« jili samo na to, da sami opravljajo izdajal« ski posel, nego so zavedli tudi druge, da so zagrešili dejanja, k; so jih spravila v na« sprotje z obstoječimi zakoni. Da bi se iz« ognili kazenskim posledicam, so se prese« lilJ preko meje in od tam nadaljevali svoje zločinsko početje. Nedvomno je, da za« vzemata med temi ljudmi prvo mesto Ante Pavelič in Gustav Perčec, ki sta bila za to delo že sojena in obsojena s strani tega sodišča na najv:šjo kazen. Nastanila sta se na Dunaju, ki je center vse akcije proti naši državi, prišla od tam na Madžarsko in nato z madžarskega ozemlja dajala na« vodila za nadaljnjo akcijo, ob podpori onih emigrantskih krogov, k: odobravajo njuno zločinsko početje. V izvajanju svoje akci« je, naperjene proti obsioju in konsolidaciji naše države, sta se zatekla k zločinom :n terorizmu. Izdajala sta liste %i letake v svr« ho propagiranja terorizma in nasilja. Vod« stvo teroristične akcije je v glavnem v ro» kah Antona Paveliča, ki je vzdrževal zve« zo s svojim- agenti na našem ozemlju. Ti agenti so se z njim sestajali na Madžar« pkem, pošiljali od tam svoje kurirje v na« šo državo z raznimi ilegalnim' novinami, letaki in drugim propogandnim materija« lom in podrobnimi navodili za teroristič« no akcijo. Prenašali so s Madžarskega v našo državo orožje, municijo in eksplozi« va, namenjena za rušenje jsvnih objektov in prometnih sredstev. Orožje so delili med posamezne člane teroristične organi« zacije, ki so prejemal; iz istega vira tudi denarna sredstva. Ti kurirji so tudi prido« bivali nove člane in jih vodili na Madžar« sko. kjer so jih vežbali v ravnanju z orož« jem in upravljanju, z eksplozivi itd. Pri tem in takem delu pa So našli pod« poro in pomoč madžarskih oblasti, kajti če bi tega ne bilo, bi sploh ne mogli po» skušati izvesti svojo nameravano akcijo. Madžarske oblasti so jim omogočale ne« oviran prehod preko meje in jih puščale brez vsakih listin na madžarsko ozemlje. Dovolj je bilo, če je član te organizacije navedel dogovorjeno geslo. Takim ljudem so madžarske obmejne oblasti nudile vso gostoljubnost, jim dajale prenočišča in hrano v svojih kasarnah. Pri povratku v našo državo jih madžarske obmejne obla« sti ne samo niso ovirale, marveč so jim dale za spremstvo celo obmejne organe, da so jih po skrivnih potih spravili preko me« je, ne da bi pri tem le enkrat pregledali zavoje, v katerih so zarotniki prenašali eksploziva, orožje in municijo. V nadaljnjem obrazlaga utemeljitev ka« žensko odgovornost posameznih obtožen« cev in navaja dokazni materiial, ki je bil merodajen za izrek sodbe. Glede Seletko* viča, Tilmana in Kircbmayerja je izreklo sodišče najvišjo kazen, to pa zaradi tega, ker so zagrešili najhujše zločine. Glede Canica je smatralo sodišče dokazni mate« rijal za nezadosten in ga je zaradi tega oprostilo. Vsem onim, ki so bili obsojeni na zaporno kazen, se všteje v kazen dose« danji preiskovalni zapor. Sodba je po do« loobah zakona o državnem sodišču za za« ščito države takoj pravomočna in izvršna. Na zaporno kazen obsojeni obtoženci so bilii po razglasitvi sodbe odvedeni nazaj v zapor in bodo razdeljeni na posamezne kaznilnice. Ljubljana na blnkoštne praznike V znamenju solnca — Birmsko vrvenje — Dva junaka z noži — Vec malih nesreč — Avtobus je zgorel Ljubljana, 25. maja. Ves pretekli teden smo imeli izredno slabo vreme. Neprestano se je kisalo ie vse je kazalo, da utegnemo imeti pokvar« jene praznike. No, v petek se je pa začel barometer dvigati, v soboto se je pa že popolnoma zjasnilo. In res so bili prazniki prav prijetni m lepi. Zato ni čudno, da si je že v soboto večina Ljubljančanov oprtala nahrbtnike in jo mahnila v hribe. Gotovo je, da so vlaki oba praznika prepeljali najmanj 20 tisoč izletnikov sem in tja. Izredno mnogo izletnikov iio je mahnilo na Gorenjsko. Na Bledu je bilo že mnogo tujcev, naj« več je bilo opažati Hrvatov in Srbov. Tu« di v Bohinju je bilo živahno. V nedeljo in ponedeljek je bila v Ljubljani birma m je v stolnici škof g. dr. Rozman birma! oba dneva 1691 otrok. Oba dneva sta bila za avtotakse pravcata konjunktura, čeprav je bilo opažati, da je bil promet vseeno nekoliko manjši kakor prejšnja leta, kar je posledica splošne krize. Sicer je brlo v Ljubljani oba dneva raz« meroma mirno. Policija razen v dveh pri« merih ni imela prilike za intervencijo. Pa tudi reševalna postaja ni imela dosti de* la. Mučen incident se je odiigral v nedeljo zvečer pred kavarno »Evropo«. Neki bolj« še oblečeni delavec je v gostilni pri »Fi* govcu« pregloboko pogledal v kozarček in se začel v gostilni prepirati. Pahnil je natakarico od sebe in odrinil v zid gostilničarja, ki ga je hotel pomflTtti. Ko je prišel stražnik, se je vinjeni gost zaletel vanj, nastala je huda rabuka, v ka« teri je gost stražniku raztrgal službeno blu« zo. Stražnik je bil primoran, da je s pen« drekom krotil gosta, ki se pa ni dal ugna« ti. Stražniku so morali priskočiti na po« moč pasanti. Naposled se je pa le posre« čilo ugnati nasilnika. # V noči od nedelje na ponedeljek je br» k reševalna postaja pozvana v Zeleno ja« mo. Pred neko gostilno je bil napaden ključavničar Karel Gašperlin iz Most, ka« terega je nekdo z nožem sunil v glavo in mu prizadejal resnejšo poškodbo. V zvezi s tem j« policija aretirala 291etnega delavca Ignaca Farrkaša in ga zaprl. Druga žrtev junakov noža je bil progov« ni delavec državnih železnic Vinko Šker« ianc iz Gramozne jame, katerega je na Dunajski cesti v nedeljo ponoči neki njegov sorodnik oklal z nožem. Tudii Škerjanca so morali prepeljati v bol« nico. . ... Oba priznlka se je pripetilo tudi več nesreč, k sreči pa nI nobena hujšega značaja. 26-Ietni pomočmik Leopold Leto ar je padel v nedeljo ponoči skolesa v Linhartovi ulici in si zlomil nogo. V bolnico so morali prepeljati posestnikovega sina Ferdinanda Weinbergerja, stanujočega v Jarškl ulici, katerega Je na paši pičil gad. Viktor švf-gelj, posestnikov sin lz Uhanice, je doma pasel živino in se zakotaJil po bregu. Zlomil si je levo nogo. Janjko Marinko, mesar- ski vajenec z Brezovice, Je na Viču padel in si poškodoval desno roko v zapestju. V bolnico je moral tudi poljski delavec Josip šušteršič iz Zagradca pri Novem mestu, katerega je konj nevarno brcnil v trebuh. V nedeljo zjutraj se je v Dolskem pripe- tila nenavadna nesreča, ki sicer nI zahtevala človeški žrtev, pač pa je materijeina šikoda precejšnja. Vvtobus nekega ljubljanskega podjetja je ob 9. dopoldne vozil iz Dolskega proti LjubjlanL V njem sta bila samo šofer in sprevodnik. Na nekem ovinku je nenadno odipovedal raziplinjač in hipno je začet avtobus goreti. V bližini ni bilo vode, pa tudi gasilcev nI bilo blizu, in tako je avtobus, za katerega je dal lastnik nedavno napraviti novo karoserijo, popolnoma zgorel. Celo ni ostalo niti okovje, škoda znaša okrog 250.000 Din, lastnik jo bil zavarovan samo za 180.000 Din. šofer in sprevodnik sta se lahko brez nevarnosti rešila. Za spoštovanje in ohranitev miru Ljubljana, (AA), 24. maja. Snoči je bil v hotelu >Unionu« sestanek, ki so se ga udeležili ljubljanski župan g. dr. Puc, univerzitetni profesorji gg. dr. Luk-man, dr. Polec, dr. Kelemina, dr. Hadžl in dr. Radojčič, predsednik konzorcija »Jutra« g. Adolf Ribnikar, glavna urednika »Jugoslovana« in »Jutra« gg. železnikar Saša in Stanko Virant, ravnatelj Ljubljanskega re-lesejima g. dr. Dular, urednik »Slovenca« g. dr. Kuhar, bivši minister g. dr. Gosar, ravnatelj Agencije Avale g. dr. Birsa ta drugI Na sestanku sta poročala bivši min. g. dr. Čeda Mihajtovič in upokojeni armijski general g. Kalafatovič o pokretu za spoštovanje in ohranitev miru na osnovi mirovnih pogodb. Ta pokret Je nastal zaradi vztrajne akcije, ki jo vodijo nekatere države reviizijo mirovnih pogodb. Iz predloženih referatov izhaja, da Je revizijoni&tični pokret dobro zasnovan, da pa so mu cilji vseskozi krivični. Revizijonistična akcija ograža nadalje predvsem mlade slovanske države, a njegove bližnje in daljne posledice bi bile prav katastrofalne za mir ln napredek celotne Evrope. Kot protiutež proti podobnim stremljenjem so se pričeli oglašati v vs*b prizadetih državah voditelji intelektualnega življenja, ki se sedaj formirajo v /eliko mednarodno organizacijo za spoštovanje in ohranitev miru na osnovi mirovnih pogodb. Ta organizacija se bo delila na nacijon^ne podorgan i zacije. V Franciji imajo že tak nacijonalni odbor. V njem so zastopane najvažnejše tajmošnje stranke. Podobni odbori so bili zasnovani na češkoslovaškem. Poljskem Ln v Rumuniji. Ker so Interesi našega naroda tesno spojeni z mirom, so to akcijo pozdravil? tud'1 jugoslovenskl Intelektualni krogi. V Beogradu že obstoja osrednji odbor s svoj i nI pravili, v Zagrebu je pa bil pravkar izbran pripravljalni odbor, ki bo na isti podlagi povezal vse ugledinejše javne delavce savske banovine. Naloga juigoslovenskesra nacijonalnega odbora s sekcijami v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani in po ostalih glavnih mfsitih banovin bo, da okrepi to narodnoobrambno delo, da poveže naše Intelektualne kroge in da z izdajanjem dokumentarnih dol, z Izjavami in razpravami v domačem časopisju ta v inozemstvu odbija napade na m'r ln revizijonistična stremljenja, k' se zaganjajo proti pravičnim pridobitvam obstoje čih mirovnih pogodb. O predloženih referatih se Je razvila daljša razprava, ki se je končala z emoduš-nim sklepom, da se tudi v LjUbijan! in Mariboru ustanovita sekciji jugoslovanskega udruženja za spoštovanje in ohranitev mi- ru na osnovi mirovnih pogodb. V ožji pripravljalni odbor so bili izvoljeui ijubljansK.' župan g. dr. Puc, univ. prof. g. dr. Lukman in direktor g. dr. Birsa V novo organizacijo bodo pritegnjeni! vsi, ki lahko s svojimi položaji in na pod&tavi znanstven h in zgodovinskih argumentov podprejo ta najmlajši vseevropski mirovni pokret Izvežbani delavci pletilnih izdelkov? Za novo ustanovljeno podjetje pletilnih izdelkov iz vrbice in slame, to je košar in luksuznih izdelkov iščemo v tej stroki izvežbane delavce. Tudi sprejmemo DRUŽABNIKA, ki bi vodil delavnico. Ponudbe pod »DRUŽABNIK« 18« na oglasni oddelek »Jutra«, Ljubljana. 