/ / I . \ 1 Zemljepis :Z£t prvi razred sre v q D O T i* Drugi popravljeni in skrajšani natis. Spisal in založil T anez T e s e m 3<: o , profesor pri c. kr. gimnaziji v Trstu. Vvo d. Geografija ali zemljepis (Erdbeschreibung) popisuje zemljo po vseh nje prirodnih razmerah in prikazih. Loči se v 1. zvezdoznanski, 2. prirodoznanski in 3. državoznan- ski zemljepis. 1. Zvezdoznanski ali matematični zemljepis (astronomische oder mathematische Geographie) razkazuje zemljo kot del vesoljnega sveta, kot zvezdo med zvezdami, nje razmere k solncu in luni, nje tekanje in vrtenje, nje podobo in velikost. 2. Prirodoznanski ali fizični zemljepis (physische G.) popisuje površje zemlje in nje tekoče in trde dele, kako so po njej razstavljeni in kako vplivajo na žive stvari. 3. D r ž a v o z n a n s.k i ali p o 1 i t i č n i z e m 1 j e p i s (politische G.) govori o zemlji kot stanovališči človeškega rodu, kako so se narodi različnih jezikov in ver po njej razdelili ter razne države in družbe ustanovili. A. Nekteri pojmi iz zvezdoznanskega zemljepisa. Obzor in strani neba ali sveta. Zemlja je oble, prav za prav stisneno-oble oblike, ker je na dveh nasprotnih straneh malo naploskana krogla; zaradi oblosti jej pravimo zemeljsko oblo (Erdkugel). Kjer koli na zemlji stojimo, zdi se nam prav zaradi nje oblosti, da se nebo ob kraji v velikanskem krogu z zemljo stika. Ta krog je dozdevni obzor ali horizont (scheinbarer Ge- sichtskreis). Od tega se loči pravi obzor (wirklicher o. wahrer Horizont), ki ima z votlim nebesnim oblom isto središče in je dozdevnemu obzoru vštric, toda za zemeljski polumer od njega oddaljen. i* 4 Vsaka točka na zemlji ima svoj posebni obzor; tudi se do¬ zdevni nje obzor spreminja po višini opazovalčevega stališča (Standpunkt), — čim višje je stališče, tem večji je obzor, — tem večji tedaj vidni prostor (Gesichtsfeld o. Horizontflache). Črta, potegnena skozi noge in glavo navpik do neba in spodaj skozi zemeljsko središče podaljšana tudi na onem kraji do neba, zove se temenska navpičnica (Scheitellinie); nje končna točka nad nami je zenit ali nadglavišče (Zenith o. Scheitelpunkt), nasprotna pod nami pa nadir ali p o d n o ž i š č e (Nadir o. Fusspunkt). Od svojega stališča si lehko mislimo brez števila črt proti robu svojega obzora potegnenih; strani, kamor merijo, imenujejo se strani neba ali sveta (Himmels- o. Weltgegend).. Stran, kjer solnce (prav natanko 21. sušca in 23. kimovca) vzhaja, zove se vzhodna stran, vzhod ali jutro (Ost, Orient; — vzhodišče, Ostpunkt), kjer pa zahaja, zahodna stran, zahod ali večer (West, Occident; — zahodišče, AVestpunkt). Če se obrnemo proti vzhodu, nam je na desni, kjer solnce opoldne stoji ali vrhuje (culminiert), južna stran, jug ali poldan (Siid o. Mittag), na levi pa-, kamor opoldne senca meri, severna stran, sever ali polnoč (Nord o. Mitternacht). Vzhod, zahod, jug in sever (v., z., j., s.) imenujejo se glavne strani sveta (Hauptweltgegend). Sredi glavnih strani sveta so postranske, namreč sredi juga in vzhoda jugovzhod (Siidost), sredi severja in vzhoda severovzhod (Nordost), sredi severja in zahoda severoza¬ hod (Nordwest), sredi juga in zahoda jugozahod (Siidwest). Ker te zopet lehko razdelimo, ločimo po takem 4 ali 8 ali 16 ali 32 strani sveta. Kdor s svojega stališča dobro pozna strani sveta, pravimo, da se zaveda, kje da je (sich orientieren). Na zemljevidih (Landkarte) je na desno vzhodna, na levo zahodna, zgoraj severna, spodaj pa južna stran sveta. Krog, razdeljen na 32 strani sveta, je vetrovnica (Windrose), ki kaže, od kod veter vleče. Takemu krogu z magnctnico pravijo kompas ali busola (Compa-ss o. Boussole). Globus je iz platničevine ali iz kake druge tvari umetno napravljeno oblo, na katerem je zemeljsko lice narisano. Plani- globi kažejo oblo zemlje na ravni (zahodni in vzhodni, severni in južni planiglob). Zemljevid ali zemljekaz (Landkarte) predočuje ali površje vse zemlje na ravni, pa ne v okrogli podobi, ali pa le 5 nektere nje dele in sicer v skrčeni meri. Če kaže le dele morja, pravimo mu morska mapa (morjekaz, Seekarte). Krajepisni zemljevid (topographische K.) kaže male dele zemlje v precej obširni podobi, kraj e pisna mapa (Plan) pa male pokrajine, zlasti posamična mesta. Znanostno sestavljena zbirka raznih zemljevidov zove se zemljepisni atlant (geographischer Atlas). Imenitne točke in črte na zemlji. Zemlja ima kakor vsako oblo svoje središče (Mittelpunkt). Prema črta, od površja do površja skozi zemeljsko središče po- tegnena, zove se zemeljski premer (Erddurchmesser). Oni premer od severja proti jugu, okoli kterega se zemlja vrti, je zemeljska os (Erdaxe). Krajni točki zemeljske osi se zoveti tečaja (Pol) in sicer severni ali arktični (Nord- o. arktischer P.) in južni ali antarktični tečaj (Siid- o. antarktischer P.). Ker je zemlja na tečajih nekaj naploskana, meri zemeljska os le 1271 \j.m t. j. 4 1 ,/ 2 manj nego najdaljši zemeljski premer. Črta, enako daleč od tečajev krog zemlje potegnena, je ravnik ali aequator (Gleicher); njega ravan deli zemljo na dve polobli ali hemisferi, — na južno in severno (siid- liche u. nordliche Halbkugel). Ravnik se kakor vsak krog deli na 360 stopinj (°), vsaka stopinja na 60 minut (') in vsaka minuta na 60 sekund ("). Te minute in sekunde se ločijo od časovnih. Vsaka stopinja na ravniku meri 111.300 m t. j. dobro 11 \j.m ali lil 1 /* Jan. Ravnik kaže obod zemlje ter meri 4006 Nje površje meri dobro 5,100.000 [J.m* Poldnevniki (Meridian, Mittagskreis) so oni krogi na zemlji, ki skozi tečaja drže in ravnik na nasprotnih straneh navpik režejo. Poldnevniki ali meridijani (od meridies) se zovejo ti krogi, ker imajo vsi ljudje, ki ob istem poldnevniku bivajo, ob istem trenutku poldne. Ravan vsakega poldnevnika deli zemljo na zahodno in vzhodno poloblo. Navadno štejemo^ 360 poldnevnikov, ki se na ravniku od stopinje do stopinje vrste. Sploh se jih pa lehko mislimo brez števila potegnenih in po stopinjah, minutah in sekundah zazna- menovanih. Glavni poldnevnik nam je navadno oni, ki je ob ka¬ narskem otoku Ferro (na sz. strani Afrike) potegnen. Tudi ne štejemo poldnevnikov od glavnega do 360-tega, ampak navadno od glavnega do 180-tega proti vzhodif*4n proti zahodu. Glavni poldnevnik pa je Angležem greenwichski (17° 39' 46" od F. proti vzhodu), 6 Francozom parižki (20° od F. proti, vzhodu). Vzporedniki (Parallelkreis) so krogi, ki so z ravnikom vštric okoli zemlje potegneni. Ravnik in tečaja dele vsak poldnevnik na 4 loke, ki se kvadranti ali četvrtniki imenujejo; po takem meri četvrtnik 90°. Zato na zemljevidih in na globusu od ravnika do tečajev zaznamenujemo le po 90 poldnevnikov, ki se na četvrtniku od stopinje do stopinje vrste. Ravnik kot ločilni vzporednik je na sredi ter nosi število 0. Mej dvema takima vzporednikoma se pa drugi po minutah in sekundah štejejo. Razen ravnika so najimenitniši ti-le 4 vzporedniki: 1. dva od ravnika po 23V 2 ° oddaljena, sploh povratnika (Wendekreis) imenovana. Severni povratnik na severnem poloblu se zove tudi rakov (W. des Krebses), južni na južnem poloblu pa kozorožčev (W. des Steinbockes). 2. dva od tečajev po 23V 2 ° oddaljena, sploh tečajnika (Polarkreis) imenovana. Severni ali arktični tečajnik, južni ali antarktični tečajnik. Ravnik je največji vzporednik, vsi drugi so tem manjši, čim bliže so tečajema. Zato meri stopinja na ravniku 111 km, na 20. vzporedniku le 104 lan , na 45. vzporedniku dobro 78 km, na 60. vzporedniku dobro 55 km. Določevanje zemljepisne lege. Ker se vsaka zemljepisna stopinja bodisi od ravnika proti severju ali jugu, bodisi od glavnega poldnevnika proti vzhodu ali zahodu deli na 60' in vsaka minuta na 60" in ker se lehko skozi vsako točko na zemlji vzporednik in poldnevnik potegne, mislimo si zemljo kakor z mrežo prevlečeno; tej mreži pravimo stopinjska mreža (Gradnetz). Po tej stopinjski mreži se da od vsake točke na zemlji natanko povedati, kje je, ako se nam¬ reč naznani, kako daleč je od ravnika in od glavnega poldnevnika. Dalja vsaktere točke od ravnika je nje zemljepisna ši¬ rina (geographische Breite); loči se s e v e r n a in j u ž n a širina, po tem ali točka stoji na severnem ali pa na južnem poloblu. Dalja vsaktere točke od glavnega poldnevnika je nje zem¬ ljepisna dolžina (g. Lange); loči se navadno dvojna: vzhodna in zahodna, kakor stoji točka ali na vzhodnem ali zahodnem poloblu. Zemljepisno lego (g. Lage) kakega kraja na zemlji za- znamenovati se pravi določiti mu zemljepisno širino in dolžino. Imata li dva kraja isto severno ali pa isto južno širino, pravimo, da sta iste ali enake zemljepisne širine; če pa je 7 eden toliko nad ravnikom, kolikor je dragi pod njim, sta na¬ sprotne zemljepisne širine. Ktera kraja sta iste ali enake zemlje¬ pisne dolžine? ktera pa ravno nasprotne? Na globusu in zemlje¬ vidih merimo zemljepisno širino na poldnevniku, zemljepisno dolžino pa na ravniku (primeroma vzporednikih). Delitev zemlje na pasove. Zemlja dobiva skoro vso toploto le od solnca. Solnčni žarki pa zemljo tem bolj ogrevajo, pod čim večjim kotom in čim več časa na njo padajo; zato se toplota severnega in južnega polobla ravna po različnih njiju dnevnih in letnih časih (po zemljepisni širini). Glede na te toplotne razmere delimo zemljo na 5 pasov (Zone). 1. Topli ali vroči pas (heisse o. tropische. Z.) obsega svet med povratnikoma. Solnčni žarki todi leto in dan ali navpik ali pa v kaj velikem kotu na zemljo padajo ter jo močno ogre¬ vajo. Zato vlada todi večno poletje. Tekom leta se kaže le ta razlika, da nekaj mesecev dežuje (mokri čas, Regenzeit), nekaj pa nikdar (suhi čas, trockene Zeit). 2. Zmerno topla ali zmerna pasa (gemassigte Z.) sta med povratnikoma in tečajnikoma (severni in južni zmerni pas). Razloček mej poletjem in zimo je precej velik ter se po- ravnuje s prehodnima letnima časoma (Uebergangsjahreszeit). Zato ločimo todi 4 letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo. 3. Mrzla pasa (kalte Z.) sta mej tečajnikoma in tečajema (severni in južni mrzli pas). Todi se ločita le dva letna časa: poletje in zima. Koliko širok je vsak teh pasov? B. Prirodoznanski zemljepis. Razmerje med vodo in suho zemljo. Zemeljsko oblo obsega tri dele, namreč 1) kopni ali trdi del, s kratka suha zemlja ali le zemlja (Land) imenovan, 8 2) kapljivo tekočino ali vodo (Wasser) in plinovito te¬ kočino ali vzduh (Luft). Morje pokriva večino zemeljskega obla; le dobra četrt je suhega sveta (1,360.000 skoro tri četrti pa je mokrega (1,740.000 Vse vodovje vkup (morja, jezera, reke) obsega celo 4 /bj suhi svet pa le J /e zemeljskega površja. Po poloblih je suhi svet silno neenako razdeljen. Tako je na vzhodnem poloblu 2 x / 2 krat toliko suhega sveta kot na zahodnem. Še večja razlika je med severnim in južnim poloblom, namreč severno ima skoro trikrat toliko suhega sveta kot južno. Deli suhe zemlje. Suha zemlja ali kopni svet je tist del zemeljskega površja, ki ga morje ne pokriva. Razkosan je v več delov. Velikim vkup držečim se kosom pravimo celina ali t r d n i n a (Continent, Festland), manjšim po vesoljnem morji semtertija raztresenim kosom pa o t o k i ali o str o vi (Insel, Eiland). Posamične manjše celine ali pa njih veliki kosi se zovejo deli zemlje ali zem¬ ljine (Erdtheil). Na vzhodnem poloblu sti dve celini: severovzhodna in jugovzhodna. Severovzhodna celina obsega 3 zem¬ ljine : Azijo, Afriko in Evropo; pravijo jej tudi starisvet (alte Welt), ker so jo uže starodavniki poznali. — Jugovzhodna celina je najmanjša mej vsemi ter obsega le eno zemljino: Avstralijo. — Na zahodnem poloblu se razširja le ena celina — zahodnacelina (Westcontinent) ali A m e r i k a; razmerno zelo ozka proga sklepa nje velika kosa: Severno in Južno Ameriko. Ameriki in Avstraliji pravijo tudi novi svet (neue (Welt), ker so ji še le o novem času našli. Po prostranosti se te zemljine tako-le vrste: Azija .z 445.000 ;m 2 , Afrika .„ 300.000 „ „ Severna Amerika „ 237.000 „ „ Južna Amerika . „ 180.000 „ „ Evropa .„ 100.000 „ „ Avstralija .„ 89.000,, „ Vesoljno morje in njegovi deli. Vesoljno morje (Weltmeer) se po celinah, poldnevnikih in vzporednikih loči v 5 velikih morij ali oceanov. V J 9 1. Severno ledeno ali severno tečajno morje (nordliches Eis- o. Polarmeer) se razprostira krog severnega te¬ čaja ter obliva severno obrežje Evrope, Azije in Severne Amerike; drugodi je tečajnik loči od dragih morij. 2. Južno ledeno morje (stidliches Eismeer) je okoli južnega tečaja in sega do južnega tečajnika ob kterem se z na¬ slednjimi oceani meša. 3. Atlantsko morje je veleširoka struga med Evropo, Azijo in Afriko in pa Ameriko. Po ravniku se loči severni Atlantski ocean od južnega. 4. Veliko ali Tiho morje, tudi Vzhodni ocean ime¬ novano, sega ob tečajnikih do Ledenih morij; na zahoda mu je Azija in Avstralija ograja, na vzhodu pa Amerika. Kje se pa so¬ sedi z Atlantskim in Indijskim oceanom? Naj večji ta ocean se na jugu ravnika imenuje tudi Južno morje (die Siidsee). 5. Indijsko morje se na jugu drži Ledenega morja, na severji pa obliva južno Azijo, vzhodno Afriko in zahodno Avstra¬ lijo. Ob kterih poldnevnikih se druži z Atlantskim in Tihim oceanom? Po prostranosti se ta morja vrste tako le: Veliko ali Tiho morje z 1,815.000 [J-m 2 , Atlantsko morje . . . „ 900.000 „ Indijsko morje .„ 760.000 „ Južno ledeno morje. „ 190.000 „ Severno ledeno morje „ 120.000 „ Obrazi suhe zemlje. Razprostranjenost suhe zemlje po njeni zemljepisni širini in dolžini se zove nje porazna ali horizontalna izobrazba (horizontale Gliederung, Configuration). Otoki se ločijo po leži v celinske (continentale I.) in morske ali oceanske (oceanische o. pelagische I.). Ti stoje daleč od celin v širokem morji, oni pa poleg obrežja raznih ce¬ lin ali vsaj ne daleč od njih, zato jim pravijo tudi pribrežni otoki (Gestade- o. Kiisteninsel). Celinski otoki so skoro breziz- jemno od celin odtrgani kosi ter po svoji površini zelo enaki sosedni celini. Po obrazu so celinski otoki večinoma bolj podolgasti, morski pa okrogli ali pakrožni (elliptisch) in tudi dosta manjši od onih. 10 Morski otoki so dalje ali visoki ali nizki (hohe und niedere I.). Mnogobrojni visoki morski otoki so visoko iz morja štrleče gorske kope; pravijo jim tudi vulkanski ali ognje- niški (vulkanische I), ker je je ognjena moč izpod morja vzdi¬ gnila. Nizki otoki se večinoma zovejo tudi koral j ni (Korali en- insel), ker so je po večem zvezdaste koralje nakopičile. Skupina otokov se imenuje otočje (Inselgruppe), če pa vrstoma stoje, niz otokov ali otoška vrsta (Inselreihe o. Inselkette). Morje, z mnogobrojnimi otoki in otočji posejano, zove se otočnato morje (Inselmeer), po tuje tudi ar hip el ali arhipelag (archipelagus). Morsko obrežje ne drži povsodi v isto mer naprej, ampak tu se vriva morje v zemljo, tam pa zemlja v morje; tako je nastalo več manjših v morje molečih delov suhe zemlje, ki se polotoki, stegna ali j e z iki in rti ali nosi imenujejo. 1. Polotoki (Halbinsel) so manjši deli suhe zemlje, ktere na treh straneh morje obliva, na četrti se pa celine drže. 2. Stegno zemeljsko (Erdzunge) je manjši in zelo ozek polotok; silno dolgo in neprimerno ozko stegno zove se ze¬ meljska kosa (Neerung). 3. Rti ali nosi (Landspitze, Vorgebirge, Cap) so visoke v morje segajoče strline polotokov in sploh vsa v morje moleča brda. Me d mo rje ali zemeljska ožina (Isthmus, Landenge) je prav ozka pokrajina mej dvema morjema, sklepajoča dve veliki celini, obširni deželi ali pa dva polotoka. Pri vsaki zemljini ločimo trup (Rumpf, Stamm) od členov (Glied). Trup je oni del suhe zemlje, v kateri se morje ne za¬ jeda in ga nikakor ne razkosava. Skoro vsak se da primeriti kaki geometrijski podobi. Člen o vi šo polotoci in celinski otoci. Čim več takih členov ima kaka zemljina ali dežela, tem bolj je členovita. Posamične zemljine. I. Evropa. Uže starodavniFeničani so ločili zahodni svet od vzhod¬ nega (Azija) ter prvemu po 'svojem jeziku rekali Evropa. Ta se na vzhodni strani drži Azije (ob 270 \m dolgi meji) ter se nam na prvi pogled zdi le velik mej Ledeno, Atlantsko in Sre¬ dozemsko morje zategnen polotok velikanske Azije. Ker je Evropa 11 mej zemljinami najbolj členovita, tudi nje obrežje primeroma največ meri (3.300 (xm). o) Rti ali nosi evropski. Ne oziraje se na otoke ima Evropa te-le skrajne točke: 1. Nordkyn 71° 6' s. š. je najbolj severni nos Evrope, še malo više je Nordkap, a ta je na otoku Mageroe. 2. Lindesnaes je južni skrajnik norveški. 3. Nos Finisterre na Španskem, ki so ga prej imeli za najbolj zahodno točko evropsko, a ta točka je bolj na jugu nos la Rocca 8° 9' v. d. Še dalje na jugu stoji nos Sv. Vincen¬ cija (C. S. Vincent). 4. Nos Tarifa 36° s. š. je najbolj južna točka španska in evropska. Rta Spartivento in S. Maria di Leu c a sta skraj- nika italijanska. Rt Matapan je južni skrajnik grški. b) Polotoki evropski. Trup evropske zemljine je podoben trikotu s sledečimi stranicami: 1) severozahodna od Karskega preliva do Biskajskega zaliva, 2) južna od tu do severnega kota Hvalinskega morja in 3) vzhodna od tu do Karskega preliva. Površina njegova meri dobro 70.000 jaot 2 . Polotoki evropski mole od trupa na se¬ verno, zahodno, zlasti pa na južno stran ter pokrivajo dobro 21.000 [i.m 2 . — Najimenitniši so: a) na s. strani: 1. Kanin, 2. Kola ali Laponski pol¬ otok. b) na sz. strani: 1. Skandinavija, 2. Jutlandija s Schleswigom, 3. Čuhonski polotok (fmische Halbinsel). c) na z. strani: 1. Hollandski polotok, 2. Normanski in Bretagneski. d) naj. strani: 1. Pyraenejski ali Iberski, 2. Apen- ninski ali Italski, 3. Isterski, 4. Zabalkanski ali Slo- vansko-grški, 5. Krim. c) Otoki evropski. Otoki evropski so večinoma celinski, a nekaj jih je tudi ognjeniških; največ jih stoji na zahodni strani in ti so tudi naj- obširniši. Njih površina meri dobro 5.000 u-m 2 . Najimenitniši so: d) v Severnem ledenem morji: 1. Cesar Franc Jože¬ fova dežela (otočje), 2. Spitzbergi, 3. Nova Zemlja, 4. Vajgač in 5. Kalgujev. 