»Tednik Izhaja pod tem skrajša- nim Imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja «avod »Tednik«. Ptuj — Odgo- vorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj Lac- kova 8. — Tel. 156. — St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska časopisno podjetje »Mariborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- Etvo 1000, za inozemstvo 1300 din. Št. 40 PTUJ, dne 18. oktobra 1963 Cena 20 dki L«tnik XVt. SEDEMDESETLETNICA MVZElfl V PTUJD Poročali smo že, da praznuje v letošnjenn letu Mestni muzej v Ptuju in ob njem tudi Zgodo- vinsko društvo v Ptuju sedem- desetletnico svojega obstoja. Muzej se tako uvršča med naj- starejše tovrstne ustanove v re- publiki in v državi. Da ta jubi- lej primerno proslavi, je želel kolektiv muzeja z vrsto razstav in prireditev prikazati vsa pod- ročja svojega dela. Zal so zara- di nekaterih tehničnih zadržkov morale odpasti nekatere prire- ditve. Zlasti je škoda, da je zaradi pomanjkanja primernega raz- stavnega prostora preložena na poznejši termin razstava s tema- tiko iz osvobodilnega boja — Partizanski tisk v ptujskem okolišu. Tako je sedaj težišče priredi- tev ob proslavi sedemdesetletni- ce na prireditvah iz umetnost- ne in kulturne zgodovine. Iz te tematike zajema prva razstava, ki bo odprta v nedeljo na gradu, in ogled mesta,, ki bo 24. okto- bra 1963 — redka priložnost, da se seznanimo z znamenitostmi svojega mesta pod vodstvom strokovnjakov, umetnostnih zgo- dovinarjev. Kolektiv muzeja je želel dati poudarek temu pod- ročju predvsem zato, ker sam umetnostnega oziroma kulturne- ga zgodovinarja za svoje bogate tovrstne zbirke nima, hoče pa ob jubileju nuditi domačemu ljubi- telju zgodovine in muzeja čim- več, tudi na tem, včasih morda nekoliko zanemarjenem, področ- ju svojega dela. Druge priredit- ve žele pa čimbolj priklicati v spomin življenje in delo muzeja v teh sedemdesetih letih po letu 1893. V tem zgodovinskem pre- gledu je mogoče težišče na rim- ski arheologiji. Toda tudi to je razumljivo. Leta 1893 so ptujski ljubitelji starin ustanovili mu- zejsko društvo in muzej ravno za to, da bi bogate najdbe s ptuj- skih arheoloških terenov zadr- žali mestu, ne pa gledali, kako so dan za dnem odhajale v tu- jino. Iz tega prvenstveno arheo- loškega muzeja, ki je kaj kmalu zaslovel daleč po svetu, se je pozneje, predvsem pa šele po osvobočltvi, razvil sodoben kom- pleksni muzej. Proslava bo tako ' nla na- slednje prireditve: 20. oktobra ob 11. uri na gradu v delu gale- rijskih sob otvoritev razstave Razvoj ptujske mestne vedute. 23. oktobra bo ob 15. uri v re- fektoriju na Muzejskem trgu 1 otvoritev razstave, ki bo prika- zovala 70 let arheološkega dela v Ptuju. Naslednji dan, 24. okto- bra, bo ob 16. uri izpred gleda- lišča odhod na ogled kulturnih spomenikov Ptuja, spremljan s strokovno razlago. Ob 19. uri istega dne bo pa v dvorani na Miklošičevi 14 domači kustos za rimsko arheologijo prikazal se- demdesetletno delo mestnega muzeja v Ptuju. Ce bodo prireditve mogle spet za korak približati muzej- ske zbirke in delo v njih prebi- valcem Ptuja in okolice in raz- stave v dvajsetih dneh, kolikor bodo odprte, povedati obiskoval- cem kaj o novih dosežkih stro- ke, potem moremo reči, da smo s prireditvami, ki jih je v svoj okvir sprejela tudi mariborska kulturna revija, jubilej dostojno proslavili. I. M. Predsednik Tito je po končanem obisku deželam Latinske Amerike sinoči prispel na ameriško letališče Langley m od tod v 50 km oddaljeno mesto William sburg, kjer je prenočil N'sled- nj^a dne bo sprejel predsednnil s helikopterjem v Washing- ton, kjer sa bo sprejel predsednik Kennedy z vsemi častmi Tu bodf» tudi prvi uradni razgovori med obema predsednikoma Predsednik Kennedy bo v čast visokega jugoslovanskega go- sta priredil svečano kosilo, na katerega so povabili tudi prva- ke ameriškega kongresa, predstavnike obeh domov m kongresnih odborov. Predsednik Tito bo tako lahko izmenjal misli m vtise z njimi. Po^poldne bosta oba predsednika nadaljevala razgovor^ • b zaključku pa bodo objavili urad no sporočilo m OBSEŽEN PROGRAM Po končanem obisku v Wa- shingtonu bo predsednik Tito od- Dotoval v Kalifornijo kot gost guvernerja Pata Browna. Ogledal si bo tudi zanimivosti San Fran- cisca in okolice. V torek bo od- potoval z letalom v New York, kjer bo glavni tajnik OZN U Tant priredil njemu na čast sve- čano kosilo. Popoldne 22. oktobra bo