7056 Razpis. ŽUPANSTVO OBČINE ZAGORJE OB SAVI razpisuje mesto diplomiranega veterinarja s sedežem v Zagorju ob SavL Pogoji so predpisani z odredbo kralj, banske uprave z dne 13. decembra 1930, štev. III. No. 18.408, SI. list štev. 286/45 z dne 27. decembra 1930. Reflektanti z nekaj let prakse imajo prednost. Prejemki: 1. mesečna plača vključno z banovinsko subvencijo Din 2000.. 2. Za stanarino se prizna primerna do-klada. 3. Prosto bolniško in starostno zavarovanje. Nastop službe po možnosti 1 .julija 1931. Prošnje, sestavljene v zmislu zgornje na-redbe kralj. banske uprave ad n. je vložiti na podpisano županstvo do 15. junija t. 1. 7054 Županstvo občine Zagorje ob SavL »Jutrova« družba je dospela v Pariz Kakor smo Se poročali, je »Jutrova« družba odpotovala v Pariz v petek zvečer. Po brzojavnem obvestilu je srečno in v dobrem razpoloženju dospela v soboto zvečer na cilj. Na kolodvoru so izletnike sprejeli zastopniki potovalne agenture, ki aranžira v Parizu izletniški program, in jih odvedli v moderni hotel Charleston, ki je nedaleč od kolodvora skoro v centrumu mesta na Boulevardu Rochechouart št 05. Na ta naslov lahko svojci »Jutrovih izletnikov naslovijo eventualno pošto. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek so si izletniki na avtokarib pod vodstvom ogledali glavne znamenite točke Pariza in so napravili kratke izlete v bližnjo pariško okolico. Za danes je v programu celodnevni obisk kolonijalne razstave. Na terenu razstave ostanejo izletniki do polnoči, da si ogledajo tudi večerni vrvež in zabavišča. Novi grobovi Smrt le pokosila 52 letno gospo Tončko Šelekarjevo iz Smartna pri litiji, vdovo 00 trgovcu Ivanu Šelekarju. Pred dnevi so jo prepeljali v ljubljansko bolnico. kjer je srečno prestala operacijo, a ie potem podlegla srčni kapi. Blaga Dokojni-ca je bila znana agilna Girilmetodarica in vneta društvena delavka v času sodelovanja ce. Krznarjeve in šmarske učiteljice ge. Kristine Demšarjeve. Pokojnaci časten spomin! — V ljubljanski bolnici je umrl polkovnik v pokoju z. Ivan Baumgart-n e r. Pogreb pokojnika bo danes dopoldne ob 11 iz mrtvašnice splošne bolnice. — Po dališem trplienju je nremimila v ljubljanski bolnici ga. Jerica Repšetova, soproga črkostavca. Pogreb pokojnice bo v sredo ob 17. izpred mrtvašnice. — V 46. letu starosti je premimi v ljubljanski bolmici trgovec g. Valentin S a j o v i c, ki sra bodo pokopali danes ob 15. izpred mrtvašnice. — V Ljubljani je preminil g. Anton Vide niše k. gostilničar, mesar, trgovec in posestnik iz Doba. Truplo pokojnika prepeljejo v Dob, kier se bo vršil poereb v sredo ob 10 dop. na farno pokopališče. — Po doljri bolezni je umrl v Ljubljani g. Henrik Ve-nedig. narednik vojaške godbe 40. pehotnega polka Triglavskega. Pokopali bodo pokojnika danes ob 17. — V Škofji Loki je umrla ga. Uršula Jesenkova. mati vse-učiliškega profesorja g. dr. Jesenka in tašča urednika »Slovenskega Naroda« g. Gabra. Pokomica je bila splošno priljubi«?ena *?na. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! IVAN PERDAN nasledniki, Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in Špecerijskega blaga nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. 6994 I. kongres slovenskih •I IV nbicev V soboto in v ponedeljek se je vršil v Bohinju prvi ribarski kongres. Udeležba je bila mnogobrojna. Posetili so ga ribiči iz Ljubljane in Maribora. Poleg ogleda ribogojnic so se pomenkovali ribiči o važnih rečeh, tičočih se ribiškega športa kakor tudi narodnega gospodarstva kolikor mu koristi ribištvo. Kongres, ki se je vršil pod vodstvom predsednika Ribarskega društva v Ljubljani, direktorja g. Pustoslemška, bo gotovo mnogo pripomogeL da se čim prej prične skupno delo. O kongresu sledi obsežnejše poročilo. Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani bo imelo občni zbor v sredo 27. t m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta ljubljanske univerze (pritličje levo). Po občnem zboru bo predaval znani raziskovalec Potočke Ziijalke na Olševi profesor g. Bro-dar iz Celja o svojih izkopavanjih. Njegov« tzsledki so vzbudili mnogo zanimanja v strokovnih krogih in v inozemstvu. Predavatelj bo na podlagii izkopanega orodja iz paleolitske dobe razvil sliko predzgodo-vmske kulture v naših krajih. Predavanje bo dostopno članom in prijateljem društva brez vstopnine. Ljubljanska opera. Jutri v sredo se ponovi opereta >Oj, ti prešmentana ljubezen« s Poličevo, Kogejevo, RamSakovo, Iveljo, Pečkom, Jankom, Povbetom, Simončičem. Sodeloval bo baletni zbor z Moharjevo, Smrkoljevo in Golovinora v solo - plesnih točkah. Dirigent dr. Švara. Mnogo prihranite, oko nosite «PAN» ov-atnik. * Obleke ln klobuke kemično čisti, barva. plisira in Uka tovarna Jos. Reicta. 1L Ali že luporabljate? Koža je bela, gladka lin brez neokusnih in lodvišnih dlačic. Da boste v resnici [elegantni in da bo vaša koža negovana sedaj, ko se bližajo lepi dnevi, začnite takoj uporabljati TAKY vodo, tekočino ugodnega vonja, ki odstrani v treh minutah brez vsake škode vse dla-]čice. TAKY-vodo dobite povsod. 1130.— Din stane velika in 20.— Din mala tuba. 6649 Dr. Štampar upokojen Beograd, 25. maja. p. S kralje\nm ukat zom je upokojen generalni inšpektor za higijeno v ministrstvu za socijalno politu ko dr. Andrej Štampar. Zastopnik Jugoslavije v Wilkinsovi polarni ekspediciji Beograd, 25. maja. p. >PoTit?lca« poroča, da odpotuje beograjski univerzitetni pro« fesor dr. Mihajlo Petrovič te dni na Spitz« berge in Groenlandsko, kjer bo sodeloval pri znanstveni polanVi ekspediciji. Na Gronlandu se bo ta ekspedicija sestala z angleško ekspedicijo. ki krene z \Vilkin* sovo podmornico »Nautilus« proti sever« nemil tečaju. Zagreb ima 185.581 prebivalca Zagreb, 25. maj«, č. Po uradno objavijo« nih rezultatih ljudskega štetja ima Zagreb 185.381 prebivalcev, 44.328 gospodinjte-tev. Moških je 92.127, žensk pa 93.454. Zanimi* vo je dejstvo, da je v onih mestnih okra« jih, kjer stanujejo premožnejši sloji, več žensk kakor moških, v predmestjih, kjer stanuje večinoma delavstvo pa več moških kakor žensk. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane« Vedro, z lahnim porastom oblačnosti, toplo, stalno vreme. __ Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. ITO zobna pasta najboljša! Čudom se bodo čudil! pose+niki ve!e-sejma, kajti tovarna testenin »Pekatete« pripravlja zopet neko iznenadenje. Ni se bala ogromnih stroškov ter jc v Ameriki, kjer se dobe vse take izvan-rednosti, naročila veliko kurje jajce. Nakoli se Vam ne bo nudila prilika, videti 3 m visoko pristno kurje jajce. Zato pohitite vsi v paviljon H! 7060 Umrla je naSa mama. Uršula Jesenko rojena Petemel in smo jo na binkoštni ponedeljek pokopali na starolo-škem pokopališču. Vsem, ki so jo spremili, prisrčna hvala. 6kof ja Loka, dne 25. maja 1931. FRAN, MICI SCHR8DERJEVA, JOHANA TOMCEVA, FRANCKA, TONČKA GABROVA, ANA SC1HFFOVA, otroci ter zet je bi vnuki i / Ekskurzija češkoslovaških učiteljev Prisrčen sprejem na. Jesenicah, na Bledu in v Ljubljani — Iz Ljubljane so bratski gostje odpotovali v Zagreb LJubljana, 25. maja. Esfcnrzijska sekcija Češkoslovaškega učiteljskega udruženja je organizirala študijski izlet v našo državo, da spozna njihova učiteljstvo našo državo Ln stanje po naših učilnicah. Ekskurzijo, je z željo, da poglobi stike med CSR in kraljevino Jugoslavijo tudi na prosvetnem poliu, prav pokroviteljsko podprlo praško prosvetno ministrstvo, ki ie dovolilo vsem udeležencem 17 dnevni dooust. Ekskurzijsti-učitelji osnovnih šol so iz vseh pokrajin republike: eden je celo iz skrajnega kota Ukrajine. Zanimivo je, da morajo ekskurristi izdelati o DOtnih vtisih in opažanjih po učilnicah referate in jih predfožiti ministrstvu. Včeraj so dospeli izletniki na Jesenice, kjer jih je pričakate, šolska mladina, ki je zapela več pesmi v spremstvu številnega uči tel j stva z Jesenic in okolice. Goste je pozdravil v imenu radovljiškega UJU g. Egidij Šifrer iz Žirovnice. Šolska mladina je obsula izletnike z narcisami in cvetnimi darili z naše Golioe. Burno pozdravljeni so se rzJetniki odpeljali na Bled. kjer so prenočili. Bled in jezero sta jih sprejela binkoštno razpoložena. S čolni so od veslali na otok m si ogledali vse druge zanimivosti. Očarali so iih zlasti naši planinski velikani, ki so bili z Bleda spričo lepega vremena dobro vidni Bratski gostje so navdušeno prepevali naše pesmi »Po jezeru« in »Otok bleski.« Z današnjim jutranjim vlakom so dospeli v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejeli ljubljanski tovariši, med drugimi Jože Mihelič. strokovni učitelj na pomožni šoli kot predsednik sprejemnega odbora, v imenu Učiteljskega zbora podpredsednica ga. Miheličeva in g. Paljk, za okoliško učiteljstvo litijski nadzornik g. Iv. Bezeljak in g. Valašek v zastopstvu »Putnika«. Dragi gostje so bili očarani nad lepoto Ljubljane, ki je žarela v pomladnem soln-cu. Povzpeli so se na Grad, ogledali so si osnovno šolo na Grabnu, pomožno šolo, kjer jih je zlasti zanimala priročna oprema in moderna učila. »Tako opremljene pomožne šole nisem še videl ne pri nas, ne v inozemstvu, ko sem hodil po Nemčiji in Franciji«, je menil eden ekskurzistov. Ljub. ljansko učiteljsko društvo je poklonilo vsakemu gostu album Ljubljane v bakrotisku. Izletniki so se napotili nato še v Tivoli in po ostalti Ljubljani, kosili so Pri Mikliču, potem pa so se v lastnem udobnem vagonu. ki so ga dobili še le v Ljubljani, ob iskrenem slovesu odpeljali s popoldanskim vlakom v Zagreb. Pot bodo nadaljevali od tam še na PKt-vička jezera, Sušak. Split. Cetinje, Sarajevo. wn v Beograd, preko Madžarske pa se bodo vrnili domov. Brezdvomno je. da vsi taki poseti utrde in poglobijo že itak iskrene stike med obema bratskima državama. učite.ljstvo_ pa je še posebej poklicano, da že v učilnicah vnema mladino za naše najzvestejše brate po geslu »Zvestoba za zvestobo«, na katero so prisegali češkoslovaški in jugoslovenski narodni borci. žrtev nesrečnega naključja Sin je po nesreči ustrelil svojega očeta Jesenice, 25. maja. Na binkoštno nedeljo se ie zgodil na Breznici pri Žirovnici aragičen dogodek, Ja nez BrežeJii, 173etn.i sin posest. J. Brežlja na Breznici, se je učil v Ljubljani za vodovodnega instalaterja in je pred kratkim napravil pomočniški izpit za to stroko. Na binkoštno nedeljo dopoldne je prišel za praznike domov na kratek dopust. Tragično naključje je hotelo, da je imel mladenič na