12 b) v Atlantskem oceanu in njegovih delih: 1. Lafotski otoki ob Skandinaviji, 2. I sl and, puščoben ognjeniški otok, 3. Far Oer (otočje), 4. Britanski otoki in sicer a) Velika Britanija, i) Ir lan d, c) Wight (r. Vajt), d) S c i 11 y (r. Sili), e) Man in Anglesey (r. Englsi), f) Hebridsko, Ork- nejsko in Shetlandsko otočje y) Normanski otoci in h) H e 1 g o 1 a n d. 5. Danski otoki: Seeland, Fiinen, Laaland, Fal- ster in Bornholm; 6. Nemški otoki: Alsen, Rana ali Rujana (Rtigen), Usedom in Volin; 7. Švedska otoka: Oelandin Gottland; 8. Ruski otoki: Ezel, Dagenin Alandsko otočje. 9. Portugalski otoki: Azori (Sv.Miguel) in Madeira, ki se pogostoma Afriki prištevajo. 10. Španski otoki: a) Pithiuzi (Ibiza in Formentera), b ) Baleari (Majorka in Minorka). 11. Korsika, velik francoski otok; 12. Italijanski otoki: a) Sardinija, ki jo ozki preliv Sv. Bonifacija loči od Korsike, b ) Elba, c) Ischia (r. Iskia), d) Sicilija; na severni strani tega trioglatega otoka stoje ognjeniški Lip ari, pred za¬ hodnim oglom pa E gad s ko otočje. Na južni strani so an¬ gleški otoci Malta, Gozzo in Comino. 13. Avstrijski otoki: d) Isterski (Cres, KrkinLošinj) in b) Dalmatinski (Rab, Pag, Brač, Hvar, Korčula, Vis). 14. Grški otoki: a) Jonski (Krf, Kefalonija, Zant), A)Kikladi (Paros, Antiparos, Delos, Naxos) in c) Negroponte (Euboea); 15. Turški so severni Sporadi (Tasos in Samotraki) in Kandija (Kreta). II. .Zazija. A z ij a je po leži in velikosti prav za prav jedro vzhodnega celinskega polobla. Ker je od Evrope proti vzhodu razpeta, ime¬ nuje se tudi vzhodna ali jutrova dežela. Ob kteri črti se drži Evrope? Na kterih straneh jo obliva obzemeljsko morje? Azija je dosta bolj členovita od Afrike; ker pa je nje trup toli velikansk, se po členovitosti nikakor ne more meriti s manjšo Evropo. Obrežje nje meri 5.700 [mm. a) Rti ali nosi azijski. Ne oziraje se na otoke so v Aziji ti-le nosi: 13 1. Nos Čeljuskin 77» 50' s. š. je najbolj severna točka azijske celine; zove se tudi nos Severovztočnik. Blizu njega stoji nos Tajmirski. 2. Vzhodni ali Čukotski nos 208° 9' v. d. je vzhodni skrajnih; rt Lopatka je na Kamčatki. 3. Rt Ro manij a na Malaki; še dalje na jugu stoji naj- južniša točka azijska nos Buro 1° 15' s. š.; rt Kom or in v Prednji Indiji; rt ali „raz“ el Had, judovzhodna točka v Arabiji. 4. Rt Babo 43° 45' v. d. je najbolj zahodna točka v Mali Aziji. b) Polotoki azijski. Trup velikanske Azije je podoben nepravilnemu četvero- kotu (rekel bi trapezu) ter meri dobro 360.000 fwn a . Ktere stra¬ nice ga ograjajo? Zunaj stranic so azijski členovi: polotoki in otoki; obojih je največ na vzhodni strani. Najimenitniši polotoki so: n) na z. strani: Anatolija ali Mala Azija. b) na j. strani: 1. Arabija, 2. Sinajski polotok, 3. Prednja Indija, trioglata in le malo razdrta; drži se je 4. Gudžerat; 5. Zadnja Indija z Malako. c) na v. strani: 1. Kitajska polotoka ob Rumenem morji, 2. Korea, 3. Kamčatka in 4. Čukotski polotok. d ) na s. strani: O b s k i polotok. c) Otoki azijski. Otoki azijski so nekaj celinski, nekaj pa ognjeniški, a tudi koraljni se nahajajo med njimi. Največ jih je na vzhodni, zlasti pa na jugovzhodni strani. Najimenitniši so : a) v Severnem ledenem morji: 1. Novosibirski otoci brez vseh rastlin in prebivalcev. b) v Velikem oceanu: 1. Aleuti (Lisičji otoci) stoje v dolgi vrsti od Kamčatke do Aljaske. Vzhodni teh goratih in ognje- niških otokov se Ameriki prištevajo. 2. Kurili, niz otoška mej Kam atko in Jezo; 3. Sahalin ali Karafto, pusto selišče za izgn: ie ruske hudodelnike. Vsi ti so ruski. 4. Japonski otoci (Nipon, Jezo, Kjusiu in Sikok) činijo otoško državo Japonijo. 5. Kitajski otoci: Lieu-kieu, Formoza (Pekan) in Hainan. 6. Filipini ali Manilski otoci z otočjem Sulu šte¬ jejo 12 velikih (Manila ali Luzon in Magindanao) in nad 100 manjših. Večinoma so španski. 14 7. Moluki ali Dišavinski otoki obsegajo 3 večja otočja. So pa hollandski. 8) Sundski otoki se po velikosti ločijo na Velike in Male. I. Veliki sundski otoci so-. Sumatra, Java, Borneo (poleg Madagaskara in Nove Guineje največji otok na zemlji (nad 7300 y.m 2 ) in Celebes; krog teh je mnogo malih. — II. Mali sundski otoci stoje v dveh vrstah med Javo in Novo Guinejo. Znameniti so: Sumbava, Floris in Timor. —■ Fili¬ pini, Moluki in Sundski otoki se skup zovejo Vzhodno-in- dijsko otočje. Večinoma so hollandski. c) v Indijskem oceanu: 1. Ni ko bari in Andamani, otočji pred Martabanskim zalivom; 2. Ceylon ali Selan, gorat otok pred oglom Prednje Indije. 3. Lakadivi in Maladivi, nizki koraljni otoci. d) v Sredozemskem morji: 1. K y pr o s ali Ciper v angleški oblasti; 2. Sporadi (Rhodos i. d.) so turški. III. .Z^frifea.. Afriko od vseh strani morje obliva in bila bi popolnoma velikansk otok, ko bi je na sv. oglu 12 y.m široko medmorje Sueško ne vezalo z Azijo; a tudi prek tega sedaj drži globok prekop, po kterem morske ladije iz enega morja v drugo pre¬ hajajo. Ktera morja oblivajo Afriko? Obrežje nje je večinoma premočrtno ter meri le 2.G00 primeroma najmanj med vsemi zemljinami. a) Rti ali nosi afriški. Ne oziraje se na nje otoke so v Afriki te-le skrajne točke: 1. Nos Blanco 37° 19' s. š. je afriška najbolj severna točka v Tuniziji; nos Bono je Siciliji najbliži. Nosa Spartel in Ceuta sta ob Gibraltarskem prelivu. 2. Na z. strani: nos Nun (28° 45' s. š.), nos Bojador (26° 7' s. š.) in Zeleni rt (Cap Verde) 0° 7' v. d. je najbolj za¬ hodna točka afriške celine. RtPalmao in Črni rt (Cap Negro). 3. Nos dobre nade 34° 23'j. š.; blizu mu je nos Iglica ali cap Agulhas (34° 51' j. š.), ki je najbolj južna točka te zemljine. 4. Na v. strani: Nos Corrientes, nos Delgado in pa nos Guardafui ali raz Asir (68° 54' v. d.), ki je vzhodni skrajnik Afrike. 15 b) Polotoki afriški. Pravih polotokov Afrika nima; kajti Somal na vzhodni strani je pri svoji majhni dolgosti preširok, da bi ga prištevali polotoškemu svetu. c) Otoki afriški. Tudi otokov ima ta nečlenovita zemljina primeroma kaj mulo; tudi so razen ednega vsi kaj majhni in večinoma ognje¬ nike tvorbe. Vsi stoje le ob zahodni in vzhodni strani, na južni in severni strani ni nobenega. Najimenitniši so: «) v Atlantskem oceanu: 1. Kanari so španski; med njimi staTeneriffa in Ferro naj zanimivi ša; 2. Otoki Zele¬ nega nosa ali Kapverdsko otočje so v portugalski oblasti. 3. Guinejski otoki v ondešnjem zalivu; največja sta Fernando Po in S. Thome; 4. Ascension, t. j. Vnebohodni otok in Sv. Helena sta ognjeniška ostrova v širokem južnem At¬ lantskem morji. b) v Indijskem oceanu: 1. Madagaskar, največji otok afriški (5.900 ;j.m 2 ), ki ga Mozambiški preliv loči od celine.. Okoli tega stoji več otočij in posamičnih otokov: 2. Komori, 3. Maslcareni ali Maskarenhas ovi otoci (Reunion, Mavricij, Rodriguez), 4. Amiranti in 5. Sešelski otoci (les Sechelles). 6. Sokotora, gorat, večinoma puščoben otok pred nosom Guardafuiom. I"V. -Z^merilšia. Zahodno celino so sprva imenovali „novi s ve t“, poslej pa Ameriko. Vsa je razpeta po zahodnem poloblu ter se nikjer ne dotika drugih celin. Kteri oceani jo oblivajo? Ker se zahodni celini Atlansko morje v sredo vriva ter jo razjeda, deli se na dva, velikanskima polotokoma primerna dela: na Severno in Južno Ameriko; sklepa ji ozko Panamsko medmorje (45 km), prek kterega bode globok ploven prekop držal. a) Rti ali nosi ameriški. P V Severni Ameriki: 1. Najbolj severna točka ame¬ riške celine je nos Roddbai ali Murchison (r. merčizn) na polotoku Boothia Felix 73° 54' s. š., zatem pa pride nos Barrow; nos Farewell je južni ogel Groenlanda. 16 2. Nos Charles (r. čarls) 52° 11' s. š. na Labradoru je vzhodni skrajnik, kajti nos Race stoji na otoku Newfound- landu. Nos Hatt er as je mornarjem nevaren rt pribrežnega oto- čiča v Zedinjenih državah. 3. Na jugu so: nos Sabi e na Floridi, nos Catoche (r. Katoče) na Jukatanu in nos Mari at o na Panamskem med- morji. 4. Nos Prince Wales (r. prins uels) 150° 19' v. d. ob Beringovem prelivu je zahodni skrajnik ameriške celine. II. V Južni Ameriki: 1. Punta ali rt Gallinas je se¬ verni skrajnik Južne Amerike. 2. Nos Bran c o je vzhodni skrajnik; blizu njega stoji rt Sv, Roka. 3. Nos Forward 53° 54'j. š. je južni skrajnik; rt Horn je na otoku Ognjena zemlja. 4. Punta ali rt Parinna je zahodni skrajnik Južne Amerike. b ) Polotoki ameriški. Južna in Severna Amerika sti podobni dvema pravokotnima trioglenikoma. Trup Severne Amerike meri 175.000 [ un a , polotoški svet pa dobro 18.000 [>■ m 2 ; trup Južno Amerike meri 178.000 [/.»n 8 , polotoški svet pa 0. — Najimenitniši pol¬ otoki Severne Amerike so: a) na s. strani: 1. Boothia Felix, 2. Melville. b) na v. strani: 1. Labrador, največji, pa kaj puščobni ameriški polotok; 2. Novi Brunšvik, katerega se drži 3. Nova Šk očija; 4. Maryland in Delaware; 5. Florida in 6. J uka ta n, kaj čokast polotok v Srednji Ameriki. c) na z. strani: 1. Kalifornija z nosom St. Lucas; 2. Aljaska in 3. Čugaški polotok. c) Otoki ameriški. Otoci ameriški so večinoma celinski, a mnogo je tudi ognjeniških in več koraljnih. Kaj veliko otokov ima Severna Amerika, razmerno zelo malo pa Južna. Pri tej meri otoški svet 1800 pra 3 , pri onej pa 20 krat več. Najimenitnejši otoci I. Severne Amerike: a) v Severnem ledenem morji: 1. Prince Albertova in Viktorijina dežela, 2. Banks-land, 3. Melvillov otok, 17 4. otok Prince of Wales, 5. Baffinova dežela, 6. Cum- berland, 7. Groenland (največji otok na svetu). b ) v Atlantskem oceanu: 1 . Newfoundland, t. j. novo najdena zemlja, 2. Antikosti, 3. Prince Edward, 4. Cap Breton, 5. Bermudasovi otoki, 6. Bahamski ali L u- kajski otoci, 7. Velike Antilje: Kuba, Haiti, Jamajka in Puertorico; 8. Male Antilje (n. pr. Trinidad, Guadeloupe, Martinique). Vse Antilje in Bahamski otoci skup se zovejo Zahodna Indij a. c) v Velikem oceanu: 1. Vancouver, 2. Kraljica Char lotte-ino otočje, 3. Pr. Walesovo otočje, 4. Kad jak, 5. Aleuti. II. Južne Amerike: a) v Atlantskem oceanu: 1. Malvine ali Falklandovi otoci, 2. Nova južna Georgija, 3. otoci Aurora, 4. Južno orknejsko otočje in 5. Ognjena zemlja, ki obsega več goratih otokov onostran Magelhansove ožine morske. b ) v Velikem oceanu: 1. otok Hannover, 2. Welling- ton, 3. Chiloe, 4. Juan Fernandez in 5. Gallopagos otoci ob ravniku. ■\ 7 ". V 16. stoletji so pomorščaki iskali neko izmišljeno Južno deželo" (terra australis) ter so našli tretjo ali jugovzhodno ce¬ lino in jo Avstralijo imenovali. Ta najmanjša zemljina je razen nekaj otočij vsa razpeta na južnem polobla. Kakor Evropa sredi celinske polutke, tako leži Avstralija sredi povodne ali oceanske ter se prav primerno tudi Oceanija imenuje. Ktera morja jo oblivajo? Obrežje celinske Avstralije je le malo razdrto ter meri dobro 1.400 \>.m. n) Rti ali nosi avstralski. Ne oziraje se na razne otoke ima celinska Avstralija te-le točke: 1. Rt Y or k 10° 43' j. š. je severni skrajnik te zemljine; nos Arnhem je tudi na s. strani. 2. Rt Byron (r. bajrn) je vzhodni nje skrajnik. 3. Rt Wilson 39° 12' j. š. je južni nje skrajnik, 4. Rt Ste ep je zahodni nje skrajnik; na tej strani sta tudi nos Leeuwin in Vlaming. 2 18 b) Polotoki avstralski. Celinska Avstralija je primerna šesterokotu ter ima le malo polotokov. Med temi členovi najimenitniši so: 1. Karpentarija ali York in 2. Severna Avstralija ali Arnhemova de¬ žela na s. strani; 3. polotok Spencer pa na južni. c) Otoki avstralski Avstralija ima premnogo otokov, nekaj pribrežnih ali ce¬ linskih, največ 'pa oceanskih; mej temi so nekteri ognjeniški, večinoma so pa koraljni. Vsi avstralski otoci skup se prav pri¬ merno zovejo Polynezija ali Mikronezija, kajti štejemo jih več tisoč in razen malo izjem samih malih. Ves nje otoški svet meri okoli 13.500 p.m 2 . t j. vse zemljine. — Najimenitnejši so: a) Blizu celine: 1. Tasmanija ali Vandiemenova de¬ žela, ktero Bassov preliv loči od celine; 2. Nova Guineja ali Papua, največji in še malo znani otok avstralski, kteri preliv Torreski loči od celine. b ) Nad ravnikom: 1. Sandvvichski otoci, mej kterimi je Havaii največji; 2. Marijani ali L a dr oni, gorati ognje- niški otoci, ki je plodna zemlja pokriva; 3. Palaos (ali Pe- lewi) otoci; 4. Karolini in 5. Mulgravovo otočje, ki dve mnogobrojni skupini obseza. c) Pod ravnikom: 1. Nova Britanija (Tembara in Bi- rara sta največja); 2. Salomonovi otoki; 3. Lagunski ali Elliceini otoci; 4. Feniksovo in 5. Mendanovo otočje. Med 10° in 20° j. š. so: 1. Sv. Kriški otoci; 2. Novi Hebridi, 3. Viti ali Fidž.i otočje, 4. Tonga ali Prija¬ teljsko otočje, 5. Rarotonga ali Cookovi otoci; 6. Druž- binsko otočje ali Tahitski arhipel, v kterem je Tahiti največji. 7. Tuamotu ali mnogobrojno Nizko otočje, v kterem najvišji komaj 6 m nad morsko gladino sega. Med 20° in 30° j. š. so: 1. Nova Kaledonija, podolgovat otok v francoski oblasti (izgonišče za zločince); 2. Otočje Loy- alty in 3. Tupuai ali Rurutu. Med 30° in 50° j. š. je Novi Z el a n d, dva velika otoka, ktera Cookov preliv loči. 19 Morje. Lastnosti morja. Vesoljno ali obzemeljsko morje (Weltmeer) obliva suho zemljo ter polni vse globine krog nje. Umirjeno ima pov- sodi porazno površje, ki se morska gladina (Meeresspiegel, Meeresniveau) imenuje. Ker je to morsko lice povsodi enako od¬ daljeno od središča zemeljskega obla, določujemo po njem vse višine in globine na zemlji. Globokost (Tiefe) vesoljnega morja je zelo različna. JNaj- večjo globočino so merili doslej v Indijskem oceanu in sicer črez 16.000 m. Poprečna globokost vesoljnega morja je 5.000 m. Barva morja se ravna po njegovi globokosti, po barvi neba nad njim, po različnem morskem dnu in po posebnih delkih, ki so semtert.ija vodi primešani. Mirno morje je navadno modro- zeleno, v velikih globočinah in pod oblačnim nebom celo črno. Morje jeprozornejše (durchsichtig) od sladke vode, nekaj zato, ker ima le malo neraztopnih tvarin v sebi. Tudi je daleč od kraja in po mrzlem pasu prozornejše nego blizu obrežja in po toplem pasu. Toplina (Temperatur [Warme]) površnega morja se ravna po zemljepisni širini in po letnih časih. Kaj zeld vplivajo na nje¬ govo toploto tudi morski tokovi. Po okusu je morska voda grenkoslana (bittersalzig), toli zoperna, da je ni mogoče piti. V njej je namreč razstopljenih dosta raznih solij, največ kuhinjske soli, potem nekaj grenke in glauberjeve soli in še nekaj druzih. Slanost nje ni različna samo v raznih morjih, ampak tudi po razni zemljepisni širini in dol¬ žini. Na leg morske vode pridejo počez 3 dy soli. Zato tudi je morska voda težja od sladke ter se toli lehko ne usmradi in toli naglo ne zamrzne. Morje se semtertija svetlika (leuchtet), zlasti med po¬ vratnikoma, po zmerno toplem pasu (n. pr. v Jadranskem morji) pa le o zelo toplih poletnih nočeh. To krasno svetlikanje morja (Meeresleuchten, Phosphorescenz) izvira od premajhnih žolčastih živalic, kterih v eni kaplji lahko nad 100 živi. Gibanje morja. Morje ni zmeraj in povsodi enako mirno, ampak se redno in neredno giblje, semtertija pretaka, narasta in upada. Toplota in vesoljna težnost je neprenehoma vznemirujeta. V obče ločimo trojno gibanje (Bewegung) morja: valovanje, potakanje v raznih tokovih in plimovanje. 1. Valovanje (Wellenbewegung) morja uzročujejo redni in neredni vetri, ki na porazno njegovo lice pritiskajo ter je plahi- 2 * 20 tajo. Vsled tega se narejajo one globine in povišbe, ki se skupaj valovi (Welle) zovejo. Ta povišba se imenuje valovni vrh (Wellenberg), globina pa valovni dol (Wellenthal). Zaganjanje in odskakovanje valov ob skalovitem obrežji in ob grebenih in klečih se zove kipenje morja (Brandung). 2. Morski tokovi (Meeresstrom, Meeresstromung) so ono gibanje vesoljnega morja, pri kterem se deli morja mej vode¬ nimi bregovi kakor po velikem vodotoči pretakajo. Narejajo je ali stanovitni vetrovi ali vrtenje zemlje ali pa različna toplina vesoljnega morja. Stanovitni močni vetri pritiskajo tudi od strani nekoliko na vodo ter jo z veliko močjo dalje gonijo. To so ve ter ni to¬ kovi morski (Drift, Treibstromung). — Vrtenje zemlje krog osi uzrokuje ravniške tokove (Aequatorialstromung), ki na obeh straneh ravnika od vzhoda proti zahodu teko. — Toplota pa nareja tečajne mrzle tokove (Polarstrom) od tečajev proti ravniku in tople tokove (\varmer iStrom) od ravnika proti tečajema. Za nas Evropejce najimenitniši je Zalivski tok (Golfstrom), ki iz Mejikanskega zaliva skozi Floridski preliv v severno Atlantsko morje dere ter vsem zahodnim evropskim deželam obilo toplote prinaša. 3. Morje redno po 6 ur neprenehoma narasta, sledečih 6 ur pa ravno tako redno upada, tako da se to vsak dan po dva¬ krat ponovi. Narastanje morja je plima (Flut), upadanje pa oseka (Ebbe), oboje skup pa biba (Gezeiten). O mlaji in ščepu je visoka plima (Springflut), o prvem in zadnjem krajci pa nizka (Nippflut). Ker se bibine dobe popolnoma vjemajo s stanjem lune in solnca proti zemlji, sklepamo iz tega, da plimi in oseki pravi uzrok je mejsebojna privlačnost rečenih teles. Morje v dotiki s suho zemljo. Tam, kjer se morje suhe zemlje dotika, je kraj ali obrežj e (obala ali primorje; Ufer, Kriste, Gestade). Morsko obrežje je kaj različno, v obče pa ločimo 1. strmo in visoko (Steilkiiste), 2. nizko in ravno (Flachkiiste, Gestade) in 3. klečevito ali skalovito obrežje (Klippenkiiste). Nizko široko obrežje iz proda in peska, ki je morje ob plimi in hudem viharji še pokriva, zove se peskovina (Strand). Sipine (Sandbank) so kupi ali proge drobnega peska, ki ga morje semtertija, zlasti poleg niz¬ kega obrežja nasipa. — Kaj je greben (Riff), kleč (Klippe) in klečevje (Klippenbank)? Obrazi morja. Po obširnosti, globokosti in leži morja ločimo: 21 1. Pribrežno morje (Klistenmeer) večinoma ni zelo glo¬ boko ter je polno velikih in malih otokov, pogostoma tudi ne¬ varnih giebenin in sipin; sega tako daleč od kraja, kakor daleč se vidi. 2. Široko ah odprto morje (počina, die offene o. hohe See) je daleč od kraja ter na vse strani odprto. Na raznih mestih je pregloboko ter semtertija z otoki in otočji posejano. Poglavitne zajede (Einschnitt) morja v suho zemljo so po različni obširnosti in podobi zovejo zalivi, zatoki, za¬ nožja, zanožine in pristani. 1. Zalivi ah zatoni (Meerbusen, Golf) so tako dolge in široke morske zajede, da je obrežje dalje oklepa, nego se s prostim morjem mejijo. Velikanski zalivi, na vseh straneh za¬ grajeni in le na ednem ozkem kraji z velikim morjem skleneni, zovejo se sredozemna ah notranja morja (Binnen- o. Mit- telmeer); pravijo jim tudi zaprta morja (geschlossenes Meer) nasproti odprtim. 