govoril na plenarni seji gene- ralne skupščine. Naslednje tri dni se bo mudil na ogledu nekaiterih krajev in podjetij v New Yorku. Zatem bo krenil v Princetown, kjer se bo sestal s predstavniki tamkajšnjega učiteljišča, med drugimi tudi z Georgeom Ken- nanom, bivšim ameriškim vele- poslanikom v Jugoslaviji, ki je tu profesor. Jugoslovanski visoki gost se bo sestal tudi s predstavniki naših izseljencev, s skupino častnikov, ki so žijeli svoj čas med enotami NOV Jugoslavije, z uglednimi žu- pani in guvernerji posameznih mest in držav ZDA. • SREČANJE S KENNEDTJEM Ni pretirana trditev, da bi mo- ralo priti do srečanja s predsed- nikom ZDA že poprej. Vendar so mednarodni pogoji, ki vladajo se- daj v svetu, mnogo uaoanejsi. ou- ^oslovansko-ameriški odnosi so šele sedaj dobili normalne okvire na podlagi pozitivnih tradicij Ni dvoma, da sta položaj m vloga obeh dežel v mednarodnem razvoju različni. V marsičem se nazori obeh dežel strinjajo, ali pa so si nasprotni. Toda prav zaradi teg^ so neposredni razgovori obeh vodilnih državnikov toliko pomembnejši in potrebni. Zato ni naključje, da ameriški tisk po- zdravlja obisk jugoslovanskega predsednika. Čeprav si politika miroljubne koeksistence, katere odločen po- bornik je SFRJ, vse bolj utira pot, pa tlijo tudi še danes nevar- na vojna žarišča kot posledice povojne (in delno tudi sedanje) blokovske razdelitve sveta. Ven- dar bi bilo napak trditi, da se svetovni položaj vendarle ni malce izboljšal. Nedavno podpi- sani moskovski sporazum odpira boljše perspektive za splošno raz- orožitev kakor karkoli prejšnja • LETO DRAGOCENIH DRŽAVNIŠKIH AKCIJ Jugoslovanski predsednik za- ključuje z ameriškim obiskom nenavadno dragoceno državniško akcijo. Pričel jo je z obiskom v SZ in jo nato nadaljeval z obiski nekaterih držav v Latinski Ame- riki. To je še en dokaz več, da je Jugoslavija kot socialistična dežela v svoji miroljubni aktivni politiki zainteresirana, da sliši tudi mnenja "drugih, da bi lahko svojo politiko nevezanosti še bolj okrepila in poglobila. Jugoslavija je svoje odnose do ZDA gradila vedno na dobri vo- lji in je podprla vsak ameriški korak, ki je peljal do popuščanja mednarodne napetosti in medna- rodnega sporazumevanja. Kaže, da v ■Washingtonu dojemajo ta priziadevanja in da prav zaradi tega žele tesnejše stike z jugo- slovanskim vodstvom. Predvideno srečanje Tito-Kennedy to samo potrjuje, prav tako pa tudi trez- ni komentarji ob napovedanem obisku v ameriškem tisku. • MENJAVA V ZAHODNI NEMČIJI V sredo je zahodnonemški Bun- destag izbral dosedanjega nod- kanclerja Erhardta za novega kanclerja, potem ko je Aden uer pred n^avnim odstopil in o t=m obvestil predsednika republike. S tem se je končalo r.bdob-e Adenauerjevega kanclerjevanja, ki je trajalo že od leta 194."). Pričakujejo, da bo novi kancler kot znan gospodarstvenU- nre-^- vsem omilil stanje v odnosu do Vzhoda. Toda ker bo Adenauer ostal še naprej oredsednik vlada- joče krščanskodemokratske uni- je, bo lahko vplival na bonnsko uradno politiko. In ta ie bila, kot vemo, vedno naperjena proti spo- razumevanju med SZ in ZDA oziroma med Vzhodom m Zaho- dom. V Alžiriji je prišlo do resnih trenj med predsednikom Ben Belo in »opozicijo«, ki jo vrdi nekdanji polkovnik E1 Hadž. Eno. te alžirske armade so zavzele večji del kabilskega berberskega ozemlja, kamor so se »opozicio- nalci« zatekli. Toda prav v času, ko Sio nameravali odpor mirno zatreti, je prišlo do spopada na maroških mejah, ki trenutno še traja. Predsednik Ben Bela upa, da bo spor z Marokom ki. z;^hte- va nekaj obmejnega ozemlja v Sahari, mirno rešil. OBČINA PTUJ IZPOLNILA SVOJO DOLŽNOST Vpisanih skupno 174608 milijonov din 15. oktol)ra smo končali z vpi- sovanjem ljudskega posojila, katerega zbrana sredstva so na- menjena za obnovo in zgradi- tev novega Skopja. Ob pregle- du zneskov, ki so jili vpisali naši delovni Ijndje, delavci uslužbenci, kmetje in dnigi, ne moremo mimo ugotovitve, da so prav vsi izpolnili svojo dolž- nost. Po stanju dne 15. oktobra 1.1. — do zaključka vpisovanja so vpisali delavci in uslužbenci — po številu 10,003 vpisnikov — 63,773.000 din, kmetje — 6688 vpisnikov — 22.435.000 dinarjev. Ce upoštevamo, da imamo v ob- čini 10.500 zaposlenih in da je od feh vpisalo posojilo nave- deno število vpisnikov, mora- mo pr,iznati. da je ta odstotek zelo visok. Kmetje so v tem po- gledu nekaj slabši (v občini jih je okrog 8.000), vendar