binkoštno nedeljo dopoldne opravka z revolverjem. Okrog 11. se je vrniJ od desete maše njegov oče in ko je zavil okrog ogla proti domači hiši, je počil strel in krogla je smrtno nevarno za- dela očeta v trebuh, tako da se je nesrečnež takoj zrušil na t3a. Ni še znano, ali se je sinu po nesreči sprožil samokres, ali pa je morda sin mislil, da je revolver prazen, zaradi česar je z njim prosto manipuliral. Ve se samo to, da je sin zadel očeta le po naključju. Hudo ranjenega moža so prepeljali v Ljubljano, da ga oddajo na kirurgični oddelek bolnice, toda ponesrečenec je že med vožnjo v Šiški umri. Zato so peljali njegovo truplo takoj naz?j na Breznico. Vsa vas sočustvuje z nesrečno rodbino, ki ji je tragično naključje vzelo dobrega in obče spoštovanega družinskega glavarja Svojega rojaka sta okradla Dva nemška državljana sta odnesla svojemu rojaku, ko se je ta kopal, njegovo obleko in prtljago — Aretacija zlikovcev v Litiji Renke, 25. maja. Na binkoštno nedeljo se je primeril v zasavski soteski pri Renkah, ki leže na desnem bregu Save med Zagorjem in Spodnjim Logom, dogodek, ki je po svojem načinu prav redek. Od Zidanega mosta so korakali trije brezposelni Nemci, ki so potovali skupno že iz avstrijskega Linca, odkoder so odšli ob koncu apriJa. Tako po Avstriji kakor tudi po našem ozemlju so iskali dela. pa ga niso našli. Družbo so tvorili Linder Wilibald iz Heimertinga, Reinliard Jakob iz Alt - Hornitza in teh nični uradnik Stohr. Zadnji je inteligenten mladenič, športnik, in .je bil za pot lepo opremljen-Vse svoie potrebščine je imel lepo zložene v nahrbtniku, s seboj je imel rezervno perilo, Kotografki aparat in druge malenkosti. Njegova sopotnika sta bila brez vsake prtljage. Ko je korakala trojica na binkoštno nedeljo po romantični zasavski soteski, je menil Stohr: »Privoščimo si malo binkoštnega priboljška! Počivajmo, jaz pa si bom ta ob vodi opral svoje perilo, ki se bo na toplem solncu hitro posušilo k Stohr je odložil prt-iiago na bregu, kjer sta polegla njegova sopotnika. Sam pa se je spustil k vodi, kjer je opral perilo, nato pa se je malo premetaval po vodi. Da bi popazil na svoje reči, mu niti na misel ni prišlo; zaupal je pač svojima rojakoma, s katerima je drugoval na potu že mesec dni in je z njima delil vse trpljenje brezposelnega vandrovca. Ko se je Štobr okopaL je hotel zlesti k svojima tovarišema, a ju ni našel več. Tudi njegovega nahrbtnika in njegovega opranega perila ni bilo več na bregu. Stohr je takoj vedel, kako je z reSjo. Nekaj korakov od počivališča svojih dragov je opazil Reinhardov jopič, v žep« jopiča pa svoj potni list; poleg so ležali pošvedrani in razbiti čevlji, ki jih je dotlej nosil eden obeh beguncev, ki si je v zameno nataknil Stob-rove dobro ohranjene čevlje. >Za njima grem!« se je takoj odločil Stohr. Oblečen samo v kopalne hlačke, ker sta mu vse drugo odnesla brezvestna tovariša, je stekel dalje. Ko je prišel v Spodnji Log, se je za silo pomenil z domačini, ki so mu sporočili, da so res videli dva tujca, ki sta prav urnih nog hitela proti Litiji. Kratko nato je privozil za St5hrom polš-niški župan, ki je bil namenjen v Litijo. Županu se je videlo čudno, da koraka po cesti neznan pomanjkljivo oblečen mladenič. >S tem pa ne bo vse v redu,< je menil Polšničan. Mnogo zgovornosti je bilo treba, da je Stohr razložil županu vzrok svoje pomanjkljive obleke. Pa ie povabil gosp. župan Stohra na voz in hitro sta podila v Litijo, kjer sta se zglasila na orožniški postaji. Vodnik gosp- Rebernik je nemudoma razposlal patrulje. Tista, ki je odšla proti kolodvoru, je res našla tam oba nepošte-njaka. Oba sta že imela vozna listka, ki sta ju kupila z ukradenimi novci. Reinhard in Linder sta bila aretirana in prepeljana na orožniško postajo. Dejanje sta priznala, trdila sta pa, da sta hotela napraviti le šalo... Oba aretiranca so predali danes v zapore litijskega okrajnega sodišča, Stohr pa je dobil svoje blago nazaj in je odpotoval dalje. Ko se je razvedelo po našem kraju o nečednem dejanju v Renkah, so ljudje splošno obsojali oba nepoštenjaka, ki sta hotela ekrasti svojega rojaka in sodraga, s katerim sta delila nevšečnosti potovanja ves mesec dni. Belokrajinski čaruga pred sodniki Jakob Matiser, ld se ga je bala vsa Bela Krajina, je bil obsojen na 5 let robije Novo mesto, 25. maja V petek sta se zagovarjala pred malim senatom okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval sos. g. Kuder, velik in krepak fant, brezposelni delavec Mauser Jakob, doma, iz Talčjega vrha pri Črnomlju, star okrog 30 let, in 25-letni delavec Stalzer Rudolf, doma iz Konjskega hriba, ki je obtožen, da je pri vlomih z Mauserjem sodeloval. Kakor je iz obtožnice razvidno, je Mauser skozi vse lansko leto izvršil po čr-nomeljskem s rezu številne zelo drzne vlome. Orožniki so zločinca pridno zasledovali, a dolgo časa brezuspešno, ker se jim je znal spretno izmikati, šele 11. decembra 1930 se jim je posrečilo Mauserja aretirati in ga privesti v zapore novomeškega sodišča. Mauser je 1. 1929. meseca novembra zapustil delo pri družbi »Taheia« v Zagrebu in se vrnil v domači kraj. Kmalu po prihodu domov se je lotil vlomilskega posla. Bila mu ni nobena ključavnica dovolj močna. Kradel je vse vprek. Strah pred njim je bil tolik, da so mu ljudje naposled pripisovali sploh vsako v tem okolišu izvrženo tatvino in vlom. Pri svojem poslu je imel tudi pomagače, ki so mu omogočili, da tako dolgo ni prišel v roke pravice. Vlomil je v noči na 2. februarja lanskega leta v hišo Geršičeve Marije na Rožan-cu. Razbil je pri kuhinjskem oknu šipe, odprl zapah okna in zlezel v kuhinjo, iz katere je prišel v sobo, kjer je pokradel razno blago v skupni vrednosti 1065 Din. Dne 2. februarja 1930 zjutraj ob 5. je šel obdolženčev brat Štefan Mauser, posestnik v Selih, krmit živino. V hlevu za vratmi je dobil kanto z mastjo, na kanti pa listek: »Za mast dene dreve tu na prag 100 Din i par cigaret, mast sprave, kanto pa vrže, pa tiho bode.« Štefan Mauser je mast spravil, dogodek pa prijavil orožnikom. Po navodilih orožnikov je Mauser Štefan napisal listek, da masti ne mara, nato pa je listek dal na prag. Zvečer so prišli orožniki na prežo. Ob 18.45 se je pojavil pred hlevom neki moški velike in močne postave, ki se je oprezno priplazil do praga hleva, tam pobral li3tek in se z njim hotel odstraniti. V tem trenutku mu je posvetil podnarednik g. Zdovec z električno žepno svetiljko v obraz in spoznal z vso gotovostjo, da ima pred seboj obdolženca Mauserja Jakoba. Obdolženec je takrat orožnikom ušel. V noči na 6. marca 1930 je nekdo potrl pante pri vratih zidanice Vidmarja Marti- na na Mihajlovo vasjo in iz zidanice ukradel okrog 100 litrov vina in nekaj steklenic v skupni vrednosti 563 Din. Edino ta vlom prizna obdolženi z izgovorom, da je vlom izvršil v družbi soobtoženca Stalzer-ja Rudolfa. Ta pa odločno zanika vsako sodelovanje z Mauserjem in trdi, da se Mauser hoče s tem nad njim le maščevati, ker je pred okrožnim sodiščem v Novem mestu na razpravi priznal, da je dajal Mau-serju prenočišče in kupoval od njega ukradene predmete, zaradi česar je bil lansko leto obsojen na 1 mesec strogega zapora. Dne 23. junija lanskega leta je bilo vlomljeno v šušteričevo hišo na Selih, kjer pa je bil vlomilec po sosedu Jožetu 2vabu prepoden. Po korakih je 2vab spoznal, da je bežalo pred njim več oseb. Ko je v noči na 24. novembra šel 2vab J. iz Otovca v družbi več oseb domov, se jim je med potjo pridružil Mauser in vprašal žvaba, kakšne simpatije ima do šušteršiča iz Sel, nato mu je 2vab odvrnil, da je šušteršič pač njegov sosed, katerega je šel branit. Mauser je dostavil, da bi bil 2vab v oni noči lahko postal žrtev, če ne bi bil on tega prepreči!, ker je bila nanj namerjena puška. Pozval ga je še. naj več ne hodi po taki poti, da svojo lastno hišo lahko bratti, tujo pa naj pusti pri miru. Dne 7. oktobra je Mauser vlomil pri posestniku Stalzerju Janezu na Konjskem hribu in mu je pobral za 2002 Din raznega blaga. Dne 20. oktobra pa je pri belem dnevu okrog 9. ure dopoldne vlomil v klet posestnika šterbenca Ferdinanda in vzel 2300 Din raznega blaga, med tem cigarete, cigaretne papirčke, uro z verižico in gotovine za 418 Din. Mauser je rad prišel v družbo domačih ljudi, ker se je z njimi razgovarjal. Tako se je razgovarjal 1. novembra lanskega leta z Verbičem Mihaelom na Rodinah, kateremu je podaril nekaj cigaret »Zeta«, ki jih je imel cel paket. Verbiču je dejal: »Dober sem kakor kruh, če je treba, pa tudi hudoben kakor hudič.« Zagrozil mu je, da ga ustreli kakor zajca, če bo rekel le eno besedo, da je on z njim kaj govoril. Na ta način je ustrahoval ljudi, da ga niso izdali orožnikom. Dne 6. decembra je Mauser vlomil v zidanico posestnika Wildenauerja in odnesel razno blago v skupni vrednosti 915 Din. Na razpravi v petek je priznal Mauser le vlom v zidanico Vidmarja Martina, ki ga je izvršil s sodelovanjem Stalzerja Rudolfa, kar pa ta odločno zanika. Sodišče je po kratkem posvetovanju spoznalo Mauserja za krivega navedenih zločinov in ga obsodilo na 5 let robije in izgubo častnih pravic, Stalzerja pa na 2 meseca težke ječe. __ Služkinja je pregnala vlomilca Dolenjske Toplice, 25. maja. Dne 21 t. m. je prišel v gostilno g. Bar« biča v Meniški vasi pri Toplicah, nahajaš jočo se poleg mostu, ki vodi čez Krko na Gor. Polje, pred 10. uro dopoldne drzen tat. Ker so bili domači odsotni in so bila vrata v sobo zaklenjena, je poizkušal tat s silo vdreti v sobo. V gorenjih prostorih je služkinja snažn* la in ko je čuila sumljivo ropotanje, jepri* šla pogledat, kaj je. Zlikovec je takoj, ko je opazil, zahteval denar. Grozil ji je tudi s sekiro. Vse prestrašeno je pričelo dekle klicati na ves glas na pomoč, česar se je vlomilec prestrašil in zbežal. Ko se je kmalu nato vrnil gospodar, mu je služkinja vsa prepadena opisala ves do« godek. Gospodar se je odpravil v Toplice naznanit poizkus tatvine orožnikom in je že med potjo naletel na topliška orožnika na cesti proti Straži, ki sta vodila v zapor zločinca, ki je na sumu, da je^ s svojima bratoma umoril ali bil udeležen umora starke pri Žužemberku, o čemer je že .Tu* tro poročalo. Orožništvo sedaj zasleduje drznega vlomilca. Urejeno prebavo In zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnuje izločevanje seči, po-krepi presnavijanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij-sJkih trgovinah._ Zadnja pot Alojzija Hočevarja • Novo mesto, 25. maja. Tragično preminulega sodnega svetnika g. Alojzija Hočevarja smo spremljali na zadnji poti v soboto popoldne. Pred hišo pokojnika na Trgu kraljeviča Petra so se zbrale velike množice meščanov, okoliča« nov in ljudi iz krajev, kjer je pokojni Ho« čevar služboval kot sodnik, da mu izka* žejo poslednjo čast Ogromna množica lju« di je korakala za krsto. Žalni sprevod je vodil prošt g. Karel Čerin z gg. kanoniki kapiteljskega zbora ob navzočnosti očetov frančiškanov in usmiljenih bratov. Med občinstvom smo opazili sodni in uradniški zbor tukajšnjih sodišč s pred« sednikom okrožnega sodišča g. dr. Kavči« čem in prvim državnim tožiteljem g. dr. Barletom na čelu, sreskega načelnika go* spoda Logerja, orožniškega majorja g. živ« kovica, ravnatelja gimnazije profesorja g-Masla, gg. profesorje in učiteljstvo, ofi» cirski zbor, primarija ženske in moške bolnice gg. dr. Gostišo in dr. Pavliča, od« vetnike, zastopnike Sokola, predstavnike uradov in šolsko mladino. Pokojnika je prišel počastit tudi 841etni, visolasi Jur* čičev brat Anton iz Muljave. Kako je bil pokojnik tudi v drugih krajih priljubljen in spoštovan, se vidi najbolj iz dejstva, da so ga prišli spremit na njegovi zadnji poti v velikem številu tržani iz Mokrono« ga, ker je pokojnik služboval komaj leto dni. Udeležili pa so se pogreba razen na* vedenih tudi predstojnika mnogih okraj« nih sodišč na Dolenjskem. Oib odprtem grobu, ki ga je mladina za* sula s svežimi cvetlicami, je predsednik okrožnega sodišča g. dr. Kavčič izpregovo« ril o pokojnikovem delovanju in njegovih osebnih vrlinah. Ko se je pričela vsipati v grob ne krsto prst je bilo prav vsako oko soilzno. Naj bo lahka žemljica dobremu in priljubljenemu možu! ČifcHte ilnstrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Tehaitai del rubrik« arajaje avtetehaičai addelek Vaeaam Oil Cempaar. i. L 0 negi avtomobila (Nadaljevanje) Važna funkcija, ki jo ima opraviti olje za mazanje, je zamašitev batov. Čeprav so cilindri motorja brušeni in plohe navidez* no popolnoma gladke in četudi se bat in batovi obroči popolnoma prilegajo, nima* mo absolutno ravnih ploh. Pod mikrosko« pom bomo natančno videli, kako veliki so vmesni prostori tudi med najbolj obdela-* nimi plohami in so ti vmesni prostori do« voljni, da mimo njih prodirajo visoko na* peti plini m s tem se izgubi del dragocene eksplozivne moči. Olje za mazanje mota zasadi tega po« polniti zamašitev med obroči na batu in cri« Lindrovo steno. To fu.-.coijo olja pa ne smemo vzeti sa« mo s stališča največjega razvijanja funk« cijske moči, ampak moramo pri tem mas« liti tudi na to, da je prodiranje plinov v karter ne samo pri dvigu z gorenja, ampak že pri kompresnji tako, da prihaja v kar* ter nedogorelo pogonsko sredstvo, katero razredči olje in ga kemično izpremeni in tako zmanjša m azil no sposobnost olja. Opazuj mo delo v cilindru, pri katerem nimamo ob batu dobre zamašitve. Pri se* salnem dvigu se tvori v prostoru z gorenja podtlak in iz kariera se bo sesal zrak ob slabo za m asen ih ciLindrovih batih v pro« stor z gorenja in naša plinska zmes^ bo po* stala slabša, to je manj dela zmožna. Pri zgoščevalnem dvigu (kompresiji) se bo tlačilo pogonsko sredstvo ob nezamaše* nih stenah kariera; to pogonsko sredstvo bo spralo plast olja s sten cilindra in bo razen tega razredčilo olje. Pri sledečem delovnem ali eksplozij« skem taktu bodo plini zgorenja šli ob oilin« drovih stenah po sledeh, ki jih je zapusti« lo na svoji poti pogonsko sredstvo v olju. Plast olja bo tam zgorela, nastala voda zgorenja, zaostanki itd. bodo potlačeni v karter in bodo onečistili olje. Pri izpušnem taktu bo del vročih plinov šel mimo obročev na batu in bo prodrl v karter; na stenah cilindrov ni nikakega olja več in trenje je tu. Kdor si je pogledal tako zagorel in izri« ban bat, si bo sedaj lahko predstavil, ka* ko nastanejo črno zagorele površine. Mnogokrat se pojavlja tudi uhajanje olja iz karterja v prostor zgorenja Vzrok za to leži navadno v mehaničnih nedostatkih, v obrabljenih in zaribanih cilindrih, v ne« pravilni legi batovih obročev. Tudi preko« merno dovajanje olja in uporaba nepra* vilnega olja lahko povzroči uhajanje olja in tvoritev zaostankov. Da to kolikor mogoče preprečimo, mo« ramo uporabljati olje najboljše kakovosti, paziti motamo na to, da je oJje aa paa» vilni višini in da je motor v dobrem mehaničnem sta« nju. Ce so cilindri m batov* obroči obrab« Ijeni, ne more niti gosto olje nadomestiti kovine. Zelo pogosto je vzrok motenj v ležajih nemarnost pri mazanju. Zaribanje ležaja nastopi lahko le tedaj, če ni med teročimi se plohami plast olja ali pa če se ta plast pretrga. Zaradi tega se mora olje držati vedno na pravilni višini. Motnje v ležajih lahko nastanejo tuda tedaj, če se tenke dovodne cevi za olje za« maše z nečist^to. Pa tudi defekti pri se» saljkah za olje so lahko vzrok motenj v ležajih. Razredčeno olje je navadno pomešano * nečistoto, ki pretrga plast olja in tako poveča trenje. To je vzrok, da »e olje mora menjati v rednih časovnih presledkih. S pristopom vode in druge nečistote v olje nastane blato. Tvoritev tega blata se pokaže tedaj, da. postane olje,, kadar se ohladi, gosteiše. iakor pa je bilo v origi« nalnem stanju. Do sedaj smo govorili o važnosti maza« nja motorja; prav fcako važno pa je tudi mazanje šasije. Tukaj moramo redno ma* zatri, a pri gonilu in diferencialu moramo redno menjati olje. Ce v kratkem ponovimo, kar smo dose« daj slišali, najdemo naslednje: Pravilno mazanje pomeni zanesljivo vožnjo, zniža* nje pogonskih stroškov in daljše trajanje samega motornega vozila. Pravilno mazanje se doseže. 1. če se uporablja olje najboljše kako* vos ti, 2. če uporabljamo pravilno olje in 3. če bomo z oljem tudi pravilno pošto* p ali. Dovolite še nekoliko besed o gorivu, to je o bencinu. O produkciji goriva velja isto kar se lahko reče za olje. Danes se je že prebrodilo mnenje, da se vrednost goriva presoja po specifični teži, ali pa po izvoru. Spoznalo se je, da dado bencini enakega izvora in enake specifične teže v motorju, torej v praktični uporabi, različne rezulta* te in oni producentje, ki izdelujejo goriva visoke kakovosti in ki ta goriva označujejo z zavarovalno znamko. do!)črjo z obširnimi poizkusi one lastnosti goriva k? v motornem kolesu dajejo najboljši uči« nek, lahek obrat in miren t-k pri naj« manjši porabi goriva. Taka pogonskn sred* stva, ki nosijo zakonito zavarovane znam« ke, se danes dobijo v bencinskih črpalj« kah, in to je najzanesljivejši način, da do« bimo-res dobro gorivo v čistem stanju. Kakor smo v uvodu omenili, vrnemo prav z oljem in bencinom največ neprijet« nosti. Te pa kaj lahko odstranimo, če se v glavnem držimo onih pravil, ki smo jih sedaj ugotovili. To gotovo ni težko in je treba le malo pazljivosti, ki se pa s časom zelo dobro izplača. Zopet raketni avtomobil. V kratkem se bodo vršili novi poizkusi z avtomobilom na pogon z raketami. Avto bo vozil znan vozač Stuck, zmagovalec v mnogih po« membnih dirkah. Ročke za olje iz papirja. V Ameriki de* lajo sedaj poizkuse, da bi dosedanje ročke za avtomobilska olja zamenjali s panima« ti mi. Take poizkuse delajo tudi v Nem« čiji m so se baje pokazali že ugodni rezul« tati. Iz Detroita, centra ameriške avtomobil* ske industrije, poročajo, da so b3e pro* daje v mesecu aprilu v primeri s prejšnji" mi meseci zelo dobre. Tovarnarji upajo, da bo ta sezona sploh mnogo boljša Žena v sodobnem svetu Jane Addams Znani nemški književnik Emil Ludivig je napisal za >Berliner Tageblattc esej z naslovom »Prijatelji človes(tva<. Opisal je tudi svoje vtise ob posetu predsednice Mednarodne ženske lige za mir in svobodo, Jane Addamsove: Ob Jane Addamsovi lahko govorim samo o njenem pogledu, a kateri spomin bi bil lepši! Na vse strani je treba krmariti po čikaških ulicah, dokler se ne ustavi voz pred malimi, skoro romantičnimi vrati. Tu n,i vratarja, ki bi vpraševal, v kateri oddelek smo namenjeni, ali pa: »Direktorja nI — počakajte!« Takoj vstopiš v prijetno sobo s slikami in preprogami, kjer se razgo-varjaš, čakaš ali piješ čaj. In vendar je tu vhod v enega največjih azilov Amerike. Ker je tu ena sama žena ustvarjala svojo metodo in brez sistema osnavljala domove za tiste, ki jih je življenje uničilo ali pa za tiste, ki so brez dela — zato je nepotreben vsak aparat, vsaka prepotenca, ki je običajna pri društvih. Morda ima ta način tudi svojo slabo stran: toda kolikor je man] hladnih številk, toliko več se izlije toplote v srce vstopivšemu. Taka je tudi žena, ki je ustvarila vse to. Stara je že in tudi bolna; toda njen pogled spominja na pogled Eleonore Duše, ki je imela najgloblji pogled na svetu. Ze vnaprej sem si mislil, da bo dobrohotno razpoložena in da bo tiho govorila- Toda tolike dobrote in tolike skromnosti nisem pričakoval prt človeku, ki ustvarja. Ona, hčerka kvekerja, vzgojena v načelu, da je treba živeti in delati ža druge, ni samo vsega, kar je ustvarila, pridobila z izkušnjami, temveč je baš iz izkušenj gradila in gradila vse višje tn višje in je obvarovala obupa tisoče in tisoče. Bogataši — tu kakor povsod — raje poklanjajo svoj denar za impozantne zgradbe, s vrhe in dobra dela, kakor za tihe in enakomerne stvari. Proti javni dobrodelnosti stoji Hull House Jane Addamsove kakor Jezus proti Pavlu. Sedaj je že trudna ln ko se vračamo od razgledovanja po poslopju, vidim, da je tujci ne zanimajo več toliko kakor nekoč. Niti ona, niti njeno delo ne iščeta priznanja. In ker se je vse razdrobilo na sto m sto malih skrbi, načrtov in delov, zato sije iz njenih pogledov milina in odpoved, kar vzbudi v posetniku čustvo hvaležnosti, ki je brez besed, saj mu odgovarja tako ljubezniv molk. Vseazijski ženski kongres. Indijska pes* nipa Sarojini Naidu, ki je bila skupno z Gandhijem pred kratk:m izpuščena iz za« pora, je sklicala vseazijski ženski kongres v Lahoreu. Povabila je 33 aaijskih dežel in poziva žene, da se vse strnejo v azijsko edinico s ciljem, »da se ohrani vse. kar je v naši prastari in socijalni kulturi dragocene« ga in da presodimo, kaj je primernega da 6i prilastimo iz izven ^azijskih kultur«. Žena in žurnalistika. »Deutsche Pressec je izšla pod gornjo devizo. Uvodnik je ®p:« sala Gertruda Baumerjeva, ki pravi, da ima« jo 6icer žene neke prirodne zmožnosti za žurnalistični pokl:c, vendar pa 6e žensko delo težko uveljavi, ker je ta poklic lahko dostopen in nudi priliko za priložnostno udej6tvovantje. Sodobna ženska žurnalistika pa se nahaja v prehodnem stanju k strogo poklicnem udejetvovanju. M. Cammerer je orisala naloge žumali6tike: mobilizirati žensko mnenje in žensko voljo in seznaniti javnost z ženskimi nazori. Fritz Klein, glavni urednik »D. A. Z.