2. Zatoki (Bai) so nekaj manjši zalivi, ki so ob zelo ši¬ roki strani na piano morje odprti. 3. Zanožja (Bucht) so male morske zajede z razmerno širokim vhodom (prav za prav so zanožja le mah zatoki). La- ' dijišč e (Rhede) zove se zanožje, v kterem ladije niso zavaro¬ vane proti viharju, a vender lehko na mačku (sidru) trdno stoje. 4. Zanožine (Fjord, Firth) so zelo ozke in dolge zajede, kterim se na obeh straneh strmo obrežje in pečevje vzdiguje. 5. Pristani (pristanišče) ah luke (Hafen) so tako zate- gnene morske zajede z ozkim vhodom, da v njih ladije varno počivajo, če prav morje zunaj močno divja. Ločijo se prirodne luke (Naturhafen) od umetnih (Kunsthafen). Umetne luke so zavarovane z nasipi (Damm) in zidovi (Molo), ki so je ljudje napravili. Ozek, z dveh strani od suhe zemlje stisnen del morja, skle¬ pajoč dve večji morji, imenuje se morska ožina, pst juga, pot, preliv (Meerenge, Sund, Strasse, Kanal), j; Dežela ob morji je primorje ah primorska dežela (Kustenland). Čim več ima kaka dežela polotokov in stegen in čim več ima dotično morje zalivov in zanožin, tem bolj razdrto, tem bolj členovito je nje obrežje (gegliederte Kiiste). Razmerje mej površino kake dežele in dolgostjo nje obrežja zove se raz- #*• 22 voj obrežja (Kiistenentwicklung). Notranje dežele (Binnen- land) pravimo onim, ki se ne dotikajo morja. Velika morja in njih deli. I. Severno ledeno morje. Severno ledeno morje dela mej tečajnimi deželami in otoki mnogo zalivov in prelivov. Trdni led sega doli do 78° s. š., ledene plošče in kršje pa celo do 68° s. š. Najimenitniši deli tega morja so: a) pri Evropi: 1. Belo morje drži med Kamnom in Kolo v Rusijo ter se v več malih zalivov (Oneški, D vinski) deli; 2. Češki zaliv, 3. Laponsko morje poleg Laponije. b ) pri Aziji: 1. Karsko morje mej Novo Zemljo in Azijo z Obskim in Jenisejskim zalivom; 2. Sibirsko morje. c) pri severni Ameriki: 1. Groenlandskomorje med Groen- landom in Islandom; 2. Morje severnih prebrodov ob severnem obrežji Severne Amerike z Baffinovim za¬ livom, iz kterega Davisov preliv drži v Atlantski ocean. IX. Imžn.© ledeno morje. To morje, tudi antarktični o c e a n imenovano, nima po¬ samičnih delov, ker se nikjer ne dotika velikih zemljin. Večno trdno ledovje sega v njem do 72° j. š., razbite ledene plošče in kršje pa celo do 62° j. š. III. ^.tlantslri ocean. Atlansko morje se z velikimi in znamenitimi zajedami zareza v celini zahodne in vzhodne polutke ter se razen Avstra¬ lije dotika vseh delov zemlje. Na vzhodni strani loči Evropo od Afrike in nekaj tudi od Azije ter se ob 55° s. š. znova vali kot mejzemno morje v osrčje evropsko. Enako se na zahodni strani vriva daleč v novi svet ter ga skoro dvoji v Severno in Južno Ameriko; dalje se tudi ob 55° s. š. vriva v Severno Ameriko ter veliko vilasto sredozemno morje nareja. Po povratniku raka se ta ocean deli na Severno atlantsko in Južno atlansko morje, ki se pa po otokih in polotokih, sredozemnih morjih in zalivih mej seboj močno ločite. Najimenitniši deli Atlantskega oceana so: a) pri Evropi: 1. Skandinavsko morje ob zahodni strani Skandinavije. 2. Severno ali Nemško morje z manj¬ šimi deli: a) Zuidersko morje v Hollandu, b) zaliva 23 Dollart in Jahde ob severni Nemčiji, c) Skager-Rak in Kattegat mej Danskim in Skandinavijo. Iz tega drže 3 važni prelivi: Sun d, Veliki in Mali Belt v 3. Baltiško ali Vzhodno morje s tremi zalivi, z Botniškim, Finskim ali Čuhonskim in Riškim. 4. Preliv Angleški ali La Manche (r. manš), iz kte- rega 4 \wi široka Calaiska ožina (Pas de Calais) v Nem¬ ško morje drži. — - Mej Irlandom in Veliko Britanijo je 5. Irsko morje s Svetojurskim in Severnim prelivom. 6. Biskajsko ali Gascognesko morje mej s. Špa¬ nijo in z. Francijo. 7. Gibraltarski preliv dobro 11 km širok, drži iz Atlant¬ skega oceana v Srednje ali Sredozemsko morj e, ki Ev¬ ropo, Azijo in Afriko obliva. To prevažno morje se po kratki črti mej Sicilijo in Afriko loči v manjše z ah o dno in večje vzhodno. Posamični njega deli so: a) Lijonski zaliv (Golf du Lion); b) Genovski zaliv (Golfo di Genua); c) Tyrrhensko ali Toskansko morje, iz kterega preliv Messinski mej Sicilijo in Kalabrijo drži v d) Jonsko morje sTarentskim zalivom v južni Italiji in s Patra- skim, Korinthskim ali L e p a n t s k i m zalivom mej srednjo Graecijo in Morejo. Preliv Otrantski drži iz Jonskega morja v e) Jadransko z Beneškim, Tržaš¬ kim in Kvarnerskim zalivom, f) Gr šk o ali A ege j sko morje (archipelagus) mej Malo Azijo in Zabalkanskim pol¬ otokom. Na severovzhodu drži iz tega ozka struga Dar- danelska (Hellespont) v 8. Marmarsko ali Belo morje (Propontis), iz tega pa do 500 stopinj stisneni Carigradski preliv (Bosporus) v 9. Črno morje (Pontus euxinus) mej malo Azijo, Rusijo in Bolgarijo. Iz tega pa pelje Jenikalski preliv (tudi Krčki ali Kafski imenovan) v 10. Azovsko ali Suroško morje z Glenovim morj e m. h) pri Aziji: Aegejsko, Marmarsko in Črno morje glej zgorej št. 7., 8. in 9. — 1. Le vantsko ali Syrsko morje z Iskanderunskim zalivom mej Malo Azijo, Syrijo in Aegyptom. 24 c) pri Afriki: 1. Siderski zaliv (Velika Syrta) pri Tripoli- tanskem in 2. Gabeški zaliv (Mala Syrta) pri Tuniziji sta edini večji zajedi Sredozemskega morja v severno', Afriko. Ob zahodni strani Afrike se Atlanski ocean na obeh stra¬ neh ravnika imenuje Aethiopsko morj e z Guinej skim zalivom, ki ima dva zatoka: Benin in Biafra. d) pri Ameriki: 1. Hudsonov zatok s Hudsonovim pre¬ livom; 2. Zaliv sv. Lovrenca mej Labradorom in Novo Skočijo; 3. Fundyski zaliv; 4. Mexikanski zaliv, obširno sredozemno morje mej Florido, Mexiko in Jukatanom; Flo¬ ridska ožina je sklepa z odprtim Atlanskim oceanom, Jukatanska pa drži v 5. Karaibsko ali Antiljsko morje s Hondurskim, Darienskim in Marakayboskim zalivom. I"V. ocean. Veliki ocean obliva 4 zemljine novega in starega sveta in brezštevilno otokov. Južna polovica Tihega oceana (tako ga je zarad mirne vožnje imenoval Magelhaens, ki ga je prvi prejadral) se zove tudi Južno morje. Kje se Veliki ali Vzhodni ocean meša z drugimi oceani? kje pa ga ograjajo celine? Najimenitniši deli njegovi so: a) pri Aziji: 1. Kamčatsko ali Beringovo morje mej sv. Azijo in sz. Ameriko. Beringov preliv je sklepa s Severnim ledenim morjem. 2. Ohotsko morje mej Kamčatko in Sibirijo; ožina La Perouse in Tatarska je sklepati z 3. Japonskim mor¬ jem med Japonijo in Mandžurijo. To se po Sangarski ožini med Jesom in Niponom preliva v odprti Veliki ocean, po Koreaski ožini pa v 4. Vzhodno kitaj sko morj e z 5. Rumenim mor¬ jem in Pečeliskim zalivom. Preliv Fukian mej For- moso in celino drži v 6. Južno kitajsko morjesTong- kingskim in Siamskim zalivom. Preliv K a r i m a t a (passage K.) mej Borneo in Bilitonom drži iz zadnjega morja v 7. Sundsko morje mej štirimi velikimi Sundskimi otoki; iz tega pelje Mangkasarski preliv (mej Borneo in Celebesom) v 8. morje Solo ali Sulu mej Borneo, Ce- lebesom in Mindanao; še bolj na severji se širi 9. Mindo- rosko morje, mej Celebesom in Moluki pa 10. M o luško ali Band sko morje. 25 b) pri Avstraliji: 1. Harafursko morje mej Novo Guinejo in celinsko Avstralijo; 2. Karpentarski zaliv mej po¬ lotokoma Arnhemom in Yorkom; iz tega drži Torreski preliv v 3. Koral j no morje ob sv. strani avstralske celine; na nje južni strani sta 4. Avstralski in Spencerov zaliv. c) pri Ameriki: 1. Beringovo morje, 2. Kalifomski za¬ liv ali Škrlatno morje, 3. zaliv Tehuantepekin 4. Panamski zaliv ob enako imenovanem medmorji. "V. Ind-ijslri ocean. Indijski ocean se širi večinoma po južnem poloblu, kjer se ob j. tečajniku drži Južnega ledenega morja, le velikanski nje¬ govi zalivi, že dosti velika morja zase, segajo daleč nad ravnikom v severno poloblo, kjer južno Azijo razdirajo. Na straneh ga ve¬ činoma zagraja nečlenovita celina, na eni strani Afrika, na na¬ sprotni pa Avstralija. Najimenitniši deli tega oceana so: a) pri Aziji: 1. Arabsko morje mej južno Arabijo in Pred¬ njo Indijo; iz tega drži Adenski zaliv in ožina Babel M a n d e b (vrata solza) v 2. Arabski zaliv ali Rudeče morje s Sueškim in Arabskim zatonom. 3. Persij- ski zaliv ali Biserno (Zeleno) morje, v ktero Ormuški preliv drži. 4. Bengalsko morje z Martabanskim ali Rangunskim zatokom mej Prednjo in Zadnjo Indijo. Ma- laški preliv mej Sumatro in Malako veže Bengalsko morje z Južno-kitajskim; Sun d s ki preliv je med Javo in Su¬ matro. b) pri Afriki je razen Arabskega zaliva omeniti le preliv Mo- zambiški mej Madagaskarom in celino. c) pri Avstraliji Indijski ocean ne dela nobenega večjega zaliva. Površina posamičnih zemljin. I. TT"vodni pojnai. Nadmorska in primerna višina. Površje suhe zemlje ni povsodi enako, ravno in gladko, ampak nekod je više, nekod pa niže. Da moremo te različne vi¬ šine m nižine zmeriti in mej seboj primerjati, treba nam je stalne in pravilne ravni, od ktere merimo navzgor višine, navzdol pa nižine. Taka stalna, pravilna ravan (Normalebene) je 26 morska gladina, tudi n i v e a u (r. niv6) imenovana. Vzpetost kake pokrajine ali dežele nad morjem zove se nje vrtikalna ali navpična izobrazba (vertikale o. senkrechte Gliederung). Ker se suha zemlja razen malih usedov (Erdsenkung, Depression) povsodi vzpenja nad morjem, mislimo si lehko to podaljšano pod trdnino; navpična vzvišenost kakega kraja nad morsko gladino je njegova nadmorska ali absolutna višina (Meereshohe, absolute H.). Njegova vzvišenost nad kakim drugim krajem je pa njegova primerna ali relativna višina (re- lative H.). Povsodi na trdnini se loči 1. suha zemlja od 2. sladke vode. 1. Suha zemlja. Suha zemlja je po razni nadmorski višini in po različnem površji zelo različna. Ravan (Ebene) je podobna licu mirnega morja ali ima vsaj precej porazno površino. Posamične višine (vrhi in brda) ravni nikakor ne razdirajo nje podobe. Po nadmorski višini se suha zemlja loči na nižavje in višavje. Nižavje (Tiefland) je vsa zemlja, ki se poprek ne vzdiguje dosta črez 200 m nad morje; če je ravno, zove se na¬ vadno nižina ali nizka ravan (Tiefebene). Ta pa je globoka nižina (Niederung), če se nič ali komaj vidno nad morsko gla¬ dino vzdiguje. Valovita nižina (wellenformige T.) je tista, po kteri so male višine semtertija tako razstavljene, da je valo¬ vitemu morju podobna. Se bolj se obširne nižine mej seboj ločijo po prsti ali zemlji, po podnebji in rastlinah ter nosijo po raznih deželah tudi raz¬ lična imena. Nizke ravnine z malo različnimi travami (rastlinami) se zovejo v Evropi navadno g olj a ve (Heide), po Ogerskem, južnem Ruskem in po zahodni Aziji pustinje (puste) ali stepi (Steppe), v Afriki in Aziji, koder so večinoma peščene, puščave ali peščenine (Wuste); v Južni Ameriki pravijo enakoličnim nižinam „pampas“ in „ljanos“, v Severni pa „savane“ in „prerij e“. Taka zemlja, ki je 200 m ali več nad morjem, zove se vi¬ šavje ali viša vin a (Hochland). Višavje je ali nizko (200 do 650 m ) ali srednje (650 do 1600 m) ali pa visoko nad (1600 m: niederes, mittleres und hohes H.). Plane višavine imenujemo 27 gorske planote ali visoke ravnine (Hoch- o. Tafelebene, Plateau). Brda, brdje (Hiigelland) pravimo taki zemlji, po kteri se zelo pogostoma do 300 m visoke višine: holmci, gorice, brda (Hiigel) z malimi ravninami in dolinami vrste. Valovito brdje (wellenformiges Hiigelland). Nad 330 m vzpete višine zovejo se gore, hribje (Berg) in taka zemlja hribovita ali gorata zemlja (Bergland). — Stopnje vina (Stufen- o. Terrassenland) je ona ravna višavina ali gorata zemlja, ki po širjih ali ožjih gredinah v nižino prehaja ali se po njih polagoma k morju spušča. Pri vsakem hribu ločimo teme, vznožje in bok (Scheitel, Fuss u. Seite). Teme je najvišji del hriba ter se na¬ vadno kliče vrh, vrhunec, vršac (Gipfel). Ostrim vrhom pra¬ vimo po njih rtasti podobi rti ali špiki, rogovi, zob o vi, igle itd. (Spitze, Piz, Pik, Horn, Zahn, Nadel), gladkim pa po obli podobi koki, kope, glave, krogi (Kuppe, Kogel, Kopf, Haube). Na nekterih hribih se prostira bolj ali manj ravna go¬ ličava ; takim pravimo goliči ali mizastegore (Tafelberg). Vznožje je spodnji del hriba; pravijo mu tudi podgorje ali po dan ek. Srednjemu delu hriba pravimo poklon, bok, pobočje, rebro, stran ali pa brežina (Abhang, Abdachung, Boschung) Rebro je ali strmo (steil) ali propadno (schroff o. jah) ali, položno (sanft o. allmahlig). Hrib z zelo strmim pa gladkim širokim rebrom zove se plazovina (stark abschtissiges Gebirge). Samski hribje (isolierter Berg) se po samem iznad rav¬ nine vzdigujejo. Pogorja ali gorstva (Gebirge) so sklenene gore, ki se po- dolgoma vlečejo. Če stoji več takih vrst druga z drugo vštric, zo¬ vejo se vzporedna pogorja (Parallelkette). Prav dolga gor¬ stva, ki z vzporedniki vštric vlečejo, zovejo se vzporedniška (Parallelgebirge). Poldnevniška gorstva (Meridiangebirge) pa drže v mer poldnevnikov. Ogorje ali ohribje (sogorje, Gebirgsgruppe) so gore, ki se bolj ali manj somerno okoli gorskega korena (Gebirgs- stock) kupičijo in se, če prav sklenene, na nobeno stran ne ste¬ gujejo. G o r i n e ali grom a dne gore (Massengebirge) so po¬ polnoma zrastena ogorja. 28 Oklepno ali obkrajno pogorje (Randgebirge) je ob kraji visokih planot ter se strmo ali stopnjema spušča v nižavo ali pa k morju. Ločilna ali mejilna pogorja (Scheidege- birge) stoje na visokih planotah, ktere v razne predele ločijo. Pogorski. hrbet (Gebirgsriicken) je prav za prav razte- gneno gorsko teme: imenuje se sleme ali greben (Gebirgs- kamm), če pa je posebno razdrt in oster, tudi ostro (Grat); prav zato pravimo pogorjem tudi grebeni ali grebenaste gore (Kammgebirge). Iznad grebena mole vrhi. Male nižine prek gorskega slemena so j a r m i, s e d 1 a ali presedi (Joch, Sattel, Einsenkung); prehodi ali prelazi (Pass), če pot po njih pelje; predel (Scheideck) je teme pre¬ hodnega sedla. Ozko, na straneh z zelo strmimi in zobastimi pečinami ograjeno sedlo se zove škrbina (Scharte). Semtertija se pogorje deli na dve veji ali se celo razhaja v več razrastkov. Razgorje, sklop ali vozel gorski (Ge- birgsknoten) je oni vrh, v kterem se pogorje v več vej ali od- raslekov cepi. Pogorje, ki se večinoma v eno mer in sicer v mer celega hribovja vleče ter je mej drugimi navadno tudi najvišje, zove se glavno (Hauptgebirge); s tem v primeri soodrasleki, gorske veje in vzporedne gore (Gebirgszweig, Parallel- gebirge) dosta nižji; pravimo jim protigorja, pritična ali stranska pogorja (Gebirgswiderlage, Neben- o. Seitenkette). Po nadmorski višini ločimo hribe v visoke, srednje in nizke gore. 1. Visoke gore (Hochgebirge) segajo vsaj nad 2000»«; če so črez 2600»« visoke, zovejo se goline, bele gore, alpe (planine). 2. Sredogorja ali srednje gore (Mittelgebirge) se ku- pičijo 650 do 2000 m nad morjem. 3. Nizke gore, predgorja ali prigorja (Unter- o. Niedergebirge, Vorberge) segajo le do 650 m visoko. — Hribovje ali gorovje (Gebirgssystem) je več v ve¬ liko celoto sklenenih pogorij. Morja, doline, nižavine pa tudi ob¬ širne planote je ločijo od drugega sveta. Če se vsota višin posamičnih presedov kakega pogorja ali hribovja deli z njih številom, kaže količnik srednjo njih vi¬ šino (mittlere Sattelhohe). Enako se določi srednjo višino gorskih vrhov (mittlere Gipfelhohe). Iz srednje višine gorskih presedov in vrhov določi se srednja višina gorskega gre¬ bena, (mittlere Kammhohe.). 29 Tudi nižine mej gorami nosijo po svoji različnosti razna imena. Doli ali doline (Thal) ločijo pogorja (brda in hribe). Po svoji razvitosti so g 1 a v n e in stranske doline. 1. Glavne ali velike doline (Kauptthal) ločijo večja gorovja ali pa dolga pogorja, 2. stranske doline ali pri doli (Seiten- o. Neben- thal) se pa iz glavne doline vrivajo mej posamične gorske veje ali odrasleke. Po svoji leži mej gorami in po svojem postanku se doli dele na podolnice in preseke. 1. Podolnioe ali podolžne doline (Langenthal) drže podolgoma mej grebenoma dveh glav¬ nih ali sploh dveh zelo dolgih pogorij in so torej vzporedne z njiju osjo. Poprečne doline ali preseke (Querthal, Durchbruchs- thal) drže vprek gorskemu grebenu ter režejo os glavnega po¬ gorja. Zelo ozki in kratki doli so grape in debri (Schlucht), še ožji pa razpoke (Spalte). Soteske in vrata (Engpass) so naj ožje razpoke mej hribi in pogorji. Rupa, kadunja ali korito (Mulde), kotlina ali bo- kalina, ponikva (Kessel, Kesselthal, Becken) so od vseh strani z višinami ograjene nižine. Prav male ponikve se zovejo livki (Trichter). Po zelo visokih hribih solnce ne raztapa vsega snega, ko¬ likor ga v hladnem času pada. Tako se todi nabira „večni sneg 11 . Ločnica večnega snega (Schneelinie) je prav črta ob vseh onih točkah, nad kterimi sneg nikdar ne skopni. Nad¬ morska višina ločnice večnega snega se ravna po zemljepisni širini in po raznih prirodnih razmerah (n. pr. po vetrovih, mor¬ skih tokovih, po množini padlega snega, po leži gorskih pobočij itd). Večni sneg je suh in jedernat. 0 toplem dnevnem in letnem času se na površji nekaj raztopi ter snežnico posrka v se, kjer voda znova zmrzne. Ta zmrzav in lastna teža preobilih plastij jedrnatega snega narejate ledovje, kteremu pravimo led ni ki (Gletscher, Ferner). Vsled tlaka gorenjih delov in vsled lastne teže se ledniki po pobočji neprestano navzdol pomikajo. Ob njih doljnem konci rastč o hladnih poletjih, pojemajo pa o zelo vročih. — Bolj ali manj visoki obronki kamenja in grošča ob straneh in ob dolnjem konci lednikov so ledniške groblje ali griže (Morane). — V visokem gorovji so tudi kaj nevarni plazi (La¬ rine), ledniški ulomi (Gletscherlawine) in zemeljski usadi ali posedi (Bergsturz, Bergschlipfe). 30 Vulkani ali ognjeniki (Vulkan, feuerspeiender B.) so večinoma stožkasti in kopasti hribje, ki skozi velike ali male luknje razno raztopljeno in plinasto tvarino bljujejo. Livkasta luknja vrhu ognjenika se zove žrelo ali žepno (Krater). Ognjeniki so ali goreči ali ugasli, nekteri celo pr en e- hujoči (thatiger o. erloschener o. periodisch thatiger V.). Po zemljepisni leži ločijo središkeinvrstneogjenike (Central- u. Reihenvulkane). 