je po- trebno upoštevati, da določeno število izmed njih (mislimo ti- ste, ki imajo do 30.000 davčne osnove) pravzaprav ni moč šteti med kmete, čeprav tega stati- stika ne upošteva. Skratka, pri vpisu posojila so častno sode- lovali z redkimi izjemami vsi naši delovni ljudje na ptuj- skem občinskem območju in se je tako ptujska občina uvrstila med vrsto ostalih občin v Slo- veniji, ki so dejansko, na otip- ljiv način priskočile na pomoč prizadetim. V znesku 174,608.000 din pa ni vštet vpis tistih članov de- lovnih kolektivov na občinskem območju, katerih centri podje- tij se nahajajo izven ptujske občine. Po bančnih podatkih so vpisali člani teh kolektivov na- daljnjih 8,922.000 din in je tre- ba ta znesek h končnim števil- kam za občino Ptuj še prišteti. Množičen odziv k vpisu po- sojila in daleč nad nredvldeva- nja vpisan znesek sta tako po- noven dokaz solidarnosti ptuj- skih občanov do nesrečnih pre- bivalcev makedonskega glav- nega mesta in dejanskega brat- stva in enotnosti vseh jugoslo- vanskih narodov. Se[a odbora za proučeva- nje zakonskih in drugih predlogov prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS Ljubljana, 17. okt. — Odbor skupščinskega prosvetno-kultur- nega zbora za proučevanje za- konskih in drugih predlogov je obravnaval predlog zakona o skladu SR Slovenije za pospeše- vanje založništva, časopisne in tiskarske dejavnosti. Odbor je prelog zakona sprejel v celoti in podrobnostih, predlagal pa je na- tančnejša določila v členu, ki go- vori o delitvi sredstev sklada. Odbor je sprejel tudi predlog odloka o določitvi dela prispev- kov, ki se plačujejo skladu SR Slovenije za pospeševanje založ- niške, časopisne in tiskarske de- javnosti. O obeh predlogih bo razpravljal tudi skupščinski kul- turno-prosvetni zbor. Do srede nouemlira osnutki statutov Prejšnji torek dopoldne je bil v prt>storih Občinskega sindi- kalnega sveta občine Ormož razgovor s predsedniki komisij za sestavo statutov delovnih or- ganizacij. Ob tej priložnosti so analizirali dosedanje priprave in probleme, ki uas-topajo pri sestavi statutov. Predsednik ob- činske komisije za sestavo sta- tutov delovnih organizacij pri Občinskem sindikalnem svetu tov. Mirko Znidarič je vsestran- sko prikazal pomen in bistvo statuta delovne organizacije. Statut je za vsako delovno or- ganizacijo zelo važen akt, ki ureja celotno življenje iu odno- se v podjetju, v zavodu ali v ustanovi. Toliko večji poudarek je treba dati statutom delovnih organizacij, ki morajo vsebova- ti pravice in dolžnosti delavcev in vodilnih uslužbencev, mora- jo urejati medsebojne odnose, nakazati jasno perspektivo pod- jetja, njen razvoj in smer pro- izvodnje. Statut mora biti pri- lagojen potrebam podjetja, sme- ri proizvodnje in mora obsega- ti tudi važnejša določila občin- skega statuta. Statuti delovnih organizacij morajo biti preudar- no ^^esta\Ijeni, zato jih naj se- stavljajo delovni ljudje, tisti, ki prid(jl)ivajo pri stroju, na iiji- \i. pri (leln na cesti ali kje rlru- gjc d('l(>\ne izkušnje in se ka- lijo v na'ii sociali«;tični dnižbeni stvarniv^ti. Delovni človek naj o;l!(>ča in naj aktivno s(MJeluje pri sestavljanju statnta, ki mo- ra hiti odra/, celotnega k<>!('kti- va. Sleherni član kolektiva je odgovoren za pravilnem in pravo- časiu) izdelavo ^tatnta, ki je sli- ka zrelosti delovnega kolekti- va. Ce še ni povsc«! delovni člo- vek doAolj seznanjeji s pome- nom in bistvom statuta, ga je treba čim prej seznaniti. Neza- interesirano^^t pri izdelavi sta- tutov je le mlraz premalo raz- gledanosti celotnega kolektiva ali po'^ameznikov. Važno je tu- di. kako kolektivi pristopajo k izdelavi statutov in kako reni- T'.> njihovo vrednost. Pri •^e^-iav- Ijanju je trelia v-c-ir.m k■^ pro- učiti mnenja kolektiva, ki zua ceniti življenje delavca in nje- gove pogoje v podjetju. Pri nas je delovni človek na prvem me- stu, zato ga mora statut kot ta- kega obravnavati, kot osnovne- ga faktorja našega vsestranske- ga družbenega razvoja. 