«, piše o sodelav« kah. Sicer je mnenja, da je žurnalistika moški poklic, vendar misli, da bodo na« darjene ženske vse bolj in bolj prodrle. Po« 6ebno dobro 6e udejstvujejo kot poroče« valke, tudi v sodnem poročevanju imajo z njimi dobre izkušnje, čeprav je ta stran poročevanja že težje dostopna, ker zahte« va juridiono znanje. Čudno pa je, da se, razen nekaterih izjem, niso obnesle kot umetnostni kritiki. Tudi za tehnična vpra« šanja se zanima le malo žensk. V politični redakciji pa ima marsikatera veliko vlo« go. Veliko je strokovno naobraženih žena za politična, socijalna, gospodarska in fi* nančno«politična vprašanja. Tudi za poro« čila iz inozemstva je nastavljenih mnogo žensk. Porast slušatelje na nemških ljudskih univerzah. Voditelj neke take šole je do* gnal, da je število slušateljic »naravnost strahotno« narastlo. Tu gre za pojav na* predovanja od delavke do nastavljenke. Po njegovem mnenjju je značilno za na« stavljenke v pisarnah in boljših trgovinah, da se prilagode v obleki in obnašanju m se skušajo tudi potom višje izobrazbe dvigniti iz delavskih prilik in miljeja. Tu* di druge ljudske univerze potrjujejo ta dejstva. Sodobno francosko dekle. Prof. Mornet s Sorbonne, ki je istočasno tudi voditelj enega razreda na neki pariški dekliški gimnaziji ,je pisal v reviji »Les heures lit« tčraires« o gornji temi in je dognal, da je povprečni tip študent in je in licejke vse bližji tipu njihovih babic, kakor bi člo« vek sodil po romanih kot je n. pr. »La gar* conne«. Se vedno učinkujejo na mladino romantične pesnitve kakega Lamartinea ali George Samdove. Razmerje deklet do pro* fesorjev je vse bolj osebno kakor študen« tov do profesorjev. Posebno poudaria nji* hovo pridnost pri znanstvenem delu; na filozofski fakulteti ie skoro enako število študentk kakor študentov, vendar oddaio študentke več disertacij, namreč 70 od 100. Ravnateljica jetnišnice. V Beogradu je bila imenovana prva žena za ravnateljico velike jetnišnice: ga dr. »ur. Angela Jo* vanovičeva, ki je stara šele 25 let. Dva neuspeha osiješke Slavije v Ljubljani Simpatično moštvo Slavije iz Osijeka je nezasluženo visoko izgubilo proti Iliriji in le z naporom izenačilo s Primorjem — Bogat nogometni program doma in po svetu — Maribor v znamenju tenisa in konjskih dirk LJubljana, 25. maja. Za binkoštne praznike sta ljubljanska »ligaša« povabila na gostovanje renomini-rano enajstorico Slavije ia Osijeka, ki je že lani v državnem prvenstvu igrala zelo važno vlogo Ln se je tudi v letošnjih drž. prvenstvenih tekmah s pridom uveljavila v svoji skupini Trenutno zaseda e prav pičlo Izgubo golov tretje mesto v tretji ligi, v kateni sodeluje največ (8) moštev. Moštvo ima poleg dobre domače konkurence mnogo prilike za igranje s sosednimi madžarskimi klubi, kar daje vsem našim kliubom osiješkega im sutooti-škega podsaveza neko posebno noto. Ker so sveže med temi im klubi LNP precej redlke, je vladalo v Ljubljani za nastop Slavije precejšnje zanimanje. Zaradi lepega vremena pa obisk ni., dosegel pričakovanj in lepa solnčna dneva sta bila. vzrok, da prireditelja nista pokrila niti visokih stroškov. Moštvo Slavije je prispelo v Ljubljano — po 17-urai vožnji — šele v zaradd tega vsaj v nedeljo, ki je bila že itak dovolj vroča, nastopilo s precejšnjim handicapoan. Igra je bila kljub temu kmalu zelo živahna; Osiječani so pokazali, da eo fair in disciplinirani Ln da znajo možato nositi tudi najtežje udarce usode... V nedeljo so postali žrtve nočnega potovanja in nesrečnega naključja! Ilirija : Slavija 5:1 (2:0) Po končani predigri, ki sta jo pod ležejo nim vodstvom Dolinarja v prav julijski vročini odigrala moštvi Svobodo ln rezerve Primor j a in jo je Svoboda s 5:2 (3:1) odločila v svojo korist, sta nastopili enaj-storici za glavno tekmo v naslednjih postavah: Ilirija: Malrič, Strehovec, Bergle«, Varšek (Unterreiter), Dekleva (Varšek), Belak, černe, Oman, Košak, žitnik (Zupančič Neli), Doberlet Slavija: Wagner, Mile, Kovačič, Geto, Kundelič, Isajlovič II, Šulc, Hrubec, Lechner, Mesajlovič, Aittdučič. Sodnik Jordan. Publike 800. Kljulb temu da so gostje za svoje znanje (doživeli skoraj katastrofalen poraz, so vendar napravili vtis prvovrstne enajstorlce, ki hi bila lahko s polnovrednim vratarjem >— Wagner je mlada rezervna moč brez nadostne rutine — dosegla mnogo častmej-fti uspeh aH celo zmago. Nastop Slavije proti Iliriji je najzgovornejši dokaz, da v nogometu često odločuje sreča in suhe številke niti oddaleč ne kažejo pravega razmerja sni obeh nasprotnikov. Glavna krivda za poraz — kolikor ne gre na rovaS naključja — nosi ožja obramba z nemogočim vratarjem. Izmed dobljenih 5 golov so bili vsaj trije n hranljivi; če se upošteva, da sta padla prva dva že po 4 minutah, je razumljivo, da je imelo moštvo poleg manjše fizične vrednosti tudi velik moralni mri-nns, ki je zahteval že od uvoda dalje silno energijo in vztrajnost. Glavno breme igre Je ležalo zaradi šibke obrambe na krilski vrsti in v nič manjšii meri na napadalni vrsti, ki sta se izkazali odlične in kljub splošni depresiji nista klonili do konca. V krilski vrsti je bal najbolj uspešen desni krilec Geto. toda tudi ostala dva sta bila enako koristna v obe smeri. Napad je opetovano pokazal, da m a uprizarjati hitre in nevarne akcije, dočim s streli nI bil ravno v vteoki formi. Ker ga je pri nekaterih spremljala še smola, je ostalo pri tem, da j« utegnil le z največjim naporom in kot plod rafin.iranih trikov Izbornega srednjega napadalca Lechnerja doseči svoj častni gol. Obe krili sta hitri im prodorni _ Andučič je reprezentativec, kar pa včeraj ni prišlo do izraza — toda v nedeljo svojega znanja nista znali uveljaviti. Moštvo igra fair in razpolaga z dobrimi posamezniki. ki zaigrajo v drugih okoliščinah gotovo tudi kot celota nogomet, za katerega Ljubljana najbrž ne bi mogla postaviti enakovrednih predstavnikov. Po 17-urni vožnji v Osijek — prav gotovo ne! Ilirija, ki je nastopila zopet s poskusnimi močmi in med odmorom zopet zamenjala žitnika in Deklevo z drugimi igralci, mora svojo nedeljsko zmago šteti med srečne. Jedro moštva je kljub lepemu razmerju golov tvorila ožja obramba, kjer je Malič ■vnovič pokazal, da je mojster v svoji stro Ikn Spuščal se je sicer v robinzonade in proti koncu tudi nežen ti emensko z žogo dražil Slavijine napadalce, toda vse se je končalo brez škode. Za bodočo prvenstveno sezono slične produkcije ne bodo priporočljive. Strehovec in Bergle« delata nespremenjeno dobro. Mnogo več težav povzroča Ilitiji krilska vrsta, ker je do odmora igral v sredi Dekleva, pozneje pa Varšek; slednji vsekakor bolj uspešno. Oba sta taktično zelo grešila; Deklel nedosegljiv tudi zaradi odlične forme Jančigaj a. Kazen tehničnih vrlin diči moštvo vzorna mirnost in disoiplina; zanimivo je bilo ravno v tem oziru nasprotje med obema enajstoricama. Vsako odločitev — pravilno ali napačno — so gostje sprejeli disciplinirano in brez afronta proti sodniku. Moštvo se zaveda, da forum za proteste ni igrišče. V moštvu je bila zopet najaktivnejša napadalna vrsta. k.i ima v *riu odlične in dobro vigranc tehničarje. Tudi obe krili — posebno desno — nista hoteli zaostajati.^ krilski vrsti se ie danes zelo popravil'Kundelič. ki je opravil ogromen posel in bil enako plodovit v ofenzivi in defenzivi. Obramba ni mela toliko posia kot proti Idili!!i; kolikor je bilo treba je opravila v formi. Vratar mora drugi gol vzeti na svoj račun; v ostalem Da danes ni imel tako težke naloge kot njegov včerajšnji nadomestil,ik. Moštvo je kot včeraj spremljala velika smola; med drugim je zastreljalo tudi dve upravičeni enajstmetrovki. Primorje, ki je po odmoru izločilo Sla-miča kot srednjega krilca in postavilo Se-nico v sredino ni opravičilo dobre sodbe. da razpolaga trenutno z najboljšo enajsto-rico v Ljubljani. Njega igra je bila danes zelo Dovprečna, da ne rečemo, skoraj brezglava. Razen tega je bila skoraj pri vseh delih mnogo preostra, kar je pokvarilo še ono malo zunanjega videza, ki bi ga bila morda sicer imela. Menimo, da s slično igro nc bo smelo nastoDiti na težkih zunanjih tekmah, ki ga čakajo v borbi za drž. prvenstvo. Edini izjemi sta morda hladnokrvni Svetic in odlični vratar Jančigaj, ki je danes rešil čast Primorja. Napad do odmora nikakor m mogel razviti smiselne igre; šele po vstopu Senice je semintja potegnil, toda o-bičajno ne daleč. V krilski vrsti j« Slamič popolnoma odpovedal; orav dobro ga je zamenjal Sočan. ki ga v napadu skoraj ni bilo videti. Jug II. ni bil dorasel nalogi; njegov prosti strel iz 30 m je prinesel odločilni gol. V obrambi je bil daleko boljši Svetic: Hassl igra nevarno in ie zaslužil svojim soigralcem enajstmetrovko in serijo prostih strelov iz nevarne bližine. Zelo mu štejemo v zlo. da meša strelce enajstmetrovk z metanjem ka. meni a v žogo: to ni žentlemensko! Potek izra Slaviia igra proti solncu, toda prevzame takoj inicijativo in izsili do 5. minut tri zaporedne kote, ki pa minejo brez nesreče. Šele v 10. minuti preide napad Primorja v akcijo, toda Erman poštie lepo žogo Juga preko gola. V 15 min. dobi S. 4. kot. ki ga pošlie Kundelič med oblake V 19 min. je P. v napadu; Uršič dobi lep predložek od Ermana, toda zadene mrežo z zunanje strani. Takoj nato je zone t Slapar spredaj, toda strelja preko. Vodstvo prevzame zopet S.; igra postaja vedno bolj živahna. Oba vratarja sta precej zaposlena. V 26. min. reši Jančigaj iz neposredne bližine sam. Kmalu nato ima Primorje strel iz kota. toda žoga gre mimo. Minuto zatem len nanad S. toda tudi tukaj gre žoga isto pot. V 29. min. je gol za S. skoraj v zraku, to da Slamič čisti v zadnjem hipu. Gostje imajo več od igre. toda streli gredo mimo. V 30 min. drži Jančigaj odlično krasen strel Mesaroša; takoj nato ista sika. S. je stalno pred golom, toda vse gre mimo. V 41. min. strelja Jug II. prosti strel iz outove črte (30 m daleč) točno pred vrata. Erman vsikoči. spremeni smer žoge, ki najde preko vratarja, ki je zapustili svoj prostor, po-t v mrežo. Kosanovič skoči za njo in čisti, toda bilo je že prepozno. 