2. Kopnozemeljsko vodovje. Zmeraj in povsodi se morje izhlapiva ter dela zrak vlažen. Izhlapivana voda v ozračji se v podobi rose in slane pobeša na zemljo ali se pa zgoščuje v megle in oblake, ki zemlji vodo v podobi dežja in snega, toče in sodre dajo. Ta voda se po neko¬ liko zopet izhlapiva, po nekoliko na površini odteka, pa nekoliko se pa pod rahlo zemljo izgublja ter po neznanih kotlih nabira in po raznih razpoklinah in cevih dalje leze. Razen malih izjem j 3 vsa voda po suhi zemlji — kopno- zemeljko vodovje (Landgewasser) — sladka (Susswasser); vsa se skuša tako vseliti, da ima porazno površje. Če že na trdnini dobi tako mesto, da se porazno vseli, ustavi se in onde ostane, — to je stoječa voda (stehendes Gewasser), če pa ne najde takega mesta, leze in hiti v porazno morja, — to je te¬ koča voda (fliessendes Gewasser). a) Stoječa voda. Stoječa voda se po različni obširnosti različno imenuje. Obširne stoječe vode so jezera (der See), male pa jez ere a in kali; ribniki in vodnjaki (Teich, Fischteich, Weiher) pa, če so je ljudje izkopali. Kaj so pa mlake, luže in kaluže (Pfiitze o. Lache)? Močvirje ali moč arin a (Sumpf) in barje ali mahovje (Moor) se zovejo porazne krajine, s kterih se voda ne more odtekati, ampak se meša s suho zemljo, in sicer pri barji nadvladuje suha zemlja, pri močvirji pa voda. Po leži in nadmorski višini ločimo nižinska jezera (Nie- derungssee) od gorskih (Gebirgssee). Zadnja so ali dolinska jezera (Thalsee), če na podnožji gora in v dolinah stoje, ali pa visoka gorska (planinska) jezera (Hochgebirgssee), če visoko v gorah in mej ledniki stoje. Gledč na njih dotok in odtok se ločijo 1. pretočna ali reška, 2. studenčna ali izvorna, 3. izlivna in 4. brez- reška jezera (1. Flusssee, 2. Quellsee, 3. Miindungssee). Brez- 31 reškim jezerom se prištevajo tudi o g n j eniška jezera (Krater- 0. Vulkansee). Po okusu vode so jezera ali sladka (Siisswassersee) ali pa slana (Salzsee). Mala slana jezera se nahajajo tudi kraj morja, pomorska jezera (Strandsee), ki je ali otoki ali pa kaj ozke zemljske kose odprtemu morju zagrajajo. Obširna slana jezera stoje pogostoma po nepovežnih visokih planotah, zlasti po zaprtih zemeljskih usedih, v pustah in puščavah, zato jim pravimo pustinjska ali stepna jezera (Steppensee). b ) Tekoča voda. Izpod zemlje izvirajoča voda se zove studenec, vrelo, vir, izvor (Quelle). Voda vre ali neprestano izpod zemlje (sta¬ novitni izvori, bestandige o. perennierende Q.), ali le ob de¬ ževji (sušci ali hudourniki, — Maibrunnen o. Hungerquelle), ali pa le ob določenih in nedoločenih dobah (presihajoči iz¬ vori, — periodische o. intermittierende Q.). Kaj je izvir išče? Po toplini vode so izvori 1. mrzli in 2. topli (1. kalte u. 2. warme Q. o. Therme). Izvori z obilico raztopljenih rudnin so rudnice (Mineralquelle) in sicer kisle vode ali slatine (Sauerling), grenke vode ali grenčice (Bittersalzq.), slane vode ali slanice (Salzq.), žvepleni vrelci (Schwefelq.) 1. t. d. Zakaj se nekteri kličejo zdravilne vode ali zdravil- nice (Heilq. o. Gesundbrunnen)? Izvori se zbirajo v potoke (Bach), ki pa tudi lehko iz jezer in kalov teko. Potoki, ki nekaj časa, zlasti o deževji teko, so lijaci ali suhe (Wild- o. Giessbach, Wildriesel). Povirje (Quellenland) se zove krajina, v kteri si potok ali reka izvore nabira. Potoki se zbirajo v reke (Fluss) in veletoke ali velike reke (Strom), ki se večinoma v morje ali v velika jezera izli¬ vajo. — Žleb, po kterem potoči, reke in veletoči teko, zove se njih pretoka ali vodotoč (Flussbett); koder v pretoki navadno najglobokejša voda teče, je struga ali korito (Rinnsal). Pretoko mejita brega (Ufer), kterih je glede na tek vode eden na levo, eden na desno: levi in desni breg. Naraznost brega od brega se imenuje reška širina (Stromweite). Glo¬ bokost reke se meri od vodne gladine do dna. Več vode ko je, v ožji pretoki ko je in bolj ko dno pretoke visi, tem hitreje teče vsaka voda. Razloček med absolutno višino 32 izvora in izliva kake vode zove se nje pad ali padec (Gefalle; drugodi mu pravijo strmec). O reki z velikim padom pravimo, da je deročega teka (reissender Lauf), da se vali in dere, nasproti pa pravimo, da je lenega teka (trager L.), da leno teče in leze. Brzica (Stromschnelle) je mesto v največkrat zelo ozkem vodotoči — reški tesnini, kjer reka silno hitro dere. Vrtinec (Wirbel) nastaja na onih mestih reke, kjer se v strugi nahajajo grbovine, zlasti močne kleči, ki vodo nekoliko pregrajajo. Brodi ali pregazi (Furt) so plitva mesta v pretoki, kjer se voda lehko prebrede. Kaj je plitčina (Untiefe)? Kjer se voda v strugi spušča h kratu z višine v globino, dela slap (Wasserfall). Majhen slap je skakalec ali sopot (Cascade). Kjer se voda v kako drugo reko, v jezero ali morje izteka, ima izliv ali ustje (Miindung). Bližnja suha zemlja se imenuje obustje (Miindungsgebiet). Če se reka pred ustjem deli na več rokavov ter se po teh izliva, ima delt as t ali vilast izliv (Deltamiindung); zemlja mej takimi rokavi, največkrat trioglata, zove se po podobi grške črke „delta“. Če je ustje podobno zatonu sladke vode, zove se plimujoče (Flutmundung, Aestua- rium). Če zemeljska kosa morju tako zapira široko, zatonu po¬ dobno ustje, da se le na enem ozkem mestu družite, zove se lok v a ali z at o p (Haff). Ves tek reke od izvora do izliva z vsemi ovinki (zavoji, Krtimmung, Serpentine), zove se nje razvoj (Flussent\vickelung). Dolgost reke od izvora naravnost do izliva se imenuje nje po¬ prečna ali premočrtna dolgost (direkter Abstand); po tej se določuje, na ktero stran voda teče. Velika ali glavna reka (Hauptfluss) sprejemlje v se več drugih ter se naravnost v morje ali v kako veliko jezero izliva. Vode, ki vanjo teko, so pa stranske reke ali dotoki (Nebenfluss, Zufluss). Celi tek popolnoma razvitih rek in veletokov se deli na gorenji, srednji in dolenji tek (Ober-, Mittel-, Unterlauf). Razvite reke (entwickelter Fluss) se po dolgem raz¬ vitem teku v morje izlivajo. — Primorske reke ali bFež- nice (Kiistenfluss) se po kratkem in največ hitrem teku v morje iztekajo. — Pustinjske ali stepne reke (Steppenfluss)-se iz- 33 livajo v pustinjska jezera ali se pa po daljšem ali krajšem teku v peščeni stepi izgubljajo. Pravijo jim tudi celinske reke (Con- tinentalfluss); tem nasproti so morske reke (oceanischer Fluss), ki razvite reke in brežnice obsegajo. — Ponikvenice ali po¬ nor niče (verschwindender Fluss) so večinoma male reke in potoki, ki se po kratkem teku v ponikvah (ali ponorah) ponicajo ali izgubljajo. Če potem teko v podzemeljskih jamah in luknjah, pravimo jim reke jamarice (Hohlenfluss). Brežnice, pustinjske reke, ponikvenice in jamarice skup so nerazvite reke (unent- wickelter Fluss). Sotočnica alisovodnica (Zwillingsstrom) se zove vsaka od dveh rek, ki ne predaleč vsaksebi po zelo enaki zemlji vzpo¬ redno tečete ter se pred ustjem zedinite ali se vsaj druga blizu druge izlivate. Rečje (Flusssystem) je glavna reka z vsemi dotoki. Porečje (Flussgebiet) je vsa zemlja vkup, s ktere vode v kako reko odtekajo, t. j. ves svet med njenim razvodjem. P o morje (Meeresgebiet) je vkup vsa zemlja, s ktere vode v kako morje teko. Razvodje (Wasserscheide) je meja mej vodami, ki tekov različne reke ali pa v različna morja, t. j. vodna meja mej po¬ rečji in pomorji. — Če se mesto vidnega razvodja reka razdvaja v dva rokava, ki v različna veletoka ali v različni morji tečeta, imenuje se to razdvajanje viličenje (Gabelung, Bifurcation). Kanali ali prekopi, preplavi so nalašč narejeni bolj ali manj široki in globoki vodotoči, ki reke in morja sklepajo. Posamične zemljine. I. Evropa. Po navpični izobrazbi kaže trup evropski obširno skupno nižavje po svojih severovzhodnih straneh, na jugozahodni strani pa skupno višavje. Ktere črte ji mej seboj ločijo? — Na pol¬ otokih močno prevladuje višavje, kajti nižavje obsega komaj 1 / r , njih površja. Otoci pa imajo bližnji celini podobno površje, veči¬ noma so gorati, le nekaj jih ima izključno nižinski svet. V obče je v Evropi */ s višavja in a / 8 nižavja. a) Gore. 1. Alpe so pravo ohrodje evropske celine, kajti one stoje sredi evropskega višavja, tako kot bi se nanje naslanjali na 3 34 vzhodu Karpati, na severji Nemško sredogorje, na zahodu pa Francosko. Od Genovskega zaliva drže Alpe sprva proti severju; pri Montblancu, naj višem njih vrhu (4.800 ni), se obrnejo proti vzhodu ter če dalje bolj razrastene vlečejo na eni strani do srednje Donave, na- drugi pa skoro do Jadranskega morja, nad kterim se Krasa dotikajo. Dolgost teh proti vzhodu merečih Alp je 90 \j.m, vseh pa 120. Njih širokost raste od zahoda proti vzhodu, od 15 do 35 [J-m. Porazno se navadno ločijo 1. Zahodne Alpe na Fran¬ coskem in v severozahodni Italiji do prelaza Malega sv. Bernarda (2.170 m), 2. Osrednje v Švajci, v severni Italiji in jugoza¬ hodni Avstriji do prelaza Brennerjeva (1.360 ?«) in 3. Vzhodne na Avstrijskem. Po nadmorski višini se ločijo 1. nizke Alpe (600 — 1600?«), 2. srednje (1600—2600???) in 3. visoke (nad 2600 ni). — Po snovini se zlasti razrastene osrednje in vzhodnje Alpe dele na 1. prvotvorne in 2. vapneniške Alpe. Najvišji vrhi od zahoda proti vzhodu so: Mont Ceniš, Mont e Vis o, Montblanc, Monte Rosa 4.600???, F in ste r- arhorn, Bernina, Ortles 3.900 m, najvišji vrh v Avstriji, Grossglockner 3.800???, Dachstein, VVienerneustadter Schneeberg, Triglav 2.865?«. Alpe se odlikujejo po razrastenosti in členovitosti, kajti imajo premnogo podolnic in presek, glavnih in stranskih dolin, ki so mej seboj s pristopnimi sedli in nizkimi prelazi sklenene. Najimenitniši prehodi so: ColdeFregus ob Mont Cenisu, Mali sv. Bernard, Simplon, Veliki sv. Bernard, Sv. Gotthard, Splugen, Stilfserjoch 2.780 ?», najvišja vozna cesta v Evropi, Brenner 1.360?«, Predel 1.160 ???-, Ljubelj 1.350 ?« in Semernik (Semmering, 990 ?«). 2. Kras se začenja pri jugovzhodnih alpskih odraslekili ob reki Idrici in Ljubljanici ter se rasprostira po svetu poleg vzhodne strani Jadranskega morja. To v obče kaj nerazvito go¬ rovje je podobno razburkanemu pa h kratu okamnelemu morju. Na večinoma goli visoki planoti so semtertija razstavljeni ostro- robati apneniški grebeni in goli vrhi. Najvišji vrhi: Goljak (1.500???) v Trnovskem gozdu, Bistriški Snežnik 1800 ???, Učka gora v Istri 1.400?», Velebič in Orjen v Dalmaciji. 3. Karpati stoje onkraj Morave in srednje in dolenje Do¬ nave, ki je od Alp in Balkanskih gora loči. Razrasteni so v 35 120 [j.m dolgem loku ob ogerski, moravski in gališki meji in črez vse Erdeljslco. Po porazni razredbi se ločijo 1. Mali Karpati, 2. Beskidi, 3. Visoka Tatra (Grlsdorfski ščit 2.650 m) 4. Gozdnati Karpati in 5. Vzhodni ali Erdeljski Kar¬ pati (Negoj 2.540 m). 4. Nemško sredogorje stoji po severozahodni Avstriji in po južni in osrednji Nemčiji. Ločijo se te-le skupine: 1. Češko sredogorje (Šumava, Rudne ali Krušne gore: Keiberg, Sudeti s Krkonoši: Snežka 1600 m, in Jeseniki); 2. Severonemško sredogorje: Smrečine (Fichtelgebirge), Turingijski in Frankovski les in pa Harz (Brocken 1.140«, najvišji vrh v severni Nemčiji); 3. Južnonemško sredogorjesŠvabskiminFrankovskimJuro;4. Rhe li¬ sk o sredogorjem sicer na vzhodni strani Rhena: Črni 1 e s- (Schwarzwald), O d e n w al d, T a u n u s, W e s t e r w a 1 d in H a a r- strang, na zahodni pa: Vogezi, Hunsruck, Eifel, in Visoka Ven n. 5. Francosko sredogorje obsega več pogorij in vi¬ sokih planot. Imenitni deli: a) Jura stoji mej rhodanskim in rheinskim kolenom ob francosko-švajcarski meji ter je kot nepre- sekana gorska zagraja zelo podoben Krasu; Reculet 1.700 m. b) S e v e n e s tremi pogorji, c) Auvergneske gore (Puy de Sancy) v južni Franciji; d) Ardenski les ob severni meji. Na polotokih so ta-le imenitna gorstva: 6. Pyrenaeji ob špansko-francoski meji. Izmed le malo razdrtega grebena (poprek 2.600 m) kipe le nekteri vrhi še 600 do 800 m više. V sklopu Maladetta sta najvišja vrha: Pic de Nethou 3.485 m in Montperdu. Večinoma loči nižina ob Ebru Pyrenaeje od drugih iberskih gora, le na zahodni strani so mej seboj zrastene.— Kantabrijsko in As tursko ob¬ robno pogorje tik Biskajskega zaliva; Galicijske Alpe. — Sierra (t. j. pogorje) Guaderama je dolgo ločilno pogorje Kastilsko; zahodni nje del na Portugalskem se zove sierra E streli a. — Sierra Morena je andalužko obkrajno po¬ gorje. — Na južni strani polotoka stoji sierra Nevada (Snež- niki), najvišje špansko hribovje (Mulhacen 3.580 m). 7. Apennini- drže od prelaza Bocchetta v več vspo- rednih pogorjih po celem italskem polotoku; tudi gore na Sici¬ liji so le kos Apenninov, ktere je Messinski preliv predrl. Naj- 3 * — 36 — ožji in najnižji so Apennini v severni končini in na jugu v Ka¬ labriji; najširji in najvišji (1.900 do 2.900?») so pa v srednji Italiji, kjer vrh Gran sasso d’It ali a skoro 3.000 m meri. Na Siciliji stoji Aetna (3.290???), nad ločnico večnega snega moleči velikan italski, a ta ognjenik je samski hrib, kakor tudi ognjebljuvni Vesuvij tik Neapola. 8. Ilirsko-grško gorstvo pokriva ves ilirsko-grški polotok. Glavni sklop sta mu široka gorina It i 1 (Orbelus) in Sara planina z iglasto okroglim Ljubotrnom (3.000 m). Od teh gorskih gromad drže proti severju do Donave in Save razno imenovane Srbsko-bosenske gore, proti vzhodu do Črnega morja pa razrastena Bolgarska pogorja (Veliki in Mali Balkan); proti jugu drži Pindus z več stranskimi vejami; v taki stoji tudi 01ympus 3.000?», najvišji vrh grški. Tudi Morea je večinoma gorata. 9. Brda na Bretagneskemin Normanskem polotoku bi lehko vrstili k francoskemu sredogorju, če prav so od tega po nižini ločena. 10. Skandinavsko gorstvo polni zahodno polovico pol¬ otoka ter na zahodu strmo propada k Atlantskemu in Ledenemu morju, na vzhodu pa po razdrtih stopnjevinah prehaja v nižino. Po nadmorski višini se sicer prišteva le srednjim goram, vender pa je večinoma pokrito s snegom in ledniki, ker stoji toli daleč na severji. Imenitni deli: Laponske Alpe, DžiliinFieldi (Kjoli in Fields). Vrhi: Y m e s 2.600 ?», Skagastol, Sneehattan. 11. Razen otokov v Baltiškem morji so drugi ali popol¬ noma hriboviti, ali vsaj nekaj gorati in brdoviti. Najimenitniše so Britanske gore v Veliki Britaniji: Corn\valliske gore na polotoku; W a 1 e s k e gore (Snowdon), P e a k o v e gore in Škotsko višavje (Ben Newis 1.330»?). — Tudi Island je ves gorat ter poln gorečih ognjenikov (Hekla) in vrelih voda (Geysir). 12. Ural, okoli 200- \J.m dolgo poldnevniško gorovje, loči evropsko nižavo od sibirske. Vrhi mu merijo nad 1.900 m. Deli se na 1. Severni ali Pusti Ural, 2. Srednji ali Rudobo- gati Ural, 3. Južni Ural ali Uralski les, ki je v razna po¬ gorja razrasten. 37 b) Visoke ali gorske planote. Naj znamenitejše visoke planote v Evropi so: 1. Špan¬ ska visoka planota mej Kantabrijsko-asturskim in Andaluškim obrobnim pogorjem; Kastilsko ločilno pogorje jo deli na Novo- in Starokastil sko visoko planoto. 2. Južnonemška ali Gorenje-donavska mej Alpami in sredonemškimi gorami. Dosti manjša je Švajcarska visoka ravan. c) Nižine. Veliko skupno nižavje evropsko od Urala do Pyrenaejev se deli na 1. Vzhodno ali Slovansko nižino od Urala do Odre, 2. Nemško mej Odro in Rheinom in 3. Francosko mej Rhei- nom in Pyrenaeji. Prek slovanske nižine držita Uralsko-bal- tiški in Uralsko-karpatski hrbet zemeljski, ki jo na tri kaj različne predele delita. Manjše nižine so: 1. Dolenje-donavska, ki se ob Črnem morji Ruske nižine drži. 2. Velika ogerska nižina (‘J40 ym 2 ) mej Karpati in Al¬ pami ; ob Dravi in Savi sega daleč mej Alpe (Hrvatsko-slavonska nižava) — Mala ogerska nižava. 3. Gorenje-italska nižina mej Alpami in Apennini. 4. Skandinavska mej Baltiškim morjem in Skandinav¬ skimi gorami. Razen naštetih nižav je ob ustji in dolenjem teku raznih rek še več manjših, tako ob Guadalcjuiviru Andaluška, ob Ebru Iberska, ob Rhodanu Provencealska, ob Arnu Toskanska, ob Tibera Rimska, ob Rheinu Gorenj e-rheinska, ob Donavi in Moravi Moravsko polje. d) Jezera. Evropa ima premnogo jezer, ki so pa le mala v primeri z jezeri drugih zemljin. Največ jih stoji ob Baltiškem morji, potem pa po alpskem svetu, zlasti v Švajci in po bližnjih ital- skih in avstrijskih pokrajinah. Na Ruskem so: Ladoško, Oneško, Čudsko, Ilmen- sko, Sajmsko, Enarsko in Imandersko jezero. V Skandinaviji: Vettersko, Venernsko, Malarsko in Hjelmarsko jezero. 38 V Švajci so: Bodensko, Ziirichsko, Genevsko, Neu- chatelsko jezero. V Italiji: Lago maggiore, Lago di Como, Lago di Lugano, Lago di Garda, Lago di Perugia, Lago di Bolsena. V Avstriji: Blatno inNežidersko j. (na Ogerskem), Tra- vensko, Atersko, Mesečno j. (Traun-, Atter- u. Mondsee, v Gorenji Avstriji), Milstatsko, Osojansko, Celovško ali Vrbsko j. (na Koroškem), Bohinjsko, Blejsko in Cirkniško je¬ zero (na Kranjskem). e) Reke. Vode evropske teko v tri morja: v Severno ledeno morje, v Atlantski ocean in v Hvalinsko jezero; a svet je kaj različno razdeljen mej rečena pomorja: namreč največji del Evrope visi k Atlanskemu oceanu, najmanjši pa k Ledenemu morju. Ime¬ nitne reke so: a) Krog Severnega ledenega morja: 1. Peč or a izvira v Uralu; plovna ta reka teče po Ruskem prek zelo pustega sveta. 2. Mezenj prihaja iz pečorske tundre ter se izliva v Me¬ zenj ski zaliv (Belo morje). 3. Severna Dvina nastaja iz rek Suh ona in Jug ter se v Dvinski zaliv (Belo morje) izliva. 4. Onega, reka brežnica, teče v Oneški zaliv (Belo morje). b) Krog Atlantskega oceana: I. v Baltiško morje tekd: 1. Neva, kratka, a kaj vodnata reka na Ruskem, veže Ladoško jezero s Finskim zalivom. 2. Zahodna Dvina izvira -iz malih jezer blizu Volhon- skega lesa (Uralsko-baltiški hrbet). Nje dotok Ula je po prekopu sklenen z Berezino, velikim dotokom Dnepra, ki v Črno morje teče. 3. Njem en se po zahodnem teku na Ruskem in Pruskem izliva v Kurski zatop. 4. Visla izvira na Avstrijskem iz gore Jablunke v Kar¬ patih, teče po zemlji treh držav proti severju ter ima deltasto ustje v Novi zatop. Desni dotoči so mu: Dunajec, San inBug. 