42-URNI TEDNIK To vprašanje je v občini Or- mož bolj malo preučeno. Čeprav spada občina med manj razvi- te v okraju, kar dokazuje še vedno sorazmerno nizek narod- ni dohodek po prebivalcu, je kljub temu treba temeljito i)ro- učiti pogoje v vseh delovnih or- ganizacijah za uvedbo 42-urne- ga tednika. Zaradi skrajšanja delovnika ne sme trpeti proiz- vodnja. Produktivnost dela mo- ra kljub krajšemu delovnikn na- raščati vzporedno z razvojem podjetja. To pa ni rečeno, da imajo razvitejša podjetja dane vse pogoje za uvedbo krajšega delovnega časa, če je produktiv- nost dela nizka. Kadar govori- mo o višji produktivnosti dela, mislimo predvsem na izpopol- njena me lanizirana sredstva za proizvodnjo in na izurjenega ter politično zrelega proizvajal- ca, ki je v dobro organizirani proizvodnji predpogoj za uved- bo skrajšanega delovnega časa. Čeprav se kmetijstvo v občini hitro razvija, si še vedno ni ustvarilo dovolj pogojev za skrajšani delovni ča?. Bistveno drugače je to na primer v to- varni >Jože Kerenčič«, kjer je dohodek na zaposlenega mnogo višji. Tudi v industriji pogoji še niso dovolj proučeni. Naloga sindikatov v občini je, da zahte- ve glede skrajšanja delovnega časa temeljito prouče. Na sestan- ku so sklenili, da bodo vse de- lovne organizacije sestavile osnutke statutov do 15. novem- bra in jih nato dale v razpravo kolektivom. V Ormožu presegli predvideno vsoto v OBCINI ORMOŽ .TE VPIS PREvSEGEL PREDVIDEVA- NJA ZA 2,248.n(M) DINAR.IEV IN JE BILO 15. OKTOBRA VPISANO SKUPNO 26,872.000 DINARJEV; UPOŠTEVAJOČ ZAPOSLENE V PODJETJIH S SEDEŽEM IZVEN OBCINE, PA ZNASA TA VSOTA CELO 28,872.000 DIN. Solidarnost in človekoljubnost sta v tej humani akciji do pri- zadetih prebivalcev Skopja od- igrali najodločnejšo vlogo. Ve- čina občanov je dojela nesrečo, zato so vpisovali večje zneske posojila, kot se je predvidevalo. Bilo je treba vpisati čimveč, saj bo gradnja novega Skopja ter- jala težke milijarde. Ob zaključ- ku humane akcije je bilo ugo- tovljeno, da je vpis posojila v občini presegel predvidevanja za 2,248.000 dinarjev. V zadnjih de- setih dneh so kmetje vpisali čez fi milijonov dinarjev posojila. Predvideni vpis so presegli za 668.000 dinarjev in vpisali 9.868.000 dinarjev. Tudi delovne organizacije so povečale svoj vpis in so vpisale 4,860,000 di- narjev, delavci in uslužbenci 11,267.000 din in drugi 877.000 di- narjev. V občini je 4611 vpisni- kov, od tega je 1463 delavcev in uslužbencev, 287.5 kmetov, 51 de- lovnih organizacij in 222 dru- gih vpisnikov. Čeprav so skoraj vsi občani pokazali veliko ra- zumevanje, je nekaj premožnih kmetov v občini, ki niso hoteli razumeti skopskega človeka v stiski. Take in podobne primere je treba kritično ocenjevati in prizadetim omogočiti, da se bo- do sami zavedli svojega nepra- vilnega stališča do tega in po- dobnih vprašanj. V Ormožu nov zdravstveni paviljon Potrebe v zdravstvu so v Or- možu že vrsto let narekovale gradnjo novega zdravstvenega poslopja. Dosedanji prostori zdravstvenega doma so pretesni. Zato so letošnjo pomlad izkopali temelje za nov zdravstveni pavi- ljon in doslej opravili skoraj vsa gradbena dela. Izvajalec del, gradbeno podjetje »Ograd« iz Or- moža, čaka samo še na dostavo kotla za centralno kurjavo. Tudi druga mizarska in montažna dela bodo kmalu končana. Novo zgra- jeni zdravstveni paviljon, v kate- rem bodo tri ordinacije, previjal- nica, prostor za fizioterapijo, la- boratorij, čakalnica in garaža, bo veljal približno 23 milijonov di- narjev. Novi zdravstveni dom je moderno zgrajen in bo v celoti zadostil potrebam. Prostori so primerno svetli in prostorni ter sodobno urejeni. En prostor bo do- ločen za operacijske posege. Po- seben kotiček pa bo namenjen za medicinski arhiv, ki ga je treba hraniti nekaj let. Po potrebi bo možen tudi neposreden vhod v ordinacijo za prinašanje nepo- kretnih bolnikov. Skratka, novi zdravstveni ^viljon bo zgrajen tako, da so vsi prostori medseboj- no povezani s prehodi, celotna zgradba pa s hodnikom. Zgradba ima dva vhoda, na desni in levi strani, ki sta medsebojno poveza- na. Novozgrajeni zdravstveni pavi- ljon bo v kratkem predan svoje- mu namenu. To bo za občane precejšnja pridobitev. V tem zdravstvenem domu bodo spodnji prostori služili za zobozdravstvo, zgornji pa za dispanzer Zgradl>a oovega zdravstvenega d oma v Oriuožu bo kpialu do-^ra^e ha Foto* D R Stran 2 TEDNIK Jesensku dela v polnem teku Vse lepe dni brnijo po njivah traktorji, tu in tam pa težkit> so- pejo konji, ki preobračajo zem- ljo za jesensko setev. Krompir je v glavnem že povsod pod streho. Ce bo vreme ugodno, bo še pred fccncem tega meseca vse zorano in tudi posejano. Precej so pohi- teli predvsem na Dravskem po- lju in v Slovenskih goricah. Po- nekod imajo traktoristi za več dni naprej nar.