1 : 0 za P. Po odmoru dirigira zopet Slavija. Domači igrajo ostro in ustvarjajo slabo razpoloženje. Kljub temu je S. pridno na delu — brez strela. Tehnično popolnoma prevladuje in posebno napad dela kot stroj. 10 slabih minut za P„ ki bi bilo brez Svetica najbrže že dobilo izravnanje. P. uhaja sporadično. V 15. min. dobi Erman lep pas od Slaparja ter ter z lahkoto pretvori 2 :0 za P. Minuto kasneje prisodi sodnik enajstmetrovko zaradi Hasslovega foula. toda Lechner strelja mimo. V 19. min. strelja Mesaroš ostro na gol; Jančigaju uide. Zemljak hoče ubraniti in podaljša v mrežo. 2 : 1 za p. Minuto kasneje zopet enajst metrovka proti P., ki jo S. zopet zastrelaa. Tempo polagoma popušča in vse se zdi, da bo tudi S. danes odšla poražena. P. izsili še tri kote, toda vse čisti obramba. Tik pred koncem se Slavija še enkrat dvigne, pride pred gol in Mesaroš iz splošne gneče izenači 2 : 2. Takoj nato sodnik odpiska. Tekmo je sodil g Gimperman z očioWjM» M«eta pogrebni z&vod V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena teta, gospa ANTONIJA ŠELEKER vdova trgovca • dne 23. t. m. po kratki mučni bolezni, pre videna s tolažili za umirajoče Bogu vdano preminula. Prepeljemo jo v Šmartno pri Litiji dne 26. maja 1931, od kjer bo pogreb ob 4. popoldne na tukajšnje pokopališče. Ljubljana-Šmartno pri Iiti£, dne 25. maja 1931. MANDELJ ANTON, nečak. DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za Špirit In kvas v Ljubljani I poštni predal 45. prlporofia svoje Izborna Izdelke, ln sicer: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah pekovski kvas, Cisti raflnlranl ln denaturiranl špirit. Podružna pivovarna v Maribora TELEFON: Ljubljana 2S10 bi 2811. — Maribor 202». BRZOJAVI: Pivovarna Union LJubljana — Maribor. t* 3 Čudež kemično-tehničnega izuma Je naš vso noč sijoči pes Nikak fosfor ali radijski preparat. Dika vsake hiše, za ceno 50 Din, kakor tudi SIJOČI KRISTUSI, Din 35 in Din 45. SIJOČE VRATNE TABLICE iz stekla, ki se dado poslikati, že od Din 15 naprej razpošiljamo proti povzetju. — Cene brez vračunane poštnine. »INGE« svetlobni preparati, glavno zastopstvo za Jugoslavijo PTUJ. Provizijske zastopnike za vse kraje sprejmemo. 6834 Občin* Ljubljana I ila Mestni pogTebci sarod V globoki žaloett naznanjamo, da je naža nadvse ljubljena s*iproga, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa Jerica Repše soproga črkostavca dne 25. t m. po daljšem trpljenju, prervidena a toflažtH ev. vere, mirno preminula. Pogreb bo v sredo, dme 27. maja 1931 ab 5. nrd popoldne iapred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 35. maja 1931. Žalujoč! ostaB. t Obfflna Ljubljana Kastni pogrebni zarod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, (prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš edini nadvse ljubljeni sin, nečak in vnuk, gospod Henrik Venedig narednik vojne muzike 40. pešpolka Triglavskega dne 34. t m. ob Yz 11. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni, previden s tolažiH sv. vere za umirajoče, mirno in Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 26. maja 1931 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Janševa ul. št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. imaja 1931. Josip Venedig, strojevodja v pokoju, oče. Maksimiljana Venedig roj. Mavrer, mati Julijana Mavrer, stara mama, in vse ostalo sorodstvo. INSERIRAJTE V „ JUTRU" v--• m OMtaa Unbljam Keetni pogrebni »vod WM m m sr V neizmerni žalosti naznanjamo vsam sorodnikom, prijateljem Jn znancem pretužno vest, da je naš nadvse 'ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod nton Videmšek gostilničar, mesar, trgovec in posestnik dne 24. t m. po dolgem, mukepolnem tnptjenjju, previden s tolaSB srvete vere, mirno preminul. Truplo blagopokojnega prepeljemo te Ljubljane v Dob 9t. 71, od koder se vrši pogreb v sredo, dne 27. maja 1931 ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče. Dob, dne 24. maja 1931. Ana VMemšek roj!. Starič, soproga. Lenčka poroč. Matičič, hči. Ivan Matičič, zet ^ Janko, Tončka, Dušan, Marko, Branko, vnuki in vnukinje, in ostalo sorodstvo. fZVANSEDNA KOLKA! Železna sluffntka patent postelja zložljiva, a ta« pecir altom madraconi, telo praktična sa vsako hiio, botel«, nočna služba ia potuinie * osobe stana samo Oia S90—. Razpošiljam po poltne« som povzetju. tako izgleda S102EN Umsi pa Ust pftatella, iloiljira. • tapeciranim madracoa. «el« praktična. staa« samo D 280. Razpis Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 1. junija 1931 ob 11. uri nabavo 27.000 kg pšenične moke Pogoja se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje št. 5041/11. 7062 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 FERDO PRIMOŽIČ mizarstvo in parketarstvo TRNOVSKI PRISTAN 4, LJUBLJANA se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov. Delo solidno! Cene zmerne! 6930 pozor kadilci! BONICOT je dospel v Jugoslavijo. BONICOT odstrani največji del vseh strupov. Okus in aroma ostaneta nespremenjena. Preizkušen in priporočen od priznanih svetovnih avtoritet v preizkušavanju nikotina v medicini kakor tudi na univerzah in zdravstvenih oblastvih. Varujte svoje zdravje z Bonic ^tom. Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslo-vensko Bonicot Društvo Beograd, Jakšičeva 6. I Dobi se v vseh trafikah. 6983 gozdne jagode sveže za jed ter za izdelavo marmelade, pekmeza in dr. razpošiljam v poštnih zavojih - vrečicah od 5 kg. Milovan Vasilid, Ugljevik-Majdan kod Bjeljine. 7008 Garantirana konstrukcija! Prostor ta posteljnino. FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd. 6856 Najmodernejša oblika! Laialka M aastaa(a — (Llegestobll »aino»iia vrsti, stans samo Dfn 150. Madrad p«aM ■ noo staaeto samo D 75«. L BROZOVIC, ZAGREB IUCA 83. Modroce predeluje ia 8istl iimo prahu na specialnem stroju samo Rudolf Sever. Marijin tr» št. 2. 129-30 "i" OSvSna LJnNJaa« Mestni pogrebni »tod Ana Sajovic roj. Hofhnann naznanja v svojem ln v imenu svojega sdna Fedorja pretresujooo vest da je ntjen srčno ljubljeni soprog oziroma predobri oče, brat, stric, svak in zet, gospod Valentin Sajovic trgovec dne 24. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažiti sv. vere, v 46. letu starosti mirno in Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 26. maja 1931 ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 25. maja 193L Zahvala Povodom težke izgube naše nepozabne soproge, sestre ln tete, gospe Milim dr« l?anlševfčeve odkritega so-strani, kakor čutimo dolžnost, da se tem potom zahvalimo za vsestranske izraze čutja, posebno pa onim, ki so nam v težkih dneh tolažno stali ob tudi za mnogobrojno darovane vence in šopke. Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, pri pogrebu korporatlvno nastopfvfflma društvoma, Prostovoljnemu gasilnemu društvu in uniformirani meščanski gardi, dalje članstvu Sokola, Rdečega križa, Tujs ko-prometnega društva itd. Globoko občuteno zahvalo izrekamo tudi vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli k zadnji poti nepozabne pokojnice. Kostanjeviškemu pevskemu zboru pa se zahvaljujemo za ganljivo petje pri hiši žalosti, v cerkvi tn ob preranem grobu. Kostanjevica na Krki, dne 22. maja 1931 7059 Globoko žalujoči ostali Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeH ob prerani izgubi našega nepozabnega in srčno ljubljenega sina, brata, nečaka, bratranca in svaka, gospoda ANTONA GUERRE ter za poklonjene vence in lepo cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo Posebno se zahvaljujemo njegovemu prijatelju g. Mariu Jurku za veliko požrtvovalnost in skrb, ki jo je pokojniku izkazal. Dalje g. Erichu mmcu m njegovi družini uradništvu in tehničnemu osobju zdravališča. g. zdravniku dr. Rožiču, zastopstvu Trboveljske premogokopne družbe, steklarne v Hrastniku, vojnega okruga v Ljutomeru, domači požarni brambi, društvu starih vojakov in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Najlepša zahvala sodniku g. Schweigerju za ganljivi nagrobni govor, tovarišem in tovarišicam TK Skale iz Ljubljane in njegovemu predsedniku za poslovni govor in planinski pozdrav, dalje domačemu pevskemu društvu m čč. duhovščini. LJubljana—Slatina Radenci, dne 25. maja 1931. 7058 Rodbini Guerra — Wieltschnig. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. PrešernoTa ulica štev. 50 (v lastnem poslopfn) Obrestovan Je vlog, nakup tal prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ia valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskorapt in inkaso menic ter nakazila v to- la inozemstvo saie - deposita itd. itd. Itd. Brzolavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št 2040, 2457, 2548. Interarban 270«, 2806. >JTTTEO«, ffoneaeljsSa !z3aja Torek 26. maja T93T Cette tnalim oj/a#cm t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglati trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Dfn. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za Šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrar, je plačati Se pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poitni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon Številka 2492, 3492 MoU&glosi •Vas/ore malih oglasov dobite takoj po izida tista v podružnicah mJutra' 9 Mesrihcnu, 9 Caf/ct, 9 ^ovcm m«Hw, v Vf>lwo/yali n na temenicah, ki sprejemajo tndi naroČila na male oglase in inserate. Plačilnega natakarja Bnoftnsgt, sprejmem takoj. Restavracija Union (Gotz), Maribor. 20088-1 Frizerja (ko) 2rejra«sn takoj ▼ stalno užbo. Iran SekS, brivec, Cetov&a 44. 19945-1 Učenca m trgovino i meianim blagom, popolnoma zdravega, krepkega, z dobro vzgojo sprejme i koncem Šolskega leta fa P. Koren prej Sterk, Črnomelj. Po-audbi je priložiti zadnja •olsks izpričevala. 19914-1 Trg. pomočnika »eSa.ne stroke, mlajšega, veščega nemščine, sprejmem takoj ali pozneje. Pogoj popoln« zdravje im nfika-ka telesna hiba. Ponudbe s točno navedbo, katerih strok je zmožen in v kateri najbolj verzi-ran i ocnaSbo plačilnih zahtevkov poleg hrane in stanovanja v hiši in kdaj nastop mogoč na: P. Koren preje Sterk, Črnomelj. 