5. Odra izvira na Moravskem v Oderskem lesu ter teče po Avstrijskem, večinoma pa po Pruskem, kjer se po raznih 39 rokavih izliva v Mali in Veliki zatop. V a rta z Notečem jej je desni dotok, na levi so pa: KladskaNisa, Bobrova in Lužinska Nisa. 6. Dal-elf in Tornea na Švedskem; največja reka tam pa je Gota-elf, ki se pa prišedši iz Venernskega jezera izliva v Kattegat. II. v Nemško morje teko: 1. Eider, reka brežnica mej Schleswigom in Holsteinom. 2. Laba (Elbe) iz Krkonošev teče po Češkem in Nemškem; ob ustji je skoro 1 \un široka ter do Hamburga navzgor nosi še največje morske ladij e. Desna dotoka sta jej: Jezera (Iser) in Havel s Sprevo; levi pa: plovna Veltava (Moldau), O gr a (Eger), Moldava (Mulde) in Sala. 3. Weser postaja sredi Nemčije pri Mtindenu iz izvornih rek Fulde in Werra; od desne z Ali er o pomnožena se skozi široko plimujoče ustje spušča v morje. 4. Em s, nižinska reka brežnica, se izliva v Dollartski zaliv. 5. Rhein (Rhen) se sredi Švajce nabira iz treh večjih po¬ tokov (Prednji, Srednji in Zadnji Rhein). Od Kura teče proti Severju, spira avstrijsko mejo ter se spušča v Bodensko jezero. Potem dela mejo mej Švajco in Nemčijo ter se od Bazila navzdol počasi vali prek zahodne Nemčije in Hollanda, kjer se po mnogih plitvih rokavih v morje izliva. Znani slap pri Schaffhausenu. Desna dotoka: Neckar, Main, leva pa: Aar z Reusso in Mo s el. 6. Maas (Moža) izvira naLangerski visoki planoti v Franciji ter teče skozi Belgijo in Holland, kjer se z Rheinom združena v morje izliva. 7. Schelde (Skalda) izvira v severofrancoski nižini iid-5e__ plovna skoraj precej od izvora; v morje se izliva v več zelo širokih rokavih. 8. Thames (Temza), najimenitniša reka angleška, nosi na dolenjem teku največje morske ladije. 9. Iiumber (r. Embr), naj večja reka angleška. III. v Kanal la Manche in v Biskajski zaliv teko: 1. Seine (r. Sen) izvira skoro sredi Francije na planoti Lan- gerski ter teče večinoma po nižini. Desna dotoka: Marne in Oise (r. Oaz). 40 2. L o ir e (r. Loar), najdaljši veletok francoski, izvira v Se- venih, teče sprva proti severju, potem pa proti zahodu, kjer se v širokem plimujočem ustji izliva. Leva dotoka: Allier (r. Alje) in Vienne; desni: Mayenne. 3. Garonne izvira v srednijh Pyrenaejih; tekoč proti se¬ verozahodu sprejemlje desne dotoke: Tarn, Lot in Dordogne. Plimujoči izliv se od Dordogne navzdol zove Gironde (r. Širond). 4. Adoure (r. Adur), reka brežnica, izvira v Pyrenaejih. IV. v odprti Atlantski ocean teko: 1. Minho (r. Minjo), deroča brežnica iz Galicijskih Alp. 2. Duero se zbira sredi Španije ter teče po Starokastilski planoti naravnost proti zahodu. Ob plimujočem ustji na Portu¬ galskem nosi morske ladij e. 3. Tajo (r. Taho) izvira na vzhodni strani Novokastilske planote; ta najdaljši veletok na Iberskem polotoku ima le malo vode, zlasti po leti tako malo, da ga pri Santaremu na Portu¬ galskem lehko prebredeš; ustje mu je pri Lisabonu črez 10 km široko. 4. Guadiana moči tudi Novokastilsko planoto in spira južno mejo portugalsko. 5. Guadalquivir, najbolj vodnata španska reka, izvira v vzhodni Andaluziji ter se po široki in kaj globoki dolini počasi vali proti morju. V. v Sredozemsko morje teko: 1. Ebro izvira na Reynoški stopnjevini ter teče prek od¬ prte nižine Aragonske; delta. 2. Rhodan ali Rhone izvira na gorskem sklopu Svet. Gottharda; proti zahodu preteka Genevsko jezero ter se pri Lyonu v Franciji obrne naravnost proti/ jugu, kjer se v več strugah v morje izliva. Dotoki: S a 6 n e (r. Son) zDoubsom (r. Duom) na desni, Isčre in Durance (r. Dirans) pa na levi. 3. Arno, Tibera, Garigliano o 11 u r n o so reke brežnice na zahodni strani italskega polotoka. 4. Pad, največja reka italska, izvira na Monte Visu ter teče prek rodovitne severoitalske nižine; 9 \i.m pred ustjem se začenja cepiti v mnogo rokavov, mej kterimi se lepo zelene in močvirnate ravnine prostirajo. Levi dotoči so mu: Tiči no, Adda, Ogli o in Mincio. 41 5. A d i ž a (Etsch) izvira na Reschenskem predelu v Tirolah; po zelo razvitem teku mej tirolskimi Alpami prihaja v Beneško nižavo, kjer se ob močvirnatem ustji izliva v Jadransko morje. V to morje teko še: a ) Brenta, Piave, Tagliamento, reke brežnice v Beneški nižavi. b ) Soča izvira iz Triglava in teče po globokem vodotoči skozi najdaljšo preseko v vzhodnih Alpah. Dotoka: Idrica in Ipava. c) M i r n a in Rasa (v Istri), Krka, Cetina in Ne¬ retva (v Dalmaciji) in Drin (v Arbaniji), reke brežnice, ki ve¬ činoma iz Kraškega sveta teko. 6. Salambria, Vardar, Struma in Marica teko iz Balkanskega polotoka v severno Aegejsko morje. VI. v Črno morje teko: 1. Donava postaja v Schwarzwaldu ter najprej teče v raztegnenem loku prek južne Nemčije do meje avstrijske. V Av¬ striji teče še dalje proti vzhodu, potem se pa prišedši v Veliko ogersko nižino obrne proti jugu. Pri ustji Savskem se obrne zopet proti vzhodu ter dela mejo sprva mej Avstrijo in Srbijo, poslej pa mej Valahijo in Bolgarijo ter se ob ruski meji v 7 ro¬ kavih (največji so: ustje St. Jursko, S ul insko in Kilijsko) spušča v morje. Dotoči nje so a) na desni: Lech, Isar, Inn s S a 1 i c o (Salzach), A n i ž a (Enns), L i t a v a (Leitha), Raba, z Žilo in Muro pomnožena Drava, z zanimivo Ljubljanico, Krko, Kolpo, Uno, Bosno in Drino pomnožena Sava in pa Srbska Morava; — 6) na levi: Z Dijo (Thaia) pomno¬ žena Morava, Vag, Nitra, Gron, Ipolj, Tisa (kterej Samos, Kriš in Moriš pritekajo), 01 ta (Aluta), Seret in Pr ut. 2. Dnester izvira na severnem pobočji Karpatov v Galiciji. 3. Bug izvira blizu vzhodne gališke meje. 4. D n e p e r se začenja v močvirnatem lesu blizu Valdaja ter teče prek ruske nižine proti jugu. Dotoči: Berezinain Pripet na desni, S o ž in Desna pa na levi. 5. Don prihaja iz Ivanovega jezera blizu Tule ter se izliva v Azovsko morje. c) Krog Hvalinskega morja: 1. Volga, naj večji veletok evropski, izvira iz jezera Seli- žarskega v Volhonskem lesu. Pred izlivom se raznovrstno cepi> 42 tako da šteje okoli 60 raznih rokavov, mej kterimi je eden 7 km širok. Kama na levi in Oka z Moskvo na desni sta jej naj¬ večja dotoka. 2. Ural ali Jaik izvira v Gozdnatem Uralu ter proti jugu tekoč dela mejo mej Evropo in Azijo. II. .Zazija,. Tudi v Aziji se nahaja velika mnogoličnost mej višavjem in nižavjem. Posebno. obširne so nje gorske planote, ki je okle¬ pajo najvišji hribje na svetu in nekoliko tudi na več predelov pregrajajo. V obče pa obsega višavje 3 / 6 , nižavje pa 2 / 6 vsega azijskega sveta. a) Gore. Pravo ohrodje azijske zemljine je celokupna gorska- gromada z obširnimi visokimi planotami, ki se od Aegejskega morja do Velikega oceana razprostirajo. Ob poldnevniku 90° v. d. od F. je to višavje prečudno stisneno; vanje se namreč na severni strani vriva Turanska nižina, na južni pa globoka Hindostanska. Tako se prav naravno loči celokupno azijsko višavje v P red n j e- in Zadnjeazijsko. Zadnjeazijsko pa je 4krat obširniše nego Prednjeazijsko. I. Zadnjeazijsko višavje je od zahoda proti vzhodu čim dalje širše, od severja proti jugu čim dalje višje. Najimenit- niši deli so: 1. Himalaja, najbolj velikansko gorstvo na svetu, vleče se na lok ob meji tibetski in hindostanski od globoke preseke ob Indu do strmega predora reke Brahmaputre ter meri 240 \>.m na dolgost. To obkrajno gorovje obsega več vzporednih pogorij, kterih severno je najvišje. Porazno se loči v 3 oddelke: a) Za¬ hodni Himalaja; b ) Srednji Himalaja, v kterem stoje: MountEverestaliGaurisankar 8840 m , Kinčin-džinga 8600m, Davalagiri 8200«?, in Čumulari 7300 m-, c) Vzhodni Himalaj a. 2. Sin-šan je prav za prav odsekan podaljšek himalajski, ki od Brahmaputre do Velikega oceana drži. 3. Belurdag od izvora Sihona do izvora Sira dela za¬ hodno obkrajno pogorje zadnjeazijskega višavja. Od tega držiti proti vzhodu sledeči vzporedni gorstvi: 4. Kuenlun s pogorjem Korakorum (Dapsang 8.620 m), kterega zadnje končine ob Hoang-hu se Nanšan zovejo. 5. Tianšan s triglavom Bokdo-Ola 6.500 m. 43 6. M u s d a g sloni ob izvoru Sira na Belurdag ter drži silno razkosan proti vzhodu do Irtiša. Obsega več posamičnih vzpo¬ rednih pogorij. 7. Altaj (Mali in Veliki A.) ima do 3.300 m visoke vrhe. 8. Daurske gore mej Leno in Vitimom. J a b 1 a n o v hrbet dela razvodje med Amurom in Vitimom. Udske gore stoje ob Ohotskom morji. Al danske gore mej Vitimom in Aldanom. Kamčatske gore na polotoku imajo premnogo go¬ rečih ognjenikov (Ključevskaja šopka). 9. Kitajske in Manžurske Alpe zagrajajo ob vzhodu notranjo visoko planjavo. II. Prednjeazijsko višavje je dosta manjše in dosta nižje. Najimenitniši deli so: 1. Hindukuš, široka gorska grmada mej Gihonom in Indom, sklepa zadnjo in prednjo visoko Azijo. Njegov zahodni podaljšek sta sledeči pogorji: 2. Paropaniz in Horosanske gore, ki s tremi vzpored¬ nimi pogorji delajo severni rob visoke planote Iranske. 3. Alb ur s ali Elburs na južni obali Hvalinskega morja. Mej stožki se najbolj odlikuje ognjenik Demavend 5.600 m, naj¬ višji vrh v Prednji Aziji. 4. Soristanske in Kurdistanske gore so zvrstene v gredje, prek kterega Iran strmo prehaja proti zahodu v Me¬ zopotamsko nižavo. 5. Farzistanske in Beludžistanske gore delajo južni rob Iranske planote. 6. Indopersijske gore obsegajo pogorje Solejman in Hala ter zagrajajo Iransko planoto na vzhodu od Hindukuša do morja. 7. Armenske Alpe so zelo razrastene; sredi njih je več malih visokih planot (Karska, Erivanska); iznad Karske v nebo kipi ugasli ognjenik Ar ar at 5.260 m. 8. Kavkaz, uže davno znano gorovje mej Črnim in Hva- linskim morjem. Najvišji vrhi mole še nad ločnico večnega snega. Elbrus. 9. Taurus in Antitaurus sta veliki pogorji na desni strani gorenjega Eufrata in ob južnem obrežji Male Azije. 10. Libanon in Antilibanon držita ob Syrskem pri¬ morji od Taura proti jugu. 44 III. Posamične gore: 1. Ural ob azijsko-evropski meji glej str. 36, št. 12 2. Gore na polotoku Arabskem in Sinaj skem; na tem meri Mozesov hrib 2.360 m. 3. Razne gore, ki v Prednji Indiji visoko planoto De¬ kan ograjajo: Zahodni in Vzhodni Gati, ki je na jugu gore Nilgiri sklepajo. 4. Tudi azijski otoci so razen Novosibirskih črez in črez pokriti z gorami; mej temi je premnogo gorečih in ugaslih ognje¬ nikov. b ) Visoke ali gorske planote. 1. Tibet, najobširniša visoka planjava na zemlji, se raz¬ penja mej Kuenlunom in Himalajo; po nekoliko stoji 4.500 m nad morjem, po nekoliko pa nekaj niže. Loči se Veliki in Mali Tibet. 2. Visoka T at arij a mej Kuenlunom in Tianšanom; sred¬ nji in vzhodni del (Mongolija) je puščava Gobi, kterej Kitajci prav primerno rekajo Samo, t. j. peščeno morje. 3. Songarija (Drangarija) mej Tianšanom in Altajem je tretji, a najnižji predel vzhodno azijske planote gorske; ta je po- prek le 650 m nad morjem. 4. Iran je 1.000 do 1.170 m visoka planota v prednji Aziji. Ktere gore jo ograjajo? 5. Arabska visoka planjava na polotoku. 6. Natolija (Anatolija) sredi Male Azije. 7. Dekan sredi polotoka Prednje Indije. c) Nižine. 1. Sibirska nižina od Urala do Čuhotskega polotoka ob¬ sega okoli 200.000 p-m 2 . Zarad mrzlega podnebja je le po jugo¬ zahodni polovici rodovitna. Čim dalje proti severju tem bolj pu- stotna je, po leti močvirna (te pokrajine so Rusom tundre), po zimi pa kaj globoko zamrzla. Na jugozahodu se je drži 2. Turan, ki je pustinji podoben; večinoma je s peskom pokrit, ima pa tudi mnogo rodovitnih pokrajin. 3. Nižina ob Eufratu in Tigridu se zove Mezopota¬ mija; ponekodi je puščobna, peščena in močvirna, ponekodi pa zelo rodovitna. 45 4. Hindostan ali Prednje-indijska nižina mej Hima- lajem in visoko planoto Dekansko. Na jugozahodni strani je ne¬ kaj peščena, drugodi pa silno rodovitna. 5. Kitajska nižina (6.000 j un 2 ) ob dolenjem teku Rumene in Sinje reke. Vsa je dobro močena, izvrstno obdelovana in pre¬ gosto naseljena. d) Jezera. Azija ima največje jezero na zemlji, ima pa tudi najglobo- kejše zemeljske usede z najniže stoječimi jezeri (Mrtvo morje), potem tudi najviše stoječa jezera (Sirikul na višavi Pamirski 4.760 m). Imenitna jezera so: 1. Hvalinsko morje, največje jezero na zemlji (4400 y-m 2 ), zataplja velik del azijsko-evropskega useda ter je še 24 m pod gladino Črnega morja. Če prav se mnogo rek, mej njimi tudi Volga vanje izliva, vendar ga ne napolnijo, kajti voda se na njega obširnem površji še nekaj hitreje izhlapiva, nego vanje priteka. Zato je tudi močno slano. 2. Aralsko jezero ima malo slano vodo in vedno pojema. 3. Balkaško jezero pred podnožjem Altajskih gora. 4. Dzajsansko jezero v Altajskih gorah. 5. Bajkalsko jezero ali Sveto morje je največje gorsko jezero na zemlji. 6. Urumijsko in Vansko jezero v Armeniji dajeti mnogo soli. 7. Hamunsko ali Zarehsko jezero na Iranski planoti. 8. Mrtvo morje v Palaestini ima silno grenko-slano vodo; njegova gladina stoji 400 m pod gladino Sredozemskega morja. 9. liberijsko jezero ali Galilejsko morje stoji še 200 m pod gladino vesoljnega morja. e) Reke. Reke azijske teko z osrednjega višavja na vse strani sveta ter se izlivajo 4 velika morja: v Severno ledeno morje, v Veliki, Indijski in Atlanski ocean. A tudi celinske reke obsegajo pre¬ mnogo sveta. I. Krog Severnega ledenega morja: 1. Ob postaja v Altajskih gorah ter se po razvitem sever¬ nem teku izliva v Obski zaliv. Največji dotok mu je Irtiš, v kteri se Išim in Tobolj izlivata. 46 2. Jenisej izvira na jv. od Bajkalskega jezera; desni do¬ toči: Angora ali Vrhnja Tunguska, skozi Bajkalsko jezero te¬ koča, pa Srednja in Nižja Tunguska. 3 Lena izvira v Vrholenskih gorah, teče v velikih zavojih proti severju ter se v več rokavih skozi široko ustje izliva v morje. Vitim, Olekma in Aldan so nje največji dotoči. 4. Jana, Indigirka in Kolima so reke brežnice. II. Krog Velikega oceana: 1. An a d ir, reka brežnica, teče v Beringovo morje. 2. Amur postaja iz Žilke in Keruluna, ki v Jablanovem hrbtu izvirata; Sahaljan-Ulu ali Amur zove se od tam, kjer Činganske gore predira. 3. P eh o, vodnata brežnica, teče v Pečelski zaliv. 4. Hoang-ho ali Rumena reka izvira v Zvezdatem morji blizu vzhodne končine Kuenluna, obteka dvakrat pravo¬ kotno zavito gorovje Juinling ter stopa z deročim tokom v Kitaj¬ sko nižavo, kraj ktere se v Rumeno morje izliva. 5. Jang-tse-kiang ali Sinja reka izvira v južnem po¬ bočji Kuenluna, moči Tibet in najplodnejše kitajske dežele ter se izliva v Vzhodno kitajsko morje. 6. Si-kiang, velika reka brežnica, se izliva pri Kantonu. 7. Song-ka, reka brežnica, se izteka v zaliv Tong-kingski. 8. Me-khong (Kambodža) se zbira v Tibetu ter se proti jugu tekoč v več rokavih spušča v Južno kitajsko morje. 9. Menam, veletok siamski, izvira na Kitajskem ter se po razcepljeni strugi izliva v Siamski zaliv. III. Krog Indijskega oceana: 1. Salu en izvira v Tibetu ter se izteka v Martabanski zaliv. 2. Iravadi teče prejšnjemu skoro popolnoma vzporedno in ima vilasto ustje. 3. Brahmaputra izvira na severnem pobočji Himalaje, teče po Tibetu, prodira v strmi preseki Himalajo in stopa v ni¬ žavo, kjer se pred ustjem razcepi v brezštevilno nestanovitnih rokavov. Njegova imenitna sotočnica je 4. Ganges, ki ima svete izvore v lednikih ob južnem po¬ bočji Himalaje. Prišedši s hribovja se vali prek rodovitne Iiindo- stanske nižine do vilastega ustja v Bengalsko morje. Džumna je nje naj večji dotok. 47 5. Manahadi, Godavariin Krišna, reke brežnice, teko z Dekana v Bengalsko morje. 6. N ar b a da teče z Dekana proti zahodu v morje. 7. In d ali Sind izvira v Tibetu blizu Brahmaputre ter teče sprva proti severozahodu; potem predira v nepristopni preseki Hindukuške in Himalajske gore ter stopa ob ustji Kabula v Hindostansko nižino. Tu sprejemlje v sebe močne leve dotoke, s kterimi nareja veliko pokrajino Pendžab, t. j. Petorečje (Satladž je največji). 8. Šatel-Arab ste zedinjeni sotočnici Eufrat in Tigris, ki se v Persijski zaliv iztekate. Eufrat postaja v Armenskih go¬ rah, ktere predira tam, kjer Tigris na planoti Diarbekirski izvore zbira. Obe reki tečete prek Mezopotamske nižine proti jugu. IV. Krog Črnega morja: 1. Sakarija, 2. Kizil-Irmak ali Rudeča reka (Halys) v Mali Aziji in 3. Rhion iz Kavkazije. V. Celinske ali pustinjske reke: 1. Jordan izvira v Libanonu ter teče skozi Meromsko in Tiberijsko jezero po globokem usedu v kaj slano Mrtvo morje. 2. Hilmend teče v Hamunsko jezero na Iranu. 3. Amu-Darja ali Gihon (Oxus) izvira na višavi Pamirski ter se izliva v Aralsko jezero. 4. Sir-Darja ali Sihon (Jaxartes) izvira v Tianšanu ter se po zelo zavitem teku izliva v Aralsko jezero. 5. Kura ali Kur (Kyros) z Arasom (Araxes) in G. Ter ek se izlivata v Hvalinsko morje. III. ^.frilsza,. Afrika se po svojej navpični izobrazbi deli na severno in južno polovico. Loči ji črta, potegnena od severne Abisinije do južne Senegambije. Južna polovica je obširno visoko višavje (Vi¬ soka Afrika), severna polovica pa je večinoma obširna planjava, ktero le na dveh straneh večje višavine ograjajo. Po nadmorski višini pride vse zemljine s / 6 na višavje, l U pa na nižavje. a) Gore. 1. Atlas je zelo razrasteno gorovje mej puščavo Saharo in Sredozemskim morjem. Loči se v Mali in Visoki Atlas. Mali Atlas je po severni Berberiji. Na južni strani ga puščobna pokrajina loči od Velikega Atlasa (Miltsin 3.470 m). 48 2. Arabske in Libyjske gore ograjajo v Aegyptu ozko dolino Nilsko. 3. Abisinske Alpe imajo mnogo travnatih planjav, ki po- prek 2.000 do 2.600 m nad morjem stoje (Aba-Jared 4.560 m). 4. Ob zahodnem robu Visoke Afrike soLupatske gore, ktere je reka Zambezi predrla. Najvišje gore južne Afrike stoje na zahodni strani od Zanzibara: Kilimandžaro 6.100 m in K eni a. Od teh proti zahodu so 5. Lunine gore. 6. Kapi andske gore na južnem robu Visoke Afrike ob¬ segajo več vzporednih pogorij, mej kterimi se male visoke pla¬ note razprostirajo. 7. Amboske gore ograjajo zaton Biafro; reka Niger je loči od Kongskih gora. Najbolj znane so Kamerunske gore, skupina ugaslih ognjenikov (Mount Victoria). 8. Kongske gore se začenjajo ob gorenjem Senegalu in gorenji Gambiji ter drže po primorji Gorenje Guineje proti vzhodu do Nigra. Njih zahodni vrhi molč do ločnice večnega snega. b) Visoke ali gorske planote. 1. Visoka planjava v južni Afriki obsega ves svet mej ondotnimi gorami. Še vedno je le malo znana. 2. Visoka planota na polotoku Barki je večinoma gola in kamenita, le ob severnem robu dobro močena in za- rastena. c) Nižine. 