-čila za oranje ter tu in tam nastaja vprašanje, če bodo vsem naročilom kos. Letos vse še bolj hiti, ker je lanska zi- ma oziroma jesen mnoge kmeto- valce presenetila in hudo priza- dela. Delo, usmerjeno na iz- vedbo letnih konferenc v zadnjem obdobju jp delo ob- činskega komiteja /\fS Ptuj usmerjeno predvsem na izvedbo letnih konferenc po aktivih ZMS in na kadrovska vprašanja gle- de na sestavo novega občinske- j ga komiteja. Letne konference po aktivih potekajo normalno in se bodo končale še v tem mesecu. V pri- hodnjem mesecu bo občinski ko- mite ZMS Ptuj izvedel seminar za ideološkio-vzfjojno delo, v decembru pa bo letna konferen- ca občinskega komiteja ZMS Ptuj. Pa • ^ • V nedeljo; 13. t. m., so obiska- li Ptuj člani delovnega kolek- tiva KZ .Tolmin na Primorskem. Ogledali so si zgodovinske zna- ' menitosti in ..uiuzej na gradu. Popoldne so obisTcali tudi živinorejski obrat Kme- tijskega kombinata Ptuj v Ki- dričevem. 0M02 — Prvi kombajn za posp navijanje koruze na njivah zadr uge Ormož Foto: D. R. Povprečno 11 ton koruze v storžih pa hektarju velik in kvaliteten letošnji pridelek kor ruze je odraz dovoljne l.', pravočasne ux orabe agrotehničnih in agrokemicnih sredstev. na njivah ormoške zadruge prva "tombajna za že- tev in trganje koruze. kmetijski k'^mbinat or- mož bo kmalu pospravil jesenske kmetijske pridelke. jesensr ^etev bodo koncali do kon- ca oktobra. KZ »Kombinat Jeruzalem« Ormož je po svojem slovitem vi- ni! dobro znana gospodarska or- ganizacija v mnogih deželah sveta. V proizvodnji visokoka- kovostnih vin in z rekordnimi pridelki grozdja se je doslej za- druga že večkrat izkazala in s tem lahko služi zasebn.' i kme- tovalcem vsestransko' za vzgled. To pa potrjuje tudi letošnji ka- kovosten in visok nridelek ko- ruze, ki znašia povprečno po hektarju 110 metrskih stotov (v storžih). Zadruga je že potrgala 50 hektarjev koruze ali polovico lastnih površin. Konec prihod- njega tedna pa bodo pospravili preostalo koruzo. Pomanjkanje delovne sile v kmetijskih koni- cah je povzročalo v zadrugi vse doslej precej težiav; predvsem v času spravljanja jesenskih pri- delkov je zadruga potrebovala- mnogo delovne sile. To število se tudi letos ni mnogo znižalo, čeprav je zadruga kupila dva kombajna za trganje koruze. Vsak kombajn potrga dnevno in požanje nad 1 hektar koruze, s te -i pa nadomesti delo 12 dplav- cev. Čeprav je tudi letošnja su- ša precej i^-^nf^ejala vse kme- tijske kulture, je pridelek slad- korne pese še precej obilen. Ne- koliko bolj je suša prizadela krompir in je letošnji pridelek nekoliko nižji. Da bi zadruga v najkrajšem času pospravila vse jesenske pri- delke, je najela več priložnost- nih delavcev iz sosednje Hrvat- ske in angažirala vinogradniške delavce, ki zaključujejo s trgat- vijo. Tudi dijaki srednje -^ko- nomske šole Ptuj so zadrugi pri- skočili na pomoč pri ^sprav- Ijanju kmetijskih pridelkov. V torek je noleg dveh kombajnov za trganje koruze pospravljalo pridelek čez 200 ljudi. Jesenska ritev je v polnem teku. Letošnji proizvodni plan zadruge predvideva zasejati 150 hektarov površin s pšenico. V tem mesecu bo jesenska setev opravljena. Sleka! računov o grozdiu, sladkorju! in vinu Splošno je znano, da sodi ptujska občina med najbolj vi- norodne predele Slovenije, saj odpade nanjo ca. 17 odst. vino- rodnih površin naše domovine. Od tega je še vedno okrog 7 do 8 odst. samorodničnih nasadov, ki dajejo tako imenovano šmar- nico, ki vsebuje precej metilne- ga alkohola. Šmarnica je zaradi tega v zdravstvenem oziru mno- go bolj škodljiva od plemenitih vin, ki vsebujejo etilni alkohol. Iz tega razloga bi bilo potrebno nasade šmarnice opustiti ali pa tega grozdja ne bi smeli prede- lovati v vino. Seveda bi bifo iz zdravstvenih razlogov najbolj- še, da bi tudi plemenite sorte grozdja uporabljali v čim večji meri kar svežega za prehrano in da bi ga čim manj predelo- vali v vino. Proti taki predela- vi ne govore samo zdravstveni razlogi, temveč tudi čisto go- spodarski računi. Biologi in fi- ziologi so preračunali, da dajo štirje kilogrami grozdja 5188 gr vode, 23 gr beljakovina, 680 gr karbohidratov ter 18 gr raznih vedena količina grozdja ca. 48 gr (1600 i. e.) A vi- tamina. 