19913-1 Kuharico S8?f« za boljšo gostiln«, nastopi g 1. junijem. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« po-i šifro »Perfektna«. 20010-1 Dekle irarijrvo, lepo in soHdmo za vb« hižna dela Ižče tale oj manjša boljša obitelj. Pismene ponudbe prosim poslati na Josip Lukič, Virje, Hrvatska. 20018-1 Kuharico M je dalje časa pri dobri hiši služila, dobro Suha in druga dela opravlja, išče samostojen gospod. mesečna "plača 500 Din. Ponudbe pod »Kuharica* na podružnico »Jutra«, Celje 20037-1 Služkinjo pridno in pošten-o, vajeno •nuii hi&nih dej ramn kuhinj« sprejmeim. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20046-1 Vajenca ajirejn*"1 po dogovora. — Itmae Rotar, pekarna, Vrh-ntka. 20050-1 Učenko damsko Vro-jažtvo. Resfljeva e. 10. 20060-1 Pošteno deklico »e nad 20 let, iz dobre bl-5e. sprejmem takoj kot pomoč v trgovini in k otroku; vajen« trgovine imajo prednost. Le pi smerne dopise z navedbo plače (hrana in stanovanje v hiši) »a šifro »Pošteno dekle« »a ogl. odd. »Jutra«. 193204 Knjigovodja bilancist fcorespondeot, z večleitno hančno in indn-strijsk« prakso, vojaščine prost, išče primernega nameščanja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad knjigovodja«. 19751-1 Natakarica i »fkaj kavcije ali jamstvom se sprejme takoj na deželi proti mesečni plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30628-1 Natakarica mlada in čedna, ki bi bila iVwn-«m sposobna voditi gospodarstvo, zmožna kavcije dobi takoj službo. Po-rudbe, če le mogoče s sliko, poslati na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro: »Prijazna«. 201214 Trg. pomočnica ■ večletno prakso, ki bi pomagala tndi pri gospodinjstvu, se sprejme na deželo. Poštenost predpogoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 201904 Sirarskega pomočnika ▼ojaSSme prostega, iščesmo »pecijejmo za predelavo sira v škatle ter eventuel-no drago pomoč v mlekarni. Strokovno znanje ni potrebno. Isti mora biti marljiv, hiter rn okreten. Ponndbe z navedbo plače ■pnsVi na Mljekarska in-dusitrija »Zdentka«, Veliki Zdenci. 20196-1 Mizar, pomočnike 7,a stavbeno mizarstvo 5n enega strojnega delavca sprejme I. Cerne, St. Vid ni d Ljubljano. 202064 Gospodično k boljše rodbine, ki zna dobro šivati in govori slovenski in nemški, sprejme odlična dama za hišno fKammerfranl Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20208-1 Stavbni inž. afi tehnik P' polnoma samostojna moč r projekti ran .in, kallkulaciii }-> vodstvu visokih zgradb < 'bi stalno službo prir Gradben em podjetja G. T »nnies d. z o. z. v Ljub-1;MH. 20184-1 Mizar, pomočnika i »nrj enega sprejme takoj Vemgar Josip. strojno mizarstvo. Slov. Javornik, Gorenjsko. 20120-1 Brivski pomočnik ki zna tndi ondulirata, vodne ondulacijs, se sprejme v stalno službo takoj ali si. junijem. Mirko Tassotto, brivec, Gnštanj. 201894 Dečka šole prostega sprejmem za lažja dela. Gostilna Slokar, Domžale. 20153-1 Učenko za »trojno pletenj« sprejmem. Pride k stroju takoj. Puhan, Breg 2. prtličje. 20139-1 Ttopsitv&, 7rm nŽTiih tvrdk; »M fiksno mesto! Vešč v železnim, čevljih ta ploteninah in je v imenovanih strokah v Slovenija, Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini že veliko !«t dobro vpeljan. Cenj. dopise se prosi na oglas, ■oddelek »Jutra« pod »Posten polmEk«. 20115-3 Postrežnica 7» pospravljanje pisarne išče zapeslenja. Naslov v ogi. odd. »J-uIra«. 80156-8 Perilo sprejmem v pranje, likanje in krpanje na dom. Naslov pnve oglasni oddelek »Jutra«. 30155-3 Katera gospodična učiteljica bi veselje skozi po- čitnice Sti n» deželo k trem otrokom, kater« bi poučeivala v nemščini. — Imela bi prosto stanovanje in hrano ter plačo po dogovora. Ponndbe je podati do 10. junija na ogl. odeleke »Jutra« pod »Učiteljica«. 20007-4 Oblastveno koncesijonlrana šoferska šola Goiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 17790-4 SlHifcisie Trg. pomočnik izurjen trgovine mešanega blaga ln železni-ne, star 24 let, išče službe kjerkoli, tudi proti majhni plači. Sprejel bi tudi mesto sluge — potnika ali kaj sličnega. Lapajne, Ljubljana, Mestni trg št. 51IL 20095-2 Plačilni natakar starejši, z dobrimi referencami. govori več Jezikov, položi kavcijo, išče nameščenje. Cenjene ponudbe pod »Pre-zentatlven« na podružnico »Jutra«. Maribor. 20089-2 Šofer mlafd. trezen in prerviden vorač, bi bi opravljal v prostem časra tudi drnga dela, želi premeniti službo za talkoj ali pozneje. N*sIo>v v oglasnem oddelku »Jmtira«. 20191-2 Vdova AMKiflna vodiftfi vsafce go- fpodinjrfko delo, dobra moč. želi sluSh? najraje h kakšnemu sa-mos^jneimn gospodu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poštena im marljiv««. 3018&-2 Vzgojiteljica oitrofika vrtnark-a išče mo-jtta. Na^ov -v oglasnem oddelfcn »Jutra«. 20016-2 Dekle pridno ia pošteno, mjeno vseli hišnih del in nekoliko kuhe išče slu^>o s 1. ali s 15. jutndjean. Gre tndi h vdovca. Poniodbe na ogl. oddo!e!k »Jutra« pod šifro »2310«. 20131-® Natakarica preprosta in poštena v vseh ozirih, z letnimi spričevali, vešča nekaj kuhe, želi stalno službo v pošteni gostilni, najraje na Gorenjskem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. — 30127-2 Prodajalka pridna in poštena, i ničema v mešani trgovini in trafiki, vajena vseh hišnih del. Tniočna nekaj kavcije išče mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20126-2 I Trg. pomočnika s šoferskim izpitom peTfek-ten v meš. stroki, dober železninar, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Agile® 66«. 20152-2 Meterna Majhen avto 4-sedežen, v dobrem stanju, pripraven za potnika ali peka za prevažanje kruha, takoj prodam za T>in 8000. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Avto 66«. 19823-10 Motorno kolo s prikolico 500 eom OHV, brezhibno, malo rabljeno radi bolezni poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Angleški stroj«. 19937-10 Dvosedežen avto skoraj nov, ugodno prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 19838-10 Renault (Ml., 5 sedežen, odprt, prevozil 26-000 km, v zelo dobrem stanju, se po nizki ceni proda. Na ogled pri General-Anto, Tavčarjeva nlica 17. 20!6540 Harley Davidson 750 ccjm, ugodno naprodaj. Nadov v oglasnem oddelku »Ju-hra«. 2011640 D. K. W. Motomo kolo *U prodam ali za/menjam za dobro ohranjeno kolo. 7,ve se pri gofpe Jerančič 95, pri papirnici v Vevčah. 20162-10 Lancia Lambda odprta, štiri sedežna v najboljšem stanju s skoraj nerabljenimi gumami. Vprašati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lamlbda«. 2010640 Pozor, razstavljale! velesejma! Ograja obstoječa it 10 Jeloznfh stojal z verigo vred, posebno priporočljiva za razstavljale« velesejma, ker je praktična in v okras koji, naprodaj za ceno Mn 1200.—, franko Ljubljana. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19996-6 Stelaže prfnwiroe za trgovino z železnino ali _ ipeoerijo po-M«ii naprodaj. Poizve se v trgovini s železnimi Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra 36. 19968-6 Asparagus zelo lep. dolg 1.80 m prodam. Prešeren. Vod-mat, šuštaršičeva ulica št. 4. 20045-6 Puhasto perje čisto, čuhaoo, kg po 48 Dh> druga vrata po Din 38 kg, čnsrto, čohano, kg po 48 Din in čisAi puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Erozovič, Zagreb Resnični vzorec samoprožnega kolesa (peir-petiram mobile) prodam. Naslov r oglasnem oddel- ku »Jutra«. 19846-6 Restavracijske stole navadne, prvovrstno Iti za-klopne vrtne izdeluje najceneje Anton Gutnik, Vrhnika 284. 20325-6 Pisarniška oprema sestoječa iz 3 omar, 4 pisalnih stolov, 2 pisalnih stnojeiv, želenoe blagajne, klub-gamituTe itd. s« proda radi likvidacije družbe. Vprašati pri »Prodajni Zavod«, Liubljani, Dunajska e. 14)/IV. 20192-6 Sokolski kroj dobro ohranjon se poceni proda. Aljaževa cesta 3. 20183-6 Več umivalnikov se poceni proda. A. W6l-fllng, Bled. 20180-6 »Seifert« biljard s šestimi biljardnimi palicami in 3 novimi kroglami prodam po nizki coni. Več se poizve o kavarni »Central« v Novem mestni. 201212-6 Otroško posteljico otroSco košaro in štedflnčk •prodam. Ljubljanska cesta št. SI, Moste. 20B50-6 Univerzal tehtnico Schulz, za 18 kg, brez uteži, malo rabljeno, prodam. NaslTv v ogiawnetn oddelku »Jutra«. 20046-6 Čebele A. Ž. panji, nori paaji p« 450 Din in ne&aj nemške mor« prodam zaradi selitve v mesto. Oglasi^ se je takoj ■pn I. Zupan, Trsteoiik p. Golnik. 20132-6 %ufxim Vodovodne cevi ra/bljen« kupim. Ponudbe na Japelj, Tržič. 19986-7 Dvigalo, rabljeno za strešno opeko, kupim takoj. Ponudbe t opisom na Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano. 19871-7 Os z ležafl za vodno kolo in zobate prestave kupi Laznik Fer-do, Radeče. 30199-7 Stole in mizo malo, za pisarno, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Po-ifcret«. 20161-7 // /1 n; ri A i 4 li A + 4 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih eenab Černe — juvelir Ljubljana. Wo!fova al. 3. 88 Družabnik s 80.000 Din in s sodelovanjem pristopi k zdravemu podjetju. Prednost imajo boljše gostilne. Pismene ponudbe na po-iružnico »Jutra« v Celju pod značko »Samski gostilničar«. 19899-16 Družabnika vsi od smrtnega slučaja prejšnjega išče dobra prvorazredna renomirana tvor-nica z veliko mogočnostjo zaslužka. Trgovsko naobra-ženi gospodje s ca 200 do 500.000 Din naj se javijo pod štev. »751« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 19S90-16 Starejše dekle s primernim kapitalom želi sodelovati kot kompanjon-ka pri slaščičarni ali mlekarni v Ljubljani. Pomud-be pod »Zelja« na oglasni oddelek »Jutra«. 20200-16 Družabnika r* razširitev obrti cementnih ircdelkov in domače žga.Tvjekuhe, z 25 do 30.1*10 dinarjev iščem. Lepo stanovanje na razpolago. Lep kraj, hliizu železnice na Gorenjskem. Ponudbe pod »Cement« na oglasni oddelek »Jutra«. 20111146 m Več spalnic hrastovih, bukovih in mehkih ter kuhinjskih oprav po znižani ceni proda Josip Knmfk, mizar, Zg. Šiška 51, pod hribom. Pohištvo spabtio© ln kuhinjo, kompletno, skoro novo se poceni proda zaradi selitve. I>eban, Mesrt.e pri Ljubljani, Poljslka pot 45. »17&42 Črno hrastovo jedilnico 1il komadov, malo rabljena naprodaj za 8000 Din. — Naslov v ogla«, oddetkn »Jutra-«. 