1. Aegyptovska nižina je kaj plodpa ozka dolina ob dolenjem Nilu; ob vilastem ustji se širi v precej veliko delto. 2. Sahara, najobširniša puščava na zemlji, se po nekodi le malo nad morjem vzpenja, — prava nižina, po nekodi pa bolj, poprek 350 do 500 m, — visoka planjava. Ta peščina sega od Atlantskega oceana do Libyjskih gor in od Sudana do Atlanta in Sirt v Sredozemskem morji. Obsega i/ 4 vse Afrike ali 10 krat več nego je Avstrijsko-ogrska monar¬ hija. Vrsta skalnatih višin pa lepih oaz ali zelenic jo deli na dve kaj različni polovici. 1. Zahodna večja polovica ali p u š- čava Sahel ima razmerno malo zelenic ter je sploh zelo uboga rastlin in živalij. Semtertijajo pokriva sviž, ki ga močni vetrovi na zahodno morsko obrežje prenašajo ter nevarne sipine nasipajo. 2. Manjša vzhodna polovica, prava Sahara ali Libyjska p uš- 49 čava, ima manj sviža, semtertija mnogo apnenika in dosta več oaz. Sahara dela z Arabsko-syrsko, Iransko in Mongolsko puščavo velikanski pustotni pas starega sveta (od Atlantskega morja do velikega oceana). 3. Ravni Sudan mej Sžharo in Visoko Afriko je dobro močena in gosto naseljena planjava. d) Jezera. Afrika ima mnogo jezer, a večinoma so le malo znana. Po legi so stepna in gorska. Najimenitniša so: 1. Čadsko jezero mej Saharo in Nizkim Sudanom. 2. Dembea ali Tzana, največje med abesinskimi jezeri in polno otokov. 3. Tanganjika, malo jezero v južni Afriki. 4. Albert-Njanza ali Mvutan; iz tega teče velik dotok k Belemu Nilu. 5. Viktorij a-Njanza ali Uk er e ve, povirsko jezero Belega Nila. 6. Njasa, na jugovzhodni strani od Tanganjike. 7. Širva, malo poznano jezero na jv. strani od Njase. 8. Njami ali Ngami, na s. robu puščave Kalahari. e) Reke. Afrika ima, zlasti v severni polovici kaj malo voda; tudi vzhodna stran ima jih malo; mnogo več jih ima južni trikotnik, zlasti na zahodni strani, kjer reke z visoke osrednje planote prišedši v slapih in brzicah teko prek obrobnih gor in stopnjevin v primorsko nižavo. Najimenitniše so: I. Krog Sredzemskega morja: 1. Ni 1 postaja pri Kartumu iz Modrega in Belega Nila. Beli Nil teče iz jezera Viktorij a-Njanza, ktero razne ve¬ like reke iz bližnjih gor napajajo. Proti severju tekoč meri do Kartuma uže 300 \jmi ter sprejemlje dotoka Gazal in Sobot. — Modri Nil izvira v Abisinskih gorah ter teče skozi Tzansko jezero. Zedinjen veletok sprejemlje le dotok At bar o in teče v premnogih ovinkih skozi Nubijo in A.egypet proti morju. Pod Kairo se razcepi v več rokavov, kterih naj večja sta pri Rosetti in Damietti. Vsled nalivov na tropičnem pasu ima Nil v Ae- gyptu vsakoletne povodnji. 4 50 2. Med ž er da, 3. Šelif, 4. Malu vij a, reke brežnice, iz¬ virajo v Atlasu. II. Krog odprtega Atlantskega oceana: 1. Senegal, 2. Gambija, in 3. Rio Grande izvirajo v zahodnih Kongskih gorah ter imajo vilasto ustje. Vsakoletne povodnji. 4. Niger izvira v Kongskih gorah; zelo razviti gorenji tek se zove Džoliba, srednji Kovora (Quorra), dolenji pa Niger, ki se v premnogih rokavih v Guinejski zaliv izteka. Benu e mu je naj večji plovni dotok. 5. Gabun in 6. O go vaj, reki brežnici. 7. Kongo (Zaire) je najimenitniši veletok v južni Afriki ter ima ob dolenjem teku vsakoletne povodnji. Na obeh straneh mnogo vodnatih dotokov. 8. K o a n z a izvira tudi na južno-afriški višavini. 9. Oranje postaja, iz Nu-Gariba (Črna reka) in Kaj- G a r i b a (Rumena reka); ta dolga reka ima toli malo vode, da je skozi in skozi neplovna. III. Krog Indijskega oceana: 1. Limpopo s 40 m visokim slapom. 2. Zambezi izvira v Bengvelskih gorah ter se ob go¬ renjem teku zove Ljambej, Pred izlivom sprejemlje ta veletok dotok Shire (r. Šir) iz jezera Njasa. Ob dolenjem teku vsako¬ letne povodnji. Po vzpetosti nad morjem se večina Amerike šteje k ni- žavju, ki obsega 3 /, vsega novega sveta. Vender je to nižavje kaj različno razdeljeno mej Severno in Južno Ameriko. V Južni Ameriki je dvakrat in pol več nižavja nego višavja. V Severni Ameriki pa močno prevladuje višavje. Na zahodni strani novega sveta stoji pravo ohrodje vse celine, najdaljše poldnevniško go¬ rovje na svetu, ki od južnega konca do severnega okoli 1.500 ;«« meri. Te gore se zovejo Kordiljere. a) Gore. I. V Južni Ameriki: 1. Južno am e r i š k e K or d i 1 j e r e so okoli 670 pw dolge. Po njih razredbi bi je lahko delili na 1. enovrstne južno Ande, 2. dvovrstne srednje in 3. mnogovrstne se¬ verne. Po deželah se pa navadno ločijo: 51 a) Kordiljera na Ognjeni zemlji, ki jo večni sneg pokriva. b) Kordiljera Patagonska (Min&hinmadon). c) Kordiljera Čilska s premnogimi ognjeniki, mej temi je tudi Akonkagua 6.800 m. d) Kordiljere Bolivske in Peruvanske z mnogimi ognjeniki, mej kterimi se Liriraa, Ilampu ali Nevada de So- rate 7.560 m , najviši vrh ameriški, Ilimani in Sajama odlikujejo. e) Kordiljere Quitske z raznimi ognjeniki. Kotopaji in Chim- borazo 6.500 m. f) Kordiljere Kolumbijske. Tolima 5.600 m. 2. Sierra Nevada de S. Marta, visoka gorska grmada blizu Marakaybskega zaliva. 3. Guayansko gorovje ali Sierra Parime mej Ori- nokom in Amazonsko nižavo. 4. Brazilsko višavje je podobno do 650 m visoki pla¬ noti, na kteri razna pogorja stoje. Serra do Mar, ki se pri Rio Janeiru S-erra dos Orgaos imenuje. Serra dosVerten- tes dela razvodje mej Laplato in Maranonom. II. V Severni Ameriki: 1. Kordiljere severnoameriške se na medmorji Pa¬ namskem po globokem razoru ločijo od južno-ameriškili. Na straneh so močno razrastene ter oklepajo obširne visoke planjave. Posamični deli so: a) Guatemalske Kordiljere v Srednji Ameriki štejejo okoli 40 ognjenikov. b) Mejikanske Kordiljere ograjajo visoko planoto Anahuak; mej njih ognjeniki sta Popokatepetl in Citlaltepetl ali Orizaba 5.450 m najvišja. c) Kordiljera Sonora in srebra bogata Sierra Madre ste mej seboj vzporedni. d) Sierra Nevada, Kaskadske gore in Primorske Alpe so razrastene ob obrežji Velikega oceana. Fairvveather in ognjenik Elija 5.440 m. e) Skalno pogorje (Rocky Mountains) se zove podaljšana Sierra Madre nad 43° s. š. f) Čipevejsko pogorje je podaljšek Skalnih gor. 2. Alleghany (r. Alegeni) je edino od Kordiljer ločeno go¬ rovje v Severni Ameriki; obsega več vzporednih pogorij, ki v 4 * 52 severovzhodno stran, semtertija celo do Atlantskega morja drže. Naj viši vrhi teh rudnin bogatih gor merijo 1.900 do 2.300 m. b) Visoke ali gorske planote. 1. Peruvanska planota stoji mej Peruvanskimi Kordi¬ ljerami okoli 4.200 m nad morjem. 2. Quitska planota mej Quitskimi Kordiljerami stoji 2.300 do 2.900 m nad morjem. 3. Male so visoke planote v Srednji Ameriki in sicer v Ko¬ stariki, Hondurasu in Guatemali. 4. Planota Anahuak v Mejiki stoji okoli 2.200 m nad morjem. 5. Novomejikanska planota. c) Nižine. 1. V Južni Ameriki: ]. Patagonska nižina je večinoma puščobna in skalo- vita, le ob globoko udrtih rekah jo trava pokriva.- 2. Laplatska nižina je večinoma s travo zarastena (ta se zove pampas); ponekodi pa se širijo močvirnate ali pa pu¬ ščobne pokrajine. 3. Amazonska nižina (72.000 |xm ! ) v porečji veletoka Maranona. Po sredi je zarastena s pralesom ter se imenuje sel- vas (hylea); drugodi je brez gozdov in le s travo pokrita, pra¬ vijo jej Ijanos. 4. Nižina ob Orinokuje večinoma zarastena s travo — Ijanos. II. V Severni Ameriki: 1. Nižava Misisipiska je kaj različnega površja. Koder jo trava pokriva, jej pravijo po portugalski, savane, po francoski pa prairies; po nekterih straneh je tudi z visokimi gozdi zara¬ stena. 2. Primorska nižina mej Alleghani in Atlantskim morjem je večinoma rodoviten brdnat svet, kteri plovne brežnice namakajo. 3. Arktična nižina ob Hudsonovem zalivu in ob Lede¬ nem morji je velikanska plošča polna skalovja in jezer. Iznad puste zemlje mole kameniti grebeni, ki pa nikjer 520 m nad morjem ne presegajo. V obče je ta plošča v vsem podobna dosta manjši Čuhonski v Evropi. 53 d) Jezera. Severna Amerika ima več jezer' nego Južna, ima jih tudi več od vsake drage zemljine. Najimenitniša so: 1. Veliko Medvedje j., ki se v reko Mackenzie odteka. 2. Veliko Robsko ali Sužniskoj.. s kterim so sklenena jezera Athabaska, Wollaston in Jelenovo. 3. Malo in 4. Veliko Vinipeško jezero. 5. Kanadska velika jezera v porečji Sv. Lavrencija so: a) Gorenje j. (828 a»G), naj večje sladko jezero na zemlji; b) Hu- ron; c) Michigan; d) St. Clair; e) Ene; f) Ontario in g) C h a m p 1 a i n. 6. Slano jezero v zahodni strani Zedinjenih držav; vanje se izliva reka Jordan iz sladkega jezera Utah. 7. Marakaybsko j. v Južni Ameriki se meša z Marakayb- skim zalivom. 8. Titikaka (130 ;xm 2 ) na visoki planoti Peruvanski ter ima slano vodo. e) Reke. Amerika se posebno odlikuje z velikanskimi rekami. Ker Kordiljere stoje ob zahodni strani ter obe zemljini večinoma k vzhodu visite, razvijajo se najbolj na to vzhodno stran tekoče reke. To velja zlasti o Južni Ameriki, kjer v Veliki ocean le reke brežnice in potoči teko. Najimenitniše so : a) Krog Severnega ledenega morja: 1. Mackenzie (r. Mekensi), ob gorenjem teku se zove Athabaska. Ktera jezera se po njem odtekajo? 2. Bakrena reka izvira nad Velikim Sužniškim jezerom. 3. Churchill, 4. Nelson in 5. S e v e r n so reke brežnice, ki v Hudsonov zaliv teko. b ) Krog Atlantskega oceana: 1. Reka Sv. Lavrencija je odtok kanadskih jezer; mej Erijskim in Ontarijskim dela sloveči slap Niči g a ra; ob ustji je 10 [J-m širok. 2. Connecticut (r. Konetiket), 3. Hudson (r. Hedzn), 4. Delaware (r. Delever) in 5. Potomac (r. Potomek) so reke brežnice, ki v Alleghaniskih gorah izvirajo. 6. Misisipi izvira iz jezera Itaska. V gorenjem teku ima mnogo slapov in brzic, v dolenjem pa vsakoletne povodnji in obširno močvirno delto. Parobrodi po njem plavajo gor in dol, 54 navzdol pa tudi druge velike ladije. Dotoki so mu na levi: W i. s- consin, Illinois, Ohio z Wabashem, Cumberlandom in Teneseejem; na desni pa: Misuri z Nabrasko, Arkansas in R e d r i v e r. 7. Rio Bravo ali Rio del Norte se tudi izliva v Meji- kanski zaliv. 8. San Juan izvira iz jezera Nikaraguaskega ter se izliva v Guatemalski zaliv. 9. Magdalena s Kauko teče mej Kolumbijskimi Kordilje¬ rami v Karaibsko morje. 10. Orinoko izvira v gorah Parimskih ter se po zelo zvitem teku v več rokavih izliva v morje. Morske ladije po njem pla¬ vajo 60 [J-m navzgor. 11. Maranon ali Amazonski veletok, največja voda na svetu, izvira na visoki planoti Bombonski. Stopivši v nižavo se kaj leno vali prek neizmerne ravnine ter se izliva po 2 širokih rokavih (severni je 9 [J-m, širok, južni ali Para pa le dva). Vode toliko izliva v morje, da se 45 \jm od ustja še dobro loči od morske vode. Plima sega v njem še 90 \>-m navzgor. Ob vsako¬ letnih povodnjih mu voda naraste za 13 m ter se razliva črez obširno planjavo. Dotoči, razni večji od Donave v Evropi, so mu na desni: IJualagu, Ukayali, Madeira, Tapajos, Jingu in Tokantin; na levi pa: Japura, Rio Negro (tega pritok Casiquiare je sklenen z Orinoko) in Araguaj. 12. Reka S. Francisco ima tudi vsakoletne povodnji. 13. Rio de la Plata ali Srebrna reka postaja iz velikan¬ skih izvirnic Paraguaja in Parane; od izliva dotoka Uru- guaja do morja se kliče La Plata; ustje jej je 15 p široko, a le malo globoko. 14. Južni Rio Colorado in 15. Rio Negro tečeta iz Čiljskih gor prek Patagonije v morje. c) Krog Velikega oceana: 1. Jukon ali Kvičpak se izliva v Beringovo morje. 2. Fraz er se izliva pred otokom Vancouverom. 3. Kolumbija ali Oregon izvira tudi v Skalnih gorah. 4. Sacramento se izliva v zaton S. Francisco. 5. Zahodni Rio Colorado teče v Kalifornijski zaliv. 55 "V. ^ Trstrallja. o) Navpična izobrazba. Večina celinske Avstralije je še skoro popolnoma ne¬ znana. Po nje sredi se širijo puščobne planjave; ponekodi je po¬ krivajo močarine in slana jezera, po nekodi pa suha puščava z rudečo glinasto zemljo, iznad ktere trnje in uborno rastlinje poganja. Le po dežji jo nagloma zaraste trava, ki se v suhem letnem času posuši in v prah razdrobi. Višavje v Viktoriji in Novem južnem Walesu je najbolj znano. Obsega razna pogorja, mej kterimi se Avstralske Alpe (Warragonski grebeni) odlikujejo. Kosciuško 2.190 m. Modre ali Sinje gore delajo do 1.000 m. visoko planoto. Mej otoki so nekteri nizki, s skalovjem in koraljnirni kle- četi ograjeni, nekteri pa visoki in gorati. Na Novi Guineji se snežniki vzpenjajo nad 5.500 m. — Na Novem Zelandu stoje visoki ognjeniki (Mount Cook 3.760 m). — Še višji ognje¬ niki so na Sandwichovih otokih (Mouna-Loa 4.100 m). -- Dosta nižje so gore na Tasmaniji in na Taiti. b) Vode. Celinska Avstralija nima veletokov, ima pa mnogo rek brežnic, ki ob zunanjem pobočji primorskih gor izvirajo ter si z blatom in peskom ustje zasipajo. Notranje vode so še pre¬ malo poznane. O dežji navadno vse zelo narastajo, o suhem letnem časa pa usihajo, ali se vsaj nekaj v vodotoči posuše in tako na več mlakuž in jezero razdele. Mej jezeri naj se pomnijo: Austin (na zahodni strani), Amadej (v s;edi), potem pa Eyre (r. Er), Torrens in Gairdner (r. gerdner) v južni Avstraliji. Mej rekami so naj večje: 1. Murray (r. Mere) je največja avstralska reka; Murum- bidži in Darling sta mu največja dotoka. 2. Labudja reka (Swan river), brežnica na z. strani. 3. Reka Viktorija se izliva v zaton Cambridge; 4. Haw- kesbury in 5. Hun ter (r. Hoksberi in ITenter). 6. Coopercreek (r. Kuperkrik) se kot pustinjska reka izliva v jezero Eyre. Podneboslovje. I. Vzduh ali zrak. Vzduh ali zrak (Luft) je zelo tenka in lehka, prozorna plinovina, ki krog in krog zemljo obdaja; tako nareja oblo, 56 ki se vzdušnica ali ozračje (Atmosphare, Luftkreis) ime¬ nuje. Natanko še ni znano, koliko visoko nad zemljo sega vzduh; navadno mislijo učenjaki, da 7 do 8 \j.m. Znano pa je, da je pri tleh zelo navzet sopara in semtertija drugih tvarin, tako da škoduje človeškemu zdravju. Takemu vzduhu pravimo kužni zrak (Miasma). Čim bliže zemlji je zrak, tem težji je, ker zgornje plasti tlačijo spodnje ter je zgostujejo. To očitno kaže barometer, ali tlakomer., t. j. orodje, s kterim zračni 11 ak (Luftdruck) merimo; tlakomer redno pada, če ga kvišku nesemo, nasproti pa se redno zvišuje, če z višine gremo v nižino. II. Toplota. Vsak zrak ima neko toploto; to dobiva nekaj neposredno od solnca, največ pa od zemlje, ki prejeto solnčno toploto izžarja. Z gostostjo zraka pojema navzgor tudi njegova toplota. Iz vsega sledi, da ima ozračje na raznih mestih zemeljskega obla kaj različno toploto in da se ta celo na istem kraji preminja prav po dnevnih in letnih časih. Vsakokratna toplota zraka je njegova toplina (Tempe¬ ratur) ; ker je ta ali velika ali majhna, ločimo razne stopinje temperature, v obče pa toploto (Warme) in mr zlo to (Kalte). Orodje, s kterim merimo toplino raznih teles, imenuje se ter¬ mometer ali toplomer. S toplomerom določujemo, kako toplina zraka pojema z rastočo nadmorsko višino; z njim tudi določujemo srednjo dnevno, srednjo mesečno in srednjo letno toplino (mittlere Tages-, Monats, u. Jahrestemperatur). Kako se pa do¬ ločuje srednja toplina'kakega kraja na zemlji? III. Vetrovi. Vsled različne topline zračnih plastij se zrak semtertija za¬ ganja: toplejši, po takem redkejši in lažji zrak se neprestano vzdiguje ter na stran odteka, na njegov prostor spodaj pa od strani vleče mrzli, po takem gostejši in težji zrak. To prehajanje zraka se zove veter (Wind). Loči se veter po straneh sveta, od kterih vleče: za- hodnik, vzhodnik, poldnevnik in polnočnik, itd. (Kaj .je ljudem sever, jug. krivec in burja?) Po moči in hitrosti, s ktero piha, loči se sapica ali vetrič (Wehen o. Sauseln), sapa ali veter (Wind), močni veter, piš ali vihar (Sturm), na morji nevihta zvan, in pa silno močni veter ali orkan. Sapica maja le listje na drevji, sapa 57 ali veter uže mladike in vejice, močni veter uže debele veje, piš ali vihar celo deblo. Po učinku se ločijo žgoči, topli in mrzli vetrovi, pa tudi vlažni ali morski, suhi in škodljivi vetrovi. Če se ne gleda le od kod, ampak tudi kedaj da pihajo, zo- vejo se vetrovi 1. stanovitni (bestandiger W.), ki stanovitno od ene strani vlečejo; 2. začasni (periodischer W.), ki iz pri- rodnih vzrokov v določenih časih od druge ali od prav nasprotne strani pihajo. Zarad pravilnosti tem pravimo tudi redni vetrovi regelmassiger W.). Neredni ali nestanovitni vetrovi (un- regelmassiger o. unbestandlger W.) hlidijo sedaj od te, sedaj od one strani. Redni vetrovi so mornik in sušnik (See- u, Landwind), pasat ali stalni (živi) veter (Passatwind) in monsun ali poluletni veter (Monsun). IV. Izpodnebna moča. Vsa voda na zemlji se neprestano izhlapiva ter ozračje s hlapom napaja. Ta vodni hlap v doljnih zračnih plasteh se v podobi rose (der Thau) pobesi na vse stvari, ki so se bolj in hitreje od zraka ohladile. Zmrzla rosa zove se slana (der Reif). Če se zelo vlažen zrak ohladi, zgosti se nekaj hlapa v vodo, ki v podobi silno drobnih mehurčkov po zraku semtertija plava. Neštevilna množica takih mehurčkov nareja megle (Nebel; tik zemlje in morja) in oblake (Wolke; visoko v ozračji). Če se megle in oblaki še bolj ohlade, zgoščajo se mehurčki v kapljice, ki v podobi dežja (Regen) na tla padajo. Zmrzle male dežne kaplje so sodra (Riesel, Graupel), velike pa toča (Hagel). Če vodni mehurčki v hipu, ko se hočejo v kapljico zbrati, zmrz¬ nejo, narede se zvezdate snežinke (Schneeflocke). Vsa voda, ki iz vlažnega zraka, iz megle in oblakov v po¬ dobi rose in slane, dežja in snega, sodre in toče na zemljo pada, zove se izpodnebna moča ali padavina (atmospharischer Niederschlag). Kaj je tekoča moča (fltissiger N.)? Kaj pa trda (harter N.)? Različnost in množina moče se najbolj ravnate po zemlje¬ pisni širini in po nadmorski višini. Po tečajnih pokrajinah in zelo visokih hribih samo sneži, po vročih pokrajinah pa samo dežuje. Zato se deli zemlja na 1. pas tekoče moče (Regen- zone), 2. dva pasa premenljive ali različne moče (Zona des veranderlichen N.) in 3. dvapasatrdemoče (Schneezone), V. Klima ali podnebje. Klima ali podnebje kakega kraja je posebna narav ozračja glede na njegovo toplino, vlažnost in gibanje. 