1600 gr (1,6 mgr) B vitamina, 460 gr B 2 vitamina in 160 mgr C vitamina. To da skupno 2952 Cal energije, kar ustreza dnevnim kaloričnim po- trebam odraslega človeka. Gro- zdje sicer ne more služiti kot izključen vir za človeško pre- hrano, ker vsebuje premalo be- ljakovin in ker nima nič ma- ščob, vendar lahko krije velik del potreb po karbohidratih in vitaminih. Ce to grozdje pre- delamo v vino se 17 odst. grozd- nega slatlkorja pretvori v plin ogljikov dvokis, ostali del pa se v glavnem spremeni v alkohol, ki ga ne moremo prištevati med hranilne snovi že zaradi njego- vega škodljivega delovanja na človeški organizem. , Iz teh računov vidimo, da pri predelavi grozdja v vino izgu- bimo pravzaprav okrog 98,96 odst. hranilni i snovi. Pri vsem tem pa moramo še upoštevati stroške, ki nastanejo s prede-, lavo, z vzdrževanjem sodov lavo, z vzdrževanjem sodov, kleti in drugih manipulativnih izdatkov. Sedaj pa poglejmo so, kako kažejo stvarni računi v našem vinogradništvu, perspektivno v letošnjem letu. Vinogradi bodo predvidoma dali okrog 9000 ton grozdja. Ob- hišne brajde bodo dale nadalj- njih soo ton, skupno torej 9800 ton. Od tega se bo porabilo za prehrano le okrog 1—2 odst. sve- žega grozdja, ostalo pa bo pre- delano v vino. Ce računamo, da bo grozdje imelo 15 odst. slad- korja. potem bi ta količina dala 1,440.000 kg sladkorja ali okrog no vagonov. Ta količina bi lahko krila potrebe po sladkorju okrog 60i)0() ljudem za vse leto. Iz te- ga je razvidno, da bi letošnji pridelek zadovoljil vse potrebe po sladkorju prebivalcev ptuj- ske občine. Tako pa moramo kriti kalorične potrebe z drugi- mi živili, ki bi jih lahko upo- rabili za izvoz, industrijsko pre- delavo in v druge namene. Ali ne bi kazalo glede na gor- nje račune spremeniti naše vi- nogradniško gospodarstvo v ko- ristnejšo prodajo grozdja na tr- gu in tozadevnih trgovinah ter s predelavo grozdja v grozdne sokove, ki so zdravstveno dosti bolj primerni za človeški orga- nizem, ki pa mu vinski alkohol izrazito škoduje, da ne govori- mo o metilnem alkoholu iz šmar- nicc. ki je pravi zločinec med škodljivci človeškega rodu. Dr. CM. NAMESTO VENCA NA GROB DR. JOŽETA POTRČA so darovali ptujski Zvezi dru- štev prijateljev mladine: osn. organizacija ZKS v Železniških delavnicah Ptuj 10.000 din, osn. organizacija ZKS Trgovskega podjetja »Panonija« Ptuj 20,000 dinarjev, osn. organizacija ZKS Trgovskega podjetja »Merkur« Ptuj 10.000 din in Janko Vogri- nec, direktor Trg. podjetja »Pa- nonija« Ptuj 5000 din. V imenu Zveze društev prija- teljev mladine iskrena hvala! Iz sindikatov Na seji komisije ObSS za De- lavsko enotnost, ki je bila v po- nedeljek, 14. oktobra 1963, na Občinskem sindikalnem svetu v Ptuju, so razpravljali o vsebini Delavske enotnosti. Ugotovili so, da je list po obliki in vsebini zelo bogat in da je dragocen sve- tovalec slehernemu delovnemu človeku, ki ga uči in mu svetu- je, kako naj upravlja in se vključuje v aktivno družbeno- politično življenje v svojem de- lovnem kolektivu in v komuni. Člani komisije so dali nekaj novih predlogov, ki naj bi De- lavsko enotnost vsebinsko še bolj obogatili. Tako bi naj v bo- doče posvetila več prostora tudi problemom družbenih služb, predvsem pa šolstvu, zdravstvu, sodstvu, upravi občinskih skup- ščin in podobno. Nadalje naj bi raziskovala mnenje delavcev o določenih vprašanjih. Uvedla naj bi novo rubriko: »Pogovor z urednikom.« Komisija nadaljuje svoje delo in pripravlja gradivo za IV. plenum ObSŠ Ptuj, ki bo 23. oktobra 1963. Posebna študijska skupina sindikalnih delavcev pri Občin- skem sindikalnem svetu Ptuj preučuje vlogo lokalnega lista »Tednik« med delavstvom ter pripravlja poročilo o tem vpra- šanju za IV. plenum ObSS Ptuj. Na prvi seji, na kateri so raz- pravljali o vsebini lista, so svo- jo razpravt) osredotočili pred- vsem na vlogo uredniškega od- bora in stalne sodelavce. Člani komisije menijo, da bi morali sestavljati uredniški odbor ljud- je, ki bi se z vso vnemo zavze- mali za orestano zboljšanje vsebine Tednika, vsled tega naj bi bili ir>-:rešeni vseh drugih dolžnosti. Glede sodelavcev menijo, da bi moral biti njihov krog mnogo širši, kot je sedaj, ker je od šte- vila stalnih sodelavcev odvisna vsebina lista. Vsled tega naj bi si list ustvaril široko mrežo stal- nih dopisnikov v delovnih ko- lektivih, pri tem naj bi poma- gali sindikati, in v sleherni vasi, kjer naj bi nudila vso pomoč SZDL. Komisija tudi predlaga, naj bi uredništvo organiziralo skupno z Delavsko univerzo po- sebne seminarje za svoje, dopis- nike iz delovnih kolektivov in za dopisnike s podeželja. Komi- sija nadaljuje svoje delo. Na peti redni seji predsedstva Občinskega