20145-12 Vjvhrana, ' Domačo hrano dobro ln okusno, nudim stalnim -abonentom na Aleksandrovi cesti. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20044-14 IX Novo hišo tnidrnžinslko poceni prodam. Ljubljana, Mivka 23. 30154-20 Parcelo za vilio, vogalno, 1300 m', solnčno, najidealn-ejše ležečo, bližnji Podrožnik, — ugodno prodam. Informacije: Slaščičarna, Dunajska cesta 7. 20056-20 Fnonadstropna hiša lepa, vili slična, 1400 ms vrta, pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19664-20 Novo lično hišo obstoječo iz 3 sob, kuhinje, pralnice, kleti, lep vrt, kra«na okolica, oddaljeno 15 minut od postaje, oddam v najem. Priporočljivo za upokojenca. Pojasnila v okraju biše daje Goričniik, gostilna, Šmartno ob Paki. 19655-20 Stavbna parcela v velikosti ca 8000 m', v Stični v neposredni bližini kolodvora naprodaj. Poizvedbe in pojasnila daje Hran. in posoj. v Ivančni gorici p. Stična. 19639-20 Vilo z vrtom prodam v letovišču Laško pri Celjui Naslov v oglas, oddolku »Jutra«. 19997-20 Novo hišo prodam. Vprašati: PobreSje pri Mariboru, Vrlina ulica št. 12. 20333-20 Žago - samico dam v najem zaradi starosta gospodarja. Žaga j« v dobrem stanju, pogon na vod«, pripravljena za takojšnji obrat. Lastna električna luč. Voda stalna. Oddaljena tričetert ure od kolodrvora. Naslov v ogl. oddeltu »Jutra«. 20112-20 Hiša i dv«na stanovanjema, Titom in sadovnjakom naprodaj. Sp. Radvanje 1 pri Mariboru. 20334-20 Travnik s sladko trav«, 14»! orala, v občini Vič, Dobrova ali Brezovica se kupi aH vzame v najem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Travnik 310« 20310-20 Hišo z gostilno in malo zemljišča kupim. Cena do 100 tisoč dinaTjeiv. Fran Sku-bic, Zavrstnik 18, pri Litiji. 30168-20 Več krasnih parcel za stavbišče ob ban "■vinski cesti na zelo prometnem kraju naprodaj. Poizve se pri Avs-cst. Dolinšku. gost.. v Hrastniku. 20138-20 Hišico letoviško, novo, soltnSno. mirna višinska lega, tik goz.da in kolodvora, avtobusna proga, večsobna, vrt, priitikline, oddam v najem eventualno prodam. Dopisi pod »Tgodno« na oglasni oddelek »Jutra«. 20114-30 Vodna moč s tovarniškim poslopjem naprodaj, ali jo dam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Stalna voda«. 20107-30 Trgovino z meSanim blagom in prostim stanovanjem v sredini mesta na prometnem kraju oddam v najem. — Ponudbe pod šifro »Potreben kapital 150.000 Din« na oglasni oddelek .Jutra«. 1437647 Pekarno v brezko-nkurenčnem Vrajn radi selitve v inozemstvo takoj oddam v najem. Cenjene ponudbe na ngiasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča«. 2023047 Za prihodnje šolsko leto 1931-32 iSč.em za 11-letnega dijaka stanovanje z vso oskrbo v boljši družini. Želim, da bi se, zaradi priučenja nemškega jenrika, občevalo z dijakom nemšiki; na razpolago klavir; sostanovalec, starejši dijak. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Dijak«. 201H3-23 Gostilniški paviljon na izbornom mesto ljubljanskega velesejma naprodaj. NafJov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19873-10 Majhen lokal takoj oddani. Priprav«« Je za pisarno, trgovino ali kakžno majboo obrt. Ob Dunajski cesti blizu mitnice. Poizve se: Vodovodna c. it. 5, Anton Brecelj. 1907149 Starejša trgovina sredi Ljubljane, dobro vpeljana, vsl-ed opustitve pod tovarniško ceno takoj naprodaj. Ponudb« na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Takoj 100.000«. 19877-19 Pisarniške prostore obstoječe fe 3 ali veS sob iščem v centrira*« mesta. Detajln« ponudibe t označbo velikosti pod »Pisarna« na reklamno podjetje Reklam Rozman v Ljubljani. 2003949 Lokal ▼ novi zidani hiši ■ stanovanjem, primeren za vsako obrt. takoj oddam. Leopold Jesib, mesar. Medvode._ 20039-19 Poslovne lokale primerne za pisarne oddam (so v L oziroma II. nadstropji! nasproti glavne pošte. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 20049-19 Mehanično delavnico dobro vpeljano, v _ prometnem kraj« Slovenije, « vsem inventarjem takoj ugodno prodam. Ponudbe na oglaCTii oddelek Jutra pod »Mehanika«. 19832-19 Trgovino t mei. blagom odda« ▼ prometnem kraju na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19741-19 Trgovski lokal na prometni točki v Ljubljana VII na Medvedovi cesti št. 7 ta Frankopan-ski ulici oddam. Poirve se Medvedova eeeta 7. 19668-19 Večja specerijska kolonialna trgovina dobro idoča, lepo kompletno preurejena, zaradi momentan« ločitve zakona takoj in ugodno naprodaj. Nahaja se v ©en tramu večjega mesta i daljšo najemno pravico. Obrtno dovoljenje, stanovanje na razpolago. Ponudb« resnih reflektanbov pod »Redka prilika« na oglasni oddelek »Jutra«. 19963-19 Trgovski lokal lep, s stanovanjem, lahko pa tudi vsako zase, se takoj ugodno odda n* razvojni točki v bližini nov« reonve v Ljubljani. Več s« poizve pri Hladinik, Zg. Šiška 192,1, Spančerva pot. 20193-19 Lokal za ključavničarstvo »rent. koračnico z uporabo «tro-jev oddam. Vpraša sa pri Frflbauf, Gospojna 2. Maribor. 20032-19 Lokal oddam, pripraven za kakšno obrt ali vinotoč v SiSfci. Poirv»> se: F. Žitnik. OelovSka eeeta 56. 2018349 fUmevan}a 1-sobno stanovanje po možnosti v cen tr umu mesta išče stalna in snažna stranika dveh oseb za julij ali avgiBt. Plača 400 do 500 Din. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Točna plačnica«. 19987-21 Stanovanje velike sobe, veliko kuhinje išče za takoj ali pozneje točen plačnik. Naslon pov« oglasni oddelek Jutra«. 20015-31 Stanovanje sob« in kuhinj«, poleg imi-v« rernize oddam takoj. Zg. Šiška 176, Kosovo polj«. 30187-31 Prazno sobo g Štedilnikom oddam. — Podrožnik e. I, k. 1. 30309-83 Dva sostanovalca Tržaška c. 24. 2021.1-23 Sobo oddan d-vema gospodoma ali gospodičnama za 150 Din. Fine, Dolenjska cesta 1S/II. 20186-33 Sobo lep« zračno v sredini mesta oddam za 1. junij. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. Ogied od 11. dalje. 20164-e3 Opremljeno sobo v centru inojita w takoj odda gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20174-23 Zakonski par brez otrok, dva gospoda ali dve gojpodični sprejmem na brano in stanovanje v lepo, veliko sobo, na najlepši točki mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30168-23 Stanovanje 4-eobno. kopalnica in druge ipritiiklin« v bližini glavne pošte se za »vgrat odda. .Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod; »Glavna pošta«. 30178-31 Stanovanje MIH^TM) « Savi, 60195-25 Psa (Daksbraka) n po nfodnl MBL BotrisKf Modnodo. 80158-27 Kunce čistokrvne chmchiHa ta črne reks ter navadne chincMlla mladiče proda. Josip Lannč, Vrajieko. 20106-87 Pse malo foxe (Zwergfox) »godno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20144-27 Koroško — okolica Beljak Baško Jezero. 20 minut od Jezera v lepem gozdnatem kraju, z zvezami na vse strani pen-zijon - gostilna Agnes Puschnlg, Ratnltz, Post Faak am See. Cena za 1uniJ—september 6 S, za julij—avgust 7.50 S. 17853-38 Pension S turni Poljče pri Lescah. Mimo, brezprašno letovišče. Planinski zrak, velik park, zračne, solnčne, pršne in tople kopedji. Odlično za slabokrvne, nervozne itd. Penzija od Din 60.— dalje. Zahtevajte prospekte. Najemnik Božo Plahuta. 19635-S8 Pletflnl stroj poceni naprodaj 1 vsem priborom. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«. 20603-39 Šivalni stroj ženski, nov, še nerabljen, prodam. Cena po dogovoru. Sp. Šiška, Gasilska cesta, baraka pred šolo. 20607-29 Cfrt+t Krasna izbira damskih klobukov od Din 50 naprej. Preoblikovanje Din 28. Sa-lom »La Femm« Chie« — Anica Przhek, 5e-lenbuTgova 6/1. 19840-30 Modroce vrha«, la afrik, močno blago, po 240 Din, zložljive postelje, posteljno odeje, žimo ln blago za preobleko pohištva najceneje nudi Rudolf Sever, Marijin trg 2. 130-30 7 Hotel Triglav Bistrica, Bohinjsko jezera, 50 postelj, velik park, solnčna kopelj, dvorana »a ležanj«, radio, klavir, penzija od 38—60 Din. 19019-38 Aleksandrovo otok Krk Restavrant - Kavarna Orfld se priporoča cenjenim kopalcem za čim večji obi»ik. Že več let. pri-znana kuhinja in domača vina. Popolna dnevna oskrba SS Din. — ITčitelji in drž. uradniki 10 odstotkov popusta. 20109-88 Več pletilnih strojev zelo dobro ohranjenih, dkoraj novih, raznih številk in širin, radi opustitve in bolezni zelo poceni naprodaj ali zamenja za k a/j dragega. Naslov v ogl. ood. »Jutra«. 19912-39 Razni stroji za štancanjo, poniklanje in stražnica naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19888-29 Pletflnl stroj Walter št. 10--90 poeenl naprodaj zaradi opustitve pletilstva. Stroj j« popolnoma nov. Izve s« v ogl. oddelku »Jutra«. 20902-29 Dražbeni oklic Na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 31. maja t. 1. ob 1. uri popoldne ee proda nova dvostano-vanjsika hiša, slična v®, vsa podkletena < nekaj zemljišča in še en« poleg stoječo stavbno parcelo ea 500 kv. metrov, ob Vodnikovi eesti v Ig. Sišld št. 201. Ima rfektriko ta vodovod. Dražbeni pogoji so na fiou mesta. 20191-SB Zajamčeno ozdravite kapavico hite« ta pooeni, možki ta ženske, novo ta staro. Pisati Dr. Julius Berger, Zagreb, Ba-kačeva 6. 1963440 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva št. 5 Domače beograjsko zavarovalno društvo išče m Ljnhfjan« «ventnei-no za generalno za -stopstvo za Slovesr^. Ponudb« poslati ta k »j oglasnemu oddelku li-SM. pod »Osiguranjp«. 7038 Amaterska dela (raavijanje tn kopiranje; ta toto-materijal je naj«en. jSI pri foto Joško Smuc, W -rf. fova 12, podružnica LIVARNA ŽELEZA In KOVIN 3 dr. z o. z., Srednje Gameljne, p. St. V;1 nad Ljubljano MODERNO OPREMLJENA vftva strojno in komerčno litino kakor Sfpd» plošče, kurilna in dimna vrati ca, rešetke, kolesa la samokolnice, plužna kolesa, cestne požiralnike, cestne kape, sifone in vstopne pokrove, gnojn. sesalke in razpršilce., kolesa za vagonete (kokilna litina), nog j ah — prileae stenica de Tvojega telesa, da Te grize in vbada in da Ti krade Tvoj nočni sen. Ubij jo, kjer Svi-škropi Flit v vsako raapoklino m kot. Flit nbija muhe, komarja, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke m drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesa smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. No zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Škropi Zahtevaj plombirano konvo . p tvojo koristi Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.