58 Podnebje se najbolj ravna po zemljepisni širini: čim večja je zemljepisna širina, tem hladnejše je podnebje. Podnebje, ki bi je kakov kraj po zemljepisni širini moral imeti, zove se mate¬ matično ali s o 1 n č n o (mathematisches o. solares K.). Po tem delimo zemljo na znanih 5 pasov. Ono podnebje, ktero kak kraj zares ima, zove se pa lastno ali fizično (prirodno, physisches o. natiirliches K.). Temu je povsodi solnčno podnebje prava pod¬ loga, vender se ravna še po premnogih prirodnih razmerah. Tako se prirodno podnebje močno ravna po nadmorski vi¬ šini, zato ločimo nižinsko in gorsko (Tieflands- u. Hochlands- klima). Tudi morje močno vpliva na podnebje; zato ločimo na- morsko (otoško ali oceansko) podnebje (oceanisches o. See- o. Inselklima) po otoškem in primorskem svetu od celinskega (continentales K) po sredi nečlenovitih zemljin. Namorsko pod¬ nebje je navadno stanovitno (bestandiges K.), celinsko pa nezmerno (excessives K.) Tudi vetrovi močno vplivajo na podnebje; po njih ločimo vlažno in suho podnebje (feuchtes u. trockenes K.). VI. Podnebne razmere posamičnih zemljin. 1. Evropa. Razen najbolj severnih pokrajin se Evropa vsa razširja po zmerno toplem pasu; zato ima mej vsemi zemljinami najbolj enolično podnebje. Po zimi se severne in južne pokrajine močno razlikujejo, po leti le malo, kajti južna Skandinavija ima skoro toli topla poletja kot Italija. Večje razlike so mej vzhodnimi in zahodnimi evropskimi deželami. Po zahodnih vlada namorsko podnebje, po notranjih in vzhodnih pa nezmerno celinsko. Za¬ livski tok morski in vlažni jugozahodni vetrovi tudi močno zmehčujejo podnebje zahodne Evrope. Evropa je razen otokov in južnih pokrajin v Sredozemskem morji razpeta po pasu premenljive ali različne moče; te največ pade po Alpskem svetu in po zahodnih primorjih, mnogo manj pa po notranjih in vzhodnih deželah. 2. Azija. Azija se širi po vseh treh podnebnih pasih, največ (dobro s /4 ) po zmerno toplem pasu. Nje večina ima celinsko podnebje, ki je po notranjem višavji in severnem nižavji prav nezmerno. Sibirske severne pokrajine se širijo po mrzlem pasu ter imajo skoro večno zimo. Arabija, Prednja in Zadnja Indija in vsi on- 59 dotni otoci stojč večinoma na vročem pasu ter imajo skoro ne¬ prestano poletje; todi le morje malo zmanjšuje preveliko vročino. Azija se širi tudi po vseh pasovih izpodnebne moče: južne dežele po pasu tekoče moče, velika nje večina po pasu premen- Ijive in severne pokrajine po pasu same trde moče. Sredi Ara¬ bije in puščave Gobi skoro nikdar ne dežuje, Hindustan pa ima največ moče na svetu. 3. Afrika. Skoro vsa Afrika ( 6 /?) se širi po vročem pasu. Zemljepisni legi primerno toplino pomnožujejo še enolična porazna izobrazba, velikanska: puščava in neenaka razdelitev kopnozemeljskih vod. Zato ima Afrika celinsko zelo vroče podnebje ter je najtoplejša zemljina. Afrika se večinoma razprostira po pasu tropičnega dežja (mej 18° s. š. in 20° j. š.; ondi dva ali tri mesece dežuje, ostalih 9 ali 10 mesecev pa vlada suho vreme.) Na straneh temu pasu sta brezdežna predela (1. puščava Sahara, 2. puščava Ka- lahari). Naj bolj severne in naj bolj južne pokrajine pa imajo prav nasprotna dva letna časa: suhi in mokri. 4. Amerika. Amerika se širi po vseh podnebnih pasovih, le po an¬ tarktičnem ne. Južna Amerika ima popolnoma namorsko podnebje, ker jej obilna moča in preobširni gozdi zmanjšujejo preveliko vročino. Severna Amerika ima bolj celinsko pod¬ nebje, ker je zaprta toplim in vlažnim jugozahodnikom, odprta pa mrzlim severovzhodnikom. Tudi morski tokovi, tu topli, tam mrzli, močno vplivajo na podnebje obeh zemljin in nasprotnih njijih obrežij. 5. Avstralija. Severna manjša polovica celinske Avstralije in večina avstralskih otokov je na vročem pasu, južna polovica z ostalimi otoki pa na južnem zmerno toplem pasu. Vender povsodi vlada kaj enolično toplo podnebje, ker skoro vsa Avstralija leži na pasu tropičnega dežja. Temu vkljubu trpe notranje pokrajine veliko sušo. Otoci imajo otoško podnebje, vlada namreč večno, kaj prijetno poletje, le na Tasmaniji in Novem Zelandu se ločijo uže 4 letni časi. Razširjenost prirodnin po zemlji. Prirodnine (Naturproduct) so kaj različno po zemlji raz¬ širjene. Rudnine (Mineral) niso navezane na nikake meje in pasove na zemlji, ampak se povsodi nahajajo. Razširjenost 60 — rastlin in živalij se pa ravna po mokrini, svetlobi, gorko ti in pa po zemlji ali prsti. Vse rastline kake dežele ali pokrajine skup se zovejo nje rastlinje ali cvetana (Flora). Ker se rastline najbolj rav¬ najo po raznih podnebnih razmerah, je cvetana vročega pasa najbujniša, najlepša in najraznovrstniša, a čim dalje proti teča¬ jema, tem manj vrst obsega in tem neznatniše in manj razvite so rastline. Enako pojema rastlinje od vročega primorja navzgor v visoko hribovje. Glede na to se deli zemlja od ravnika do tečaja na 5 pasov: 1. Pas banan ob ravniku, 2, pas vedno ze¬ lenih Ustnikov in južnega sadja, 3. pas vinske trte in pravega kostanja, 4. pas gozdov in raznega žita in 5. pas • mahov in lišajev. Enaki rastlinski predeli (Pflanzengtirtel) se vrste ob zelo visokih gorah vročega pasa. — Pi torne ali pridelane rastline (Culturpflanze) so vse one, ki je človek za posebne na¬ mene seje ali sadi, je goji ali vsaj zanje skrbi. Vse živali kake dežele ali pokrajine skup se zovejo nje žival¬ stvo ali favna. Razširjenost živalij po zemlji se najbolj ravna po stanoval išči ali zemlji in vodi, po podnebji in živeži. V obče na suhi zemlji tudi živalstvo pojema od ravnika proti tečajema, namreč po višjih zemljepisnih širinah živali niso niti tako mnogovrstne, niti toli velike, močne in lepe kakor po nižjih. Prav nasprotno je pri morskih živalih. V obče se zemlja deli na 5 živalskih kraljestev (zoologisches o. Thierreich): 1. Ev¬ ropsko kraljestvo obsega Evropo, Malo Azijo in primorske dežele , severne Afrike; 2. Azijsko kraljestvo, kteremu središče je osrednja Azija; 3. Afriško kraljestvo od Sahare do južnega konca; 4. Ame¬ riško kraljestvo in 5. Avstralsko kraljestvo, ki živali prav po sebnih lastnostij obsega. — Pitome ali domače živali (Hausthier) se zovejo one, ktere je človek udomačil, ter je sebi na korist goji in drži. Prirodnine posamičnih zemljin. 1. Evropa. Evropa je zelo bogata koristnih rudnin: železa, pre¬ moga in soli. Drugih kovin (zlata, srebra, platine i. d.) ima raz- merno malo, malo tudi dragega kamenja. Rastlinje po najbolj južnih pokrajinah spominja uže na pas severne Afrike, rastlinje po jugovzhodnih stepih pa na stepno cvetano Azije. Po žitu se Evropa deli na 4 predele: 1. Predel ječmena in ovsa sega na zahodu do 70° s. š., na vzhodu pa do 67°. Gozdi so todi izključno storžnjakovci. Nad rečeno mejo se začenja tečajni predel z raznimi jagodami, mahi in lišaji. 2. Predel rži sega do črte od Drontheima do ustja Kame pri Volgi. IIvo- jevje prevladuje po gozdih, nahaja se tudi povsodi navadno 61 sadno drevje. 3. Predel pšenice in vinske trte sega do črte od otokov Scilly do ustja Donskega. Poleg hvojevja rasto celi gozdi listniki. 4 . Predel riža, turšice in južnega sadja obsega južne dežele evropske, le turšica raste tudi po pokrajinah srednje Evrope. Gozdi so večinoma listniki, in najbolj južni celo vedno zeleni.^ Živali so skoro po vseh krajih iste; nekaj bolj se razli¬ kujejo le vrste severnih stranij in naj bolj južnih (severni jelen, beli medved, polama lisica; kozorog, osel, mezeg). Roparic je vedno manj, domačih živalij pa vedno več. 2. Azija. Azija je zelo bogata najdražjih, pa tudi najkoristniših rudnin, vender so rudni zakladi nje le ponekodi poznani, ker se le semtertija z rudarstvom uspešno pečajo. Rastlinje azijsko je silno različno. Po severnih straneh rastč mahi in lišaji, predel velikanskih puščav je večinoma brez rastlin, južne dežele šepa odlikujejo po mnogovrstnosti, bujnosti in krasoti svoje cvetane. Glede na koristne rastline Azija presega vse druge zemljine. Azija je tudi prvotna domačija najkoristniših pitomih rastlin (žito, sadje, vinska rozga). Živalstvo nje je tudi zelo raznovrstno. V severni Sibiriji živi mala rovka, po vročih južnih deželah pa velikanski slon. Imenitne domače živali so iz Azije (konj, osel, koza, pav, fazan, pa tudi sviloprejka). Posebno lastnih jej je nekaj hudih roparic in nekaj drugih divjih živalij. 3. Afrika. Afrika ima obilo železa, soli, bakra in demantov. Rastlinje nje je tropično; posebno lastne jej rastline so: kavovec, opični kruhovec, razne palme, zlasti dateljnova in oljnata palma. Ima tudi največje in naj mnogo vrstniše divje živali (lev, leopard, hiena, nosorog, krokodil, povodnji konj, žirafa, zebra, noj, antilopa, bele mravlje i. t. d.). 4. Amerika. Amerika ima mej vsemi zemljami največ dragih kovin (zlato,- srebro, živo srebro, platina), a bogata je tudi navadnih koristnih rudnin (sol, premog, železo, baker, kositer, demanti itd.). Razen najbolj mrzlih in golih pokrajin ima Amerika kaj bujno rastlinje, ki se zlasti mej povratnikoma po mnogovrst¬ nosti in krasoti odlikuje. Koristne jej lastne rastline so: krompir, turšica, tobak, kakaovec, piment, vanilja, kineško drevo, razne 62 palme in razni lesovi. Druge pitome rastline so pa Evropejci tja zanesli (žito, cukrov trst, bombaževec, kavovec i. t. d.). Amerika sprva ni imela domačih živalij, vse so jej Ev¬ ropejci prinesli. Odlikuje se s pticami, dvoživkami in žuželkami. Njej lastne živali so: lama, vikunja, bizon, tapir, jaguar, puma, kaj man, kondor, kolibri i. d. 5. Avstralija. Avstralija je najbolj bogata zlata, ima pa tudi nekaj drugih kovin. Rastlinje nje je kaj enolično in uborno na celini, neko¬ liko bolj bujno pa na otokih. Pitome rastline ni imela celina nobene, vse so jej Evropejci prinesli. Kokosova palma je preirne- nitna za nizke otoke; prevažen je kruhovec, manj koristen pa Jahal; rasto tudi jams, batate, rajska smokva. Gozdi niso lepi in celo trava le v čopih raste. Domačih ž ivalij Avstralija sprva ni imela (razen psa dingo); vse so jej Evropejci prinesli. Nima tudi zverij vročega pasa. Naj več ima vrečarjev (kenguru), lasten jej je tudi ldjunaš. Mej pticami so: emu, menura in črni labud. Otoci imajo nektere le njim lastne živali. Prvotniki na otokih so razen psa še pov- sodi imeli prašiče in kokoši. OlOTrelc. Po telesu se tudi človek prišteva k živalim, vendar se od njih uže po postavi očitno odlikuje, dušne lastnosti ga pa stavijo visoko nad vse živali. Hrani se z raznimi prirodninami ter se je razširil po vseh zemeljskih pasovih razen nekaj malo pokrajin, koder zarad nepretrgane puščobe bivati ne more. 1 Plemena človeškega rodu. Po polti in stasu ali postavi, zlasti pa po obliki glave in lobanje, po velikosti možganov, po zobeh in laseh, po očeh in medenici so vse človeštvo kaj različno ločili. Navadno pa je dele na 5 plemen (Rasse). 1. Kavkaško ali belo pleme je bele polti in lepo umer¬ jenega stasa; ima okrogolično glavo, ki jo dolgi in mehki lasje pokrivajo. Biva v Evropi (razen Čuhoncev, Laponcev in Samo- jedov, nemešanih Madjarjev in Osmanov), v zahodni Aziji, tostran Oba in Hvalinskega morja, po južni Aziji do Zadnje Indije in po severni Afriki; sedaj je naseljeno tudi po Ameriki, Avstraliji in drugih evropskih naselbinah. Šteje okoli 660 milijonov glav. 2. Mongolsko ali žolto pleme je olivne ali žolte polti in potlačene, štirioglate glave, ima nizko čelo, velike zgornje 63 čeljusti, male zelo udrte oči, široka usta, strumene, večinoma črne lase. Biva po srednji in vzhodni Aziji (razen otokov Vzhodnje Indije) in ob severnem obrežji Severne Amerike; v Evropi se mu prištevajo vsa nekavkaška ljudstva. Vseh je okoli 590 milijonov. 3. Aethiopsko ali zamorsko (črno) pleme je črne polti in od strani stisnene glave; je močnih in naprej molečih čelustij, v kterih prednji zobje na pošev stoje; zato kaže izbuhnena lica in ob širokih ustih kaj debela ustna. Lasje so mu črni in volni podobni. Biva v srednji in južni Afriki, po sili tudi v Ame¬ riki. Vseh je okoli 180 milijonov. 4. Malajsko ali rujavo pleme je v obče rujave polti in še precej krepkega stasa; gosti in mehki, črni lasje mu po¬ krivajo glavo in brado; za drugo ima na sebi razne lastnosti spredaj naštetih plemen. Biva po jugovzhodnih bregovih in oto¬ kih azijskih in pa po Avstraliji. Vseh je okoli 70 milijonov. 5. Ameriško ali bakreno-rudeče pleme je bakro- barvne polti in kaj slabotnega stasa, širokega obraza in dolgih, strumenih, črnih las. Tega plemena so prvotniki v Ameriki, ki pa silno hitro odmirajo; sedaj jih štejejo še okoli 8 milijonov. 2. Naseljenost ali gostost ljudstva. Vsi ljudje skup, ki v kaki državi ali deželi bivajo, so nje ljudstvo ali prebivalstvo (absolute Bevolkerung). Razmerje mej prebivalstvom kake dežele in njeno površino se zove na¬ seljenost ali gostost ljudstva (relative B., Dichte der B.). Kako se določuje gostost ljudstva? Kaj je gosto in kaj je redko ljudstvo (dichte, dtinne B.)? Vseh ljudij na zemlji štejejo sedaj okoli 1510 milijonov ali 11 ljudij na štirjaški kilometer in sicer jih ima Evropa. . 350 milijonov ali 36 ljudij na vsak hn" 1 » » » » n 7 33 ' 33 33 >5 33 33 ° 33 33 3 ) 3 ) II 33 / 2 3 ) 33 3 ) 33 3. Delitev ljudij po jeziku. Zanimive in ker bistvene tudi kaj pomenljive so razlike ljudij po njih jeziku (Sprache); zemljepiscu so pomenljive po¬ sebno zato, ker zlasti po jeziku določuje narodnost (Nationa- Azija . . . 830 Afrika . . 203 Amerika . 122 Avstralija 5 64 litat) vsakega ljudstva. Po stebelnih lastnostih in po načinu iz- raževanja mislij se vsi jeziki ločijo navadno na 3 vrste: 1. Pregibalni ali fleksivni j e z iki (flexible o. Flexions- sprache), kterih besede po stebelnih in končničnih premembah razen pomen dobivajo. Taki so: a) indoevropski jeziki: indijski (in pa ciganščina), persijski, slovanska narečja, litavski, germanski (nemški, danski, švedski i. dr.), romanski jeziki (fran¬ coski, italijanski i. dr.), grški, keltski itd.; b) semitski jeziki: kaldejski, syrski, hebrejski, arabski. Kavkaško pleme in sploh skoro polovica človeštva govori pregibalne jezike. 2. Nepregibalni samozložni j e z i k i (flexionslose ein- silbige Sp.), kterih samozložne besede se ne pregibajo, ampak le po prednicah, zlasti pa po poudarku in mestu v stavku razen pomen dobivajo. Nad 500 milijonov ljudij govori samozloge je¬ zike, n. pr. Kitajci, Tibetanci, Mongolci in skoro vsi prebivalci v Prednji Indiji. 3. Pripenjalni jeziki (agglutinierende Sp.), kterih be¬ sede se sicer ne pregibajo, pa se jim vendar pomen po dorastkih na konci in v sredi preminja. Najbrže so kedaj nastali iz eno- zložnih jezikov. Kaj mnogobrojni in silno različni in daleč po zemlji razkropljeni razrodi govore te jezike; v Evropi Turki, Madjarji, Esti, Laponci, razni razrodi v Aziji in Afriki in vsi prvotniki avstralski in ameriški. Poprek štejejo okoli 2000 jezikov na zemlji, nekteri jih šte¬ jejo celo nad 4000, drugi pa le okoli 800, kajti pogostoma je jako težavno samostojne jezike ločiti od golih narečij. Kaj so mrtvi jeziki? Kaj pa živi? 4. Delitev ljudij po veri. Po veri se ljudje v obče ločijo na 1) spoznavalce enega Boga in 2) častilce raznih bogov; ti se zovejo mnogo- božniki (Polytheist) ali malikovalci (Gotzendiener, Heide), oni pa enobožniki (Monotheist). Malikovalske vere so kaj mnogovrstne in mej seboj silno različne; najsurovejša je ona, ki jo fetišiz e m imenujemo, kajti taki malikovalci časte kos kamena, lesa ali kako drugo stvar, ki so jo slučajno naleteli. Enobožniki so 1. kristijani, 2. Židje ali j udje in 3. mohamedanci. 65 Kristijani se 'zopet ločijo na 1. katoličane latinskega, grškega in armenskega obreda (Ritus), 2. nezedinjene Grke (nieht unierte Griechen), ki sami sebe pravoslavne kristi- jane (orthodoxe Chr.) zovejo, in 3. protestante ali evan- geljce (luterani, kalvinci, anglikani in drugi razkolniki [Ketzer, Haretiker]). Mohamedanci so razcepljeni na sunite in siji te. 5. Delitev lj udi j po družbenih razmerah in življenji. Prva, a najtrdnejša družba ljudij je rodbina (Familie), iz mnogo sokrvnih rodbin vkup nastaja rod (Stamm), iz več rodov ali razrodov, enakih po krvi in jeziku, pa narod ali ljudstvo (Nation o. Volk). Ker se življenje ljudij ravna posebno po posestvu (Besitz), ločijo se 1. narodi s posestvom in 2. narodi ali ljudstva brez posestva; k tem se vrste ribiči in lovci, divjaki in narodi, ki le životarijo (vegetieren), k onim pa pastirski in vse¬ ljeni narodi. Na najnižji stopinji so divjaki in vsi oni ljudje, ki le živo¬ tarijo. Navadno niso združeni v rodove, ampak posamične rod¬ bine životarijo v votlih deblih in podzemeljskih jamah ter se preživljajo s sadeži raznih samosevih rastlin in dreves. Za stopinjo više stoje lovci in ribiči. Lovci (Jagervolk) pohajajo zlasti po gozdih, love razne živali, z njih mesom se hranijo, z njih kožami se pa oblačijo. Ribiči (Fischervolk) žive ob morji, jezerih in rekah ter love ribe, s lcterimi se hranijo. Prehajalniali pastirski narodi (Nomaden- o. Hirten- volk) imajo pitome živali, s kterimi po obširnih pašnjah pohajajo in od kterih vse za življenje potrebno dobivajo. Navadno so raz¬ deljeni na več razrodov, ki se le redkoma sorodnosti dobro za¬ vedajo. Do višje stopinje duševnega in gmotnega razvitka pa nikdar ne dospejo, uže zato ne, ker morajo stanovališča vedno menjavati ter s čredami in šatori prehajati od pašnika do pašnika. Poljedelski narodi (ackerbautreibendes V.) imajo stalna stanovališča. Poljedelstvo je podlaga vsej omiki (Cultur). Da človek lože obdeluje polje ter mu z gnojenjem ohrani rodovitnost, 66 treba mu je domačih živalij, za ktere skrbi bolje nego pastirski narodi. Tako sc je ob poljedelstvu (Ackerbau) razvila živi¬ noreja (Viehzucht). Za vse trebuje raznega orodja, zato se je ob poljedelskih narodih razvilo tudi rokodelstvo (Hand\verk). Različni pridelki in razne potrebe med različnimi kraji in deže¬ lami so vzbudili kupčijo in raznovrsten promet (Handel u. Verkehr). — A človek nima le telesnih potreb, ampak ima tudi duševne. Ko hitro zadosti telesnim, vzbude se mu duševne ter ga silijo, da tudi njim zadosti. Zmožnosti človeškega duha se primerno razvijajo z gmotnim blagostanjem ter rode raznovrstne znanosti in umetnosti (Wissenschaft u. Kunst). C. Državoznanski zemljepis. Občne državne razmere. Prehajalnim rnzrodom na čelu stoji starejšina ali gla¬ var (Patriarch, Staniinaltester, Hauptling, Chan), čegar