sinJikalnega sveta Ptuj, ki je bila v sredo, 16. okto- bra 1963, so razpravljali o pri- pravah na četrto redno razširje- no sejo plenuma ObSS. Posebno pozornost je v svoji razpravi predsedstvo posvetilo nalogam v zvezi s pripravami na teden De- lavske enotnosti, ureditvi pro- storov v Delavskem klubu sin- dikatov v Ptuju in o imenovanju komisije za delovni čas. Podrob- nejši zaključki seje bodo objav- ljeni v naslednji številki Tedni- ka. Danes popoldne ob 16.'uri se bo sestal na svojo prvo sejo od- bor za kulturo in tisk pri Občin- skem sindikalnem svetu. Na seji bo izdelan podrobnejši načrt de- la. Posebno pozornost pa bo po- svetil pripravam gradiva za IV. plenum ObSS in pripravam na teden Delavske enotnosti. V Narodnem domu se bo v sredo, 23. oktobra 1963, ob 15. uri sestal na četrto redno razširjeno zasedanje plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Na dnevnem redu so naslednja vprašanja: 1. Vloga in naloge delavsko kulturno umetniških društev »Svobod« v razvijanju in oblikovanju socialistične kul- ture med delavstvom in njihovi glavni problemi. 2. Vsebina De- lavske enotnosti in problemi njenih naročnikov v ptujski ob- čini. 3. Vloga lokalnega lista Tednik v obveščanju delovnih ljudi in njegovi problemi. Na plenum so zraven članov in nad- zornega odbora Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj še vablje- ni: vsi tajniki sindikalnih po- družnic, člani sekretariata Ob- činskega sveta »Svobod«, člani odbora za kulturo in tisk in ak- tivni kulturni delavci iz delav- skih društev »Svobod«. Nadalje predstavniki uredništev Delav- ske enotnosti in Tednika. V sredo, 23. oktobra 1963, pri- čenja I. Teden Delavske enotno- sti v občini Ptuj, ki ga organizi- rata Občinski sindikalni svet Ptuj in uredništvo Delavske enotnosti v Ljubljani. V okviru tega tedna bodo v ptujski občini trije dogodki: 1. razprava o vse- bini Delavske enotnosti in pro- blemih njenih naročnikov v ob- čini Ptuj, ki bo ob pričetku ted- na na četrtem razširjenem ple- numu ObSS; 2. izid slavnostne številke Delavske enotnosti, ki bo izšla v soboto, 26. oktobra 1963, in bo posvečena ptujski ko- muni. V tej številki bo na 6 do 8 straneh oljjavljena reportaža o ptujski komuni; 3. ustni časopis, ki ga priredi uredništvo Delav- ske enotnosti v Ptuju v sredo, 30. oktobra 1963, v dvorani Na- rodnega doma. •< V sindikalnih podružnicah bo- do pogovori z delavci o vsebini Delavske enotnosti. V šolah ptujske občine bodo učitelji pri- redili v razredih posebno uro z naslovom: »Spoznavajmo občino Ptuj«. Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj pa je razpisalo posebno tekmovanje med sindikalnimi podružnicami, ki ima namen čim bolj množično razširiti sindikalni list Delavsko enotnost med delavstvom. I V PTUJU PRODAJAJO TUDI AVTOMOBILE Trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj je prevzelo v prodajo med drugim tudi motorna vozila In- dustrije motornih vozil Novo mesto. 10. t. m. je podjetje pri- peljalo nekaj teh vozil in še istega dne prodalo prvo vozilo Trg. podjetju »Perutnina« Ptuj. Tako interesenti od sedaj na- prej lahko kupujejo avtomobi- le tudi v Ptuju po originalnih tovarniških cenah, in sicer: KOMBI za 2.970.000 din, KOM- Bl-servis za 2,650.000 din, KU- RIR za 2,246.000 din, TURIST- Delux za 3,650.000 din, SANI- TET za 5,180.000 din, GASILEC za 5,650.000 (brez opreme) in LM za 3,870.000 din. Vozila je mogoče dobiti tudi na kredit, in sicer je treba pla- čati ob prevzemu 50 odstotkov cene, za ostalo pa dovoljuje Merkur kredit za dobo treh let. Vozila je mogoče dobiti v Ptuju ali pa jih po želji lahko izberejo v tovarni. Podrobne informacije dobijo interesenti prodajalni TEH- NIKA v Ptuju. Lackova 5, ali v upravi podjetja v Ptuju, Mar- kova 2. Prislulinimo njegovi besedi Dr. Jožeta Potrča obširne marksistično znanje smo že dolga deestletja cenili, še bolj pa smo pri njem občudovali to, da je pa marksističnih moralnih in etič- nih načelih živel tako dosledno, I kakor je zmogel le on sam. Znal je ustvariti najboljše sožitje z ljudmi, ker je vsakega posamez- nika skušal razumeti in se vži- veti v njegove težave. Vselej ga je odlikovala iskrena prisrčnost v odnosih ne samo do prijateljev in najožjih sodelavcev, temveč tudi do preprostih ljudi, ki jih je morda prvič videl. Zaradi te njegove demokratičnosti in hu- manosti je bil izredno priljub- ljen. V sedanji dobi atomske nevar- nosti je bila njegova politična usmerjenost vsa prežeta z duhom miru in zbliževanja med narodi. Zavedal se je, da se je le tako mogoče izogniti vojni, ki bi po- menila katastrofo za vse člove- štvo. Odkar je pred 40 leti postal komunist, je sistematično študi- ral marksizem-leninizem. 