ukaze morajo vsi slušati. Življenje teh razrodov je pa tri j ar hal no ali o č a k o v s k o. Vseljeni narodje so združeni v države. Država (Staat) je velika družba ljudij, ki po raznih zakonih, določujočih jim pra¬ vice in dolžnosti, drug drugega podpirajo in branijo. Vsak član države se zove državljan (Staatsburger). Za določevanje, ozna- novanje in izpolnjevanje zakonov, za varnost državljanov v vsaki državi skrbi vlada (Regierung). Vladavina (način vladanja, Regierungsform) je različna. Če vlada en sam poglavar, vladavina je edino vladarska (monarchisch) in država edinovladarstvo, monarhija (Monarchie); če državljani sami in od njih in izmed njih izvoljeni uradniki (Beamte) izvršujejo vrhovno oblast v državi, je vla¬ davina ljudovladska ali republikanska, država pa 1 ju¬ do vlad a ali republika. Edinovladarske države so cesarstva, kraljestva, voj¬ vodstva, kneževin.e itd., dotični vladarji pa cesarji, kra¬ lji, vojvode, knezi itd. Če-vladarji nastopajo vladarstvo po dedinskem pravu, zovejo se njih države ded inske (Erbreich), če je pa le volijo, zovejo se izborne (Wahlreic.h). Če vlada edinovladar po zakonih, danih od njega samega, in z višjimi oblastniki, ki so le njemu odgovorni, zove se nje- 67 gova vlada avtokracija ali samodrštvo (neomejena ali ab¬ solutna vlada), vladar pa avtokrat ali samodržec. Če vladar nima polne oblasti, ampak po ustavi določeno in omejeno, tako da je zakonodavna oblast in nadzorovanje državne uprave razdeljeno med edinovladarja in zastopnike ali posamičnih stanov ali pa celega ljudstva, je njegova vlada o m e- jena ali ustavna (beschrankte o. constitutionelle R.), država ustavna (constitutioneller St.), vladar pa ustaven (constitu- tioneller Herrscher). Republikanska država je p lem eniška ali boljarska (aristokracija), če ima v njej samo en stan, po posestvu, omiki ali rodu najbolj veljavni, vrhovno oblast, ali pa prava ljudo- vlada (demokracija), če je vladna oblast v rokah vseh držav¬ ljanov. Prava ljudovlada se spridi v ohlokracijo ali kr d o- vla,dje, če se prosto ljudstvo (neizobražena druhal) polasti naj¬ višje oblasti v državi; aristokracija pa se lehko popači v oli¬ garhijo ali vlado nekolikerih mož ali rodovin (vlada nekoličine), če se le nekterniki polaste vrhovne oblasti. Republiki na čelu stoji izvoljen predsednik (Praesident). Za u p r a v 1 j a nj e države (Staatsverwaltung) so ustanov¬ ljene gosposke (Behorde), kterim so natanko določena opra¬ vila izročena. Gosposke so ali osrednje ali deželne (Centrai- o. Landesbehorde). Osrednje ali najvišje gosposke so okoli držav¬ nega vladarja ter opravljajo najimenitniša opravila cele države; deželne gosposke so podrejene osrednjim ter izvršujejo državna opravila posamičnih dežel ali krono vin (Provinz, Departement, Gouvernement, Kronland), ali posamičnega okrožja (Kreis) in okraja (Bezirk).- Tudi razmere držav med seboj so kaj različne. Samo¬ st al n a ali samovlastna država (selbstandiger o, unabhan- giger St.) sama ustanavlja in opravlja notranjo svojo upravo in tudi zunanje razmere proti tujim ali inostranskim državam sama določuje. — Nesamostalnaali zavisna država (unselbstan- diger o. abhangiger St.) ne določuje prav sama notranje uprave in zlasti v zunanjih zadevah zavisa od druge države. — Za- vezna država (Bundesstaat) obsega več zedinjenih držav, ki imajo za nektere vsem skupne zadeve posebno skupno vlado. — Od zavezne države ločimo sodržavje (Staatenbund), v kte- rem je več držav, a brez posebne skupne vlade zedinjenih. — 5 * 68 Dve državi ali pa več držav s samovlastnimi ustavami, ki mo¬ rajo zmeraj enega in istega vladarja imeti, narejajo stvarno edinstvo (Realunion). — Če pa dve popolnoma samostalni državi imate le začasno ali slučajno enega in istega glavarja, je to le osebno edinstvo (Personalunion), kajti zedinjeni ste po samem vladarji. Narodopisne in državne razmere posamičnih zemljin. I. Evropa, a) Narodopisne razmere. Evropa ima 350 milijonov prebivalcev. Po krvi so skoro vsi Išavkaškega plemena, Mongolcev je zelo malo in še ti so večinoma s Kavkazci tako pomešani, da se čisti Mongolci le v najbolj odležnih pokrajinah nahajajo. e) Evropejci kavkaškega plemena se po jeziku dele na 3 glavne rodbine: na slovansko, germansko in romansko. 1. Slovanska rodbina ima v oblasti dobro 3 / 5 ce le Evrope ter šteje 108 milijonov ljudij. Naseljena je po vzhodni Evropi, od koder sega daleč v Pooderje in Polabje in v jugo¬ vzhodne apneniške Alpe. Loči se v severozahodne slovanske na¬ rode (Poljaki, Čehi s Slovaki in severni Srbje ali Lužičanje), jugo¬ zahodne ali ilirske (Slovenci in Srbohrvatjc) in pa vzhodne (Rusi in Bolgarjn. 2. Germanska rodbina biva po sredi, na severji in se¬ verozahodu zemljino ter šteje 104 milijone ljudij. Deli se na Nemce, Hollandce, Flamce, Angleže in Skandinavce (Danci, Švedi, Norvežci z Islandci). 3. Romanska rodbina biva po zahodni in jugozahodni Evropi ter šteje 100 milijonov ljudij. Deli se na Francoze, Itali¬ jane, Špance, Portugalce in Rumune (zadnji so od prednjih od¬ ločeni ter bivajo v dolenjem Podonavji mej Slovani in Madjarji). Razen teh glavnih narodov je še nekaj manjbrojnih (po južni strani Balkanskega polotoka so Grki, na zahodni pa A r- banasi ali Skipetari, na obrežji Baltiškega morja so Lito- vanci, na Irskem Kelti ali Irci, v Pyrenaejih Baski). b) Mej Mongolci se ločijo 4 jezičje rodbino: finska, turška, k a I m i š k a in s a m o j o d s k a. Finska al i čuhonska obsega Fince ali Čuhonce, Laponce, Estonce, nektere uralske 69 rodove (vse na Ruskem) in Madjarje (v Avstriji). — Turška obsega Kirgize, Baškim in Turke ali Ozmane. Kalmiki in Samojedi ni¬ majo bližnjih bratov v Evropi. Po veri so razen 6 1 /. 2 milijona mohamedancev, 6 milijonov Židov in pa nekaj malikovalcev (ob Ledenem morji in po jugo¬ vzhodnih mejah) vsi Evropejci kristijani, in sicer so: 1. katoličani: Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Irci, južni Nemci, Madjarji (deloma), zapadni Slovani (Slovenci, Hrvatje in Čehi, Lužičani in Slovaki le deloma), Poljaki in nekaj malo Rusov in Rumunov; 2. pravoslavni kristijani: Grki, Rumuni, Srbje, Bol- garji in Rusi; 3. protestanti raznih verskih razlik: Angleži in Škotje, Danci, Skandinavci, Hollandci, severni in jugozahodni Nemci, nekaj Slovakov, Lužičanov in Madjarjev. Le po najbolj severnih in jugovzhodnih straneh bivajo še nek tori pastirski narodi (skup štejejo okoli milijona glav), drugodi žive vseljeni narodi, ki se s poljedelstvom, živi¬ norejo, rudarstvom, obrtnijo in kupčijo pečajo. Tudi duševna na o b r a ž e n o s t pri njih lepo napreduje, pri nekterih bolj, pri nekterih manj. b) Države. a) V srednji Evropi: 1. Avstrij sko-ogerska monarhija ima 6.240 in 40 milijonov ljudij. Deli se na dve neenaki polovici: 1. Avstrij¬ ska država obsega vsa kraljestva in dežele, ki so v državnem zbora na Dunaji zastopane. Merijo 3.000 \j-iu 2 ter imajo 23 1 / 2 mi- jona ljudij. 2. Ogersko kraljestvo obsega vse dežele ogerske krone, meri 3.240 ter ima 16 2 / s milijona ljudij. Po jeziku so prebivalci: Nemci, Slovani, Madjarji, Rumuni in Italijani, nekaj malo jih je še dragih narodnostij. Po veri so večinoma katoli¬ čani (78’/o), potem pa protestanti in pravoslavni kristijani; Židov je okoli l'Vs milijona. I. V državnem zboru v Beči zastopane dežele: 1. Nad voj v o dst v o Avstrijsko pod Anižo ali Do¬ lenja Avstrija: Dunaj ali Beč (Wien, 1,300.000 lj.), glavno in stolno mesto vsega cesarsta; Wiener-Neustadt; St. Polten. 2. Nad v oj vodstvo Avstrijsko nad Anižo ali Go- 70 renja Avstrija: Line (46.000 lj., s predmestjem Urfahrom pa 50.000 ]j.), glavno mesto; Steier; Braunau. 3. Vojvodstvo Salzburško: Salzburg (27.000 lj.), glavno mesto. 4. Vojvodstvo Štajersko: Gradec (107.000 lj.), glavno mesto; Maribor ali Marburg; Celje; Ljubno (Leoben). 5. Vojvodstvo Koroško: Celovec (Klagenfurt, 20.000 lj.), glavno mesto; Beljak (Villach). 6. Vojvodstvo Kranj s ko ima 100 \J.m a in 500.000 ljudij: Ljubljana (28.000 lj.), glavno mesto; Kranj (Krainburg); Škofja Loka (Bischoflak); Novomesto ali Rudolfovo; Idrija in Postojina. 7. Primorsko obsega a) samosvoje mesto Trst z oko¬ lico: Trst (133.000 lj.), glavno mesto vsej Primorskej, b) pokne- ženo grofijo Goriško in Gradiško zglavnim mestom Gorico (21.000 lj.) in c) mejno grofijo Istersko: Pulj (27.000 lj.), Pazin (Mitterburg). 8. Poknežena grofijaTirolskasPredarelskim: Innsbruck (23.000 lj), glavno mesto; Botzen; Trident; Bregenz. 9. Kraljestvo Češko: Praga (187.000, s predmestji 310.000 lj.), glavno mesto; Plzenj (Pilsen 50.000 lj.); Liberce (Rei- chenberg, 32.000 lj.); Budejovice (Bud\veis); Heb (Egerj. 10. M e j n a g r o f i j a M o r a v s k a: Brno (Briinn, 93.000 lj.), glavno mesto; Olomuc; Iglava; Znojmo. 11. Vojvodstvo Sl e š ko: Opava (Troppau, 23.000 lj.), glavno mesto; Tešin (Teschen). 12. Kralj estvo Galicija in Vladimir ija: Lvov (Lemberg, 122.000 lj.), glavno mesto; Krakov (75.000 lj.); Brodi; Tarnopolj. 13. Vojvodstvo Bukov insko: Črnovice (54.000 lj.), glavno mesto; Sučava. 14. K r a 1 j e s t v o D a 1 m a c i j a: Zader, glavno mesto; Splet (Spalato); Dubrovnik (Ragusa); Kotor. II. Dežele ogerske krone: 1. Kraljestvo Ogersko z E r d e 1 j s k i m: Budapest (450.000 lj.), glavno mesto; Segedin (75.000 lj.); Požun, Debrecin. Sobotica (Maria Theresiopel); Sibinj (Hermanstadt), glavno mesto erdeljsko, Braševo (Kronstadt), Kološ (Klausenburg, 32.000 lj.). 2. Kraljestvo Hrvatsko in Slavonsko: Zagreb (Agram 71 36.000 ljudij), glavno mesto: Osek; Varaždin; Karlovec; Zemun (Semlin). 3. Ogersko Primorje ali Reka z okolico: Reka (19.000 lj.). Potem ste Avstriji prišteti še novodobljeni deželi Bosna in Hercegovina z Novim Pazarom (511 in 1,365.000 lj.). Prebivalci so po krvi Slovani, po veri pa mohamedanci, pravo¬ slavni kristijani in katoličani. Serajevo (26000 lj.). Mostar. 2. Nemško cesarstvo ima 5.400 gm 2 in 48 milijonov ljudij; teh je po veri skoro 3 /o protestantov in 2 0 katoličanov. Sedaj obsega 25 raznih držav in državno deželo Alzacijo-Lotaringijo. Imenitniše posamične države: u) Kraljestvo Prusko ima 3.480 u/h- in 28' 2 milijona ljudij, ki so večinoma Nemci in Poljaki (2,000.000): Berlin (1,450.000 lj-), glavno in stolno mesto prusko in nemško; Vrati- slav (Breslau, 320.000 lj.); Poznanj; Kraljevec (Konigsberg, 160.000 Ij.i; Gdansko (Danzig, 120.000 lj.); Stetin; Kiel; Magdeburg (Devin, 176.000 lj.); Kuhi (260.000 lj.); Aachen (103.000 lj.). b) Kraljestvo Saško ima 150 y./a 2 in 3 1 j milijona ljudij: Draždane (Dresden, 265.000 lj.), gl. in st. mesto; Lipsko (Leipzig 210.000 lj.). c) Kraljestvo Bavarsko ima 750 [i-m' 1 in 5 l i a milijona ljudij: Miinchen (285.000 lj.), gl. in st. mesto; Niirnberg (126.000 lj ); Augsburg; Speier na Rheinu. lj.), Leeds. II. Kraljestvo Škocija: Edin¬ burg (270.0 0 lj.) z Leithom (330.000 lj.), glavno mesto; Glasgow (570.000 lj.). III. Kraljestvo Irsko: Dublin (360.000 lj.), glavno mesto; Belfast (230.000 lj.) in Cork. d) V severni Evropi: 1. Kraljestvo Dansko ima 3S0 ;wk' ! in okoli 2 1 / 3 mili¬ jona ljudij, ki so po rodu Danci, po veri pa protestanti: Kodanj (Kopenhagen, 290.000 lj.), glavno in stolno mesto. Aarhuus, Odense. Danski so tudi otoci Faroer in Island. 2. Kraljestvo Švedsko in Norveško ima 7760 [j.iu 2 in 6 7 /,o milijona ljudij, ki so po rodu Švedci in Norvežci (razen nekaj Laponcev in Čuhoncev), po veri pa protestanti. I. Kraljestvo Švedsko: Stockholm (230.000 lj.), glavno in stolno mesto zedi¬ njenih kraljestev; Gotenburg. II. Kraljestvo Norveško. Kristiania (140.000 lj.), gl. mesto; Bergen; Trondhjem. e) V vzhodni Evropi: 1. Cesarstvo (carstvo) E u s k o ima 54.770 [j.iii 2 in 95 mi¬ lijonov ljudij. Ti so po jeziku večinoma Rusi, potem pa Poljaki, Čuhonci in Latiši in Litovci; še manj je semtertija naseljenih Nemcev, potem nekaj Tatarov, Kirgizov,. Baškirov in Kalmikov, Laponcev, Samojedov itd. — Po veri so večinoma pravoslavni kristijani, potem katoličani, protestanti, mohamedanci, Židi in nekaj malikovalcev. —- Petrograd (nad 1,000.000 lj.), glavno in stolno mesto. Moskva (760.000 lj.), drugo glavno mesto. Riga; Varšava (460.000 lj.), glavno poljsko mesto; Kijev, Kišenev, Odesa, (275.000 lj.), Astrahan. II. ^Kzija. a) Narodopisne razmere. Azija ima 830 milijonov ljudij, ki so po rodu ali kavka- škega ali mongolskega plemena, nekaj jih je tudi ma¬ lajskega. 1. Mongolci (skoro % vseh Azijancev) bivajo po osred¬ nji, severni in vzhodni strani ter se po jeziku dele na 3 rano- 75 gobrojne vrste: a) Narodi z nepregibalni m samozložnim jezikom: Kitajci, Tibetanci in Indokitajci v Zadnji Indiji; b) na¬ rodi z večzložnim jezikom: Japonci in Koreanci; e) narodi s pripenjalnimi jeziki, ki se združujejo v ulralsko-altajsko jezičjo rodbino: Mandžurji, Mongolci, Turki tnej Hvalinskim in Aralskim jezerom in drugodi po prednji Aziji, Čuhonci in Samo- jedi v Sibiriji in še nekteri drugi narodiči v severni in osrednji Aziji. 2. Kavkazci (skoro 1 / 3 vseh Azijancev) se po jeziku dele na a) Indoevropejce (Indi, Iranci: Persijani, Afgani in Belud- žistanci, potem pa Armenci), b) Semite (Syrci, Izraelci, Arabci i. d.) in c) kavkaška ljudstva v Kavkaziji. Večina Azijancev je še malikovalcev. Največ ljudij šteje budajska vera, kajti te vere so skoro vsi narodje mongolskega plemena; le nekteri v severni Aziji so šamanske ali črne vere. Zelo razširjena je tudi bramajska vera (mej Indi v Hindostanu in Dekanu). Mej enobožniki so mahomedanci najštevilniši (okoli 140 milijonov); k njim se vrste skoro vsi narodje kavkaškega plemena, pa tudi Malajci po jugovzhodnih obrežjih in otokih. Malobrojni Židje so raztreseni po vsej zahodni Aziji. Kristi¬ janov je le okoli 15 milijonov, zlasti po Syriji, Armeniji in Mali Aziji. Po severni in osrednji Aziji se pogostoma še nahajajo ri¬ biči in lovci in pa pastirski razrodje. Zadnji drže po se¬ vernih straneh črede severnih jelenov, po osrednji Aziji pa črede goved, ovca, konj in velblodov. Ušel j eni narodi se pečajo s poljedelstvom, živinorejo, (nekaj tudi z rudarstvom), z obrtnijo in kupčijo. b) Države in dežele. I. Samostalne države: a) V zahodni Aziji: 1. Samosilstvo Persijsko ima okoli 16.480 y.)» 2 in 7 3 j, milijona ljudij, ki so po rodu Persijani (razen malo Armencev in Judov), po veri pa mohamedanci. Teheran (210.000 lj.), glavno in stolno mesto; Ispahan; Tebris. 2. Kanat Beludžistan v jugovzhodnem Iranu: Kelat. 3. Emirstvo Afganistan: Kabul (60.000 lj.), glavno in stolno mesto; llerat. 4. Kafir is ta n, mali kanat v severovzhodnem kotu Irana. b) V južni Aziji: 1. Kanat Nepal v 1 limalajskih gorah z glavnim mestom Katmandu. Prebivalci so Mongolci pomešani z Indi. 76 * 2. Kanat Butan v Himalajskih gorah. Prebivalci so ti¬ betanskega rodu. Punaka, glavno in stolno mesto. 3. Kanat Siam v Zadnji Indiji. Bangkok (255.000 lj., po drugih celo 600.000 lj.), glavno in stolno mesto na Menama. 4. Samostalna Malaka s samosilskimi državicami. c) V srednji in vzhodni Aziji: 1. Kitajsko cesarstvo obsega «) Pravo Kitajsko (40.000 | j.iii 2 ) in 400 milijonov ljudij, ki so po jeziku Kitajci, po veri pa budajci. Peking (1,700.000 lj.), glavno in stolno mesto; Nanking; Šanghai; Kanton, b) Razne stranske in podložne dežele: Mandžurija (Mukden, glavno mesto), Mongolija (Urga, gl. mesto), Tibet (Lhasa, gl. mesto), S ong a r ij a (Čugučak, glavno mesto), in Vzhodni Turkestan (Jarkand, gl. mesto). 2. Neomejeno kralj estvo Korea; prebivalci so mon- golsko-kitajskega rodu. Seul ali Kiong (250.000 lj.\ glavno mesto. 3. Japonsko cesarstvo ima 3324 \i.ni' 1 in 39 milijonov ljudij, ki so po rodu Japonci, po veri pa budajci. Tokio ali Jedo (900.000 lj., s predmestji 1,550.000) z imenitno luko Jokohama. Miako ali Kioto; Osaka. II. Evropejska posestva: 1. Ruska: «) Kavkazija; Tifiis (110.000 lj.), gl. mesto; Baku. — U) Sibirija s Poamurjem: Tobolsk, Irkutsk, Ner- činsk in Nikolajevsk. — c) Osre dnj a Azij a s Turkes tanom: Taškend (125.000 lj.), Kokand in Samarkand. 01 ruskega carstva zavisni državi turanski ste: Hi v a z glavnim mestom Hiva in Buhara z glavnim mestom Buhara (70.000 lj.). 2. Turška: a) Mala Azija: Smyrna (150 .oOj Ij.), Trapezunt ali Tarabizon in Brusa, b) Armenij a: .Erzerum (60.000 lj.). c) Mezopotamija: Mosul (40.000 lj.). d) Irak A ra bi ali Babi¬ lonija: Bagdad (100.000 lj.). e) Syrija: Damaskus (150.000 lj.) in Alepo ali IJalep. f) Pal ae st in a: Jerusalem (34.000 lj.). ) Visoke planote c ) Nižine d) Jezera . e) Reke . III. Afrika: a) Gore b) Visoke planote c) Nižine d ) Jezera . e) Reke . IV. Amerika: a) Gore b ) Visoke planote c) Nižine d) Jezera e) Reke . V. Avstralija: a) Navpična izobrazba b) Vode . . . Podneboslovje: I. Vzduh ali II. Toplota . III. Vetrovi . . . IV. Izpodnebna moča V. Klima ali podnebje VI. Podnebne razmere posam Razširjenost prirodnin po zemlji Prirodnine posamičnih zemljin . Človek: 1. Plemena človeškega rodu . 2. Naseljenost ali gostost ljudstva 3. Delitev ljudij po jeziku 4. Delitev ljudij po veri . 5. Delitev ljudi po družbenih razmerah C. Državoznanski zemljepis: Občne državne raz I. Evropa: a) Narodopisne razmere b) Države.. II. Azija: a) Narodopisne razmere . b) Države in dežele .... III. Afrika: a ) Narodopisne razmere b) Države in dežele .... IV. Amerika: a ) Narodopisne razmere b) Države in dežele .... V. Avstralija: a) Narodopisne razmere b) Državne razmere I. Pregled višin nekterih gor . II. Pregled najimenitniših rek . III. Pregled obširnosti nekterih jezer ičnih zemljin in življenji nere Stran 42 44 44 45 45 47 48 48 49 49 50 52 52 53 53 55 55 55 56 56 57 57 58 59 60 62 63 63 64 65 66 68 69 74 75 77 78 79 80 82 83 84 84 85 t 4 Naznanilo knjig: Jesenko: Zemljepisna začetnica, velja . — Občni zemljepis, velja .... — Mali občni zemljepis, velja . . — Prirodoznanski zefljsrljepis, velja — Občna zgodovinami, velja . . II, velja . . — „ „ HI, velja . . — „ „ manjša izdava I, velja — „ * „ n ,, H-, velja ni-> velja — Zemljepis za prvi razred od 1. 1882, velja — Zemljepis za II. in III. razred, velja . . — Avstrijsko ogerska monarhija, velja. . . — 60 2 ,— —.80 1 .— —.80 —.50 —.80 —.55' —.30 —.40 —.45 —.90 —.45 .»• N * / t v/ V ft 1 ' /'