2e v svojih predvojnih predavanjih, ki jih je sam zelo rad imenoval .^razgovore«, saj je dovoljeval, da smo mu vmes' postavljali vpra- šanja, je razkrival za delavsko gibanje škodljive posledice re- formizma in revizionizma ter se zavzemal za čistost marksizma- ieninizma. Po osvoboditvi je po- stal eden najbolj popularnin pre- davateljev in marksističnih pu- blicistov. Tako je izredno veliko prispeval k razvoju marksistično leninistične znanosti pri nas. Pri tem ni upošteval le dogajanj marksističnih klasikov, temveč je upošteval tudi slovenske in jugo- slovanske marksistične teoretike. To potrjuje tudi njegova zadnja razprava s tega področja, ki ob- ravnava razvoj našega delavske- ga gibanja. Tu piše: »Kmalu bo minilo sto let, ko je K. Marx za- pisal — misleč na delavce naj- bolj naprednin evropskih dežel — da je .osvojitev politične oblasti postala velika naloga delavskega razreda'. En osnovni del uspeha je videl v njegovi številnosti, ki pa po Marxu odloča le, če je množica organizirana in jo vodi znanje. Opirajoč se na najboljše izkušnje oktobrske revolucije je KPJ kot najzavednejši del raz- meroma zelo maloštevilnega de- lavskega razreda znala mobilizi- rati najboljše sinove svojih na- rodov za najbolj pereče proble- me, ki jih buržuazija že dolgo ni več bila sposobna reševati v prid ljudskih množic ali v interesu kakršnega koli družbenega na- predka. Četudi naše delavsko gi- banje ni vedno takoj našlo naj- pravilnejših rešitev ... se je iskreno trudilo za najboljše reši- tve vprašanj ne s stališča samo trenutnih ali pa ozkih razrednih interesov, ampak s stališča inte- resov vseh delovnih ljudi oziroma vse družbe in njenegi nadaljnje- ga razvoja.V nadaljevanju dr. Potrč še enkrat v glavnih črtah razčleni razvoj našega delavske- ga gibanja, da bi dobi) ključ za razumevanje vseh poznejših zmag. »In prav ta globoka pre- danost interesom najšuš h plasti delovnih ljudi, ta globoka povt^- zanost z delovnim človekom, iz tega izhajajoče stanje globokega človeškega zaupanja delovnih ljudi v svoje delavsko-politično vodstvo, ki se je razvijalo med obema vojnama, nam daje ključ za razumevanje vseh poznejših zmag in tudi sposobnosti igrati tako napredno vlogu v blokov- sko razdeljenem svetu. Res je — izvaja dr. Potrč dalje — biii so tudi objektivno ugodni pogoji za to, da pri nas reformizem ni mo- gel zamegliti delavsKemu gioanju znanstvenih pogledov. Življenje je sililo naše delavsko gibanje k temu. da skuša razumen vse na- cionalne in socialne probleme in potrebe delovnega človeka, kakor nas tudi danes sili življenje, da se skušamo znajti v zamotanem svetovnem dogajanju in na no- vih, še nikdar hojenih poteh od- prave mezdnega sistema, da sto- rimo vse, kar je človeško mogo- če, da napredujemo po ttžavn.h poteh novih oblik socialističnih odnosov med ljudmi in narodi.« Zopet se dr. Potrč vrt.ča na pred- revolucionarno dobo našega de- lavskega gibanja, ki se je po letu 1937 močno okrepilo prav zaiadi tega, ker m prejemalo direktiv od zunaj, saj je vodstvo poznalo položaj in si pridobilo izkušnje pri posameznih konkretnih akci- jah. Glede na to vprašanje meni dr. Potrč naslednje: »Nihče ni vnaprej določen za vodilno vlogo, četudi nosi najlepše revolucionar- no ime, ampak vsaka partija, vsak posameznik celo, si mora z delom, s požrtvovalnostjo, ka- kor tudi z znanjem pridobiti ugled med delovnimi ljudmi, ki so seveda neizčrpen rezervoar borcev ki so pripravljeni in spo- sobni razvijati pravilno, napred- nejšo družbeno akcijo na vedno višjo stopnjo. Tako je iz skromnih sil partije v Sloveniji — posebno v šesto- januarski diktaturi — zrasla sila. ki se je zavestno opirala na zna- nost in ne na neke dogme, ki je znala mobilizirati zelo široke ljudske množice, jih organizirati kljub vsemu terorju, ki je bil znano surov, in tako zopersta- viti brutalni reakciji moč števi- la, organiziranosti in prav po- sebno znanja. Ob koncu svoje razprave izpri- ča dr. Potrč še svoje intimno doživetje novejše naše zgodovine. »Mislim, da Je ta odlomek iz na- še zgodovine ne samo narodne- ga, ampak tudi mednarodnega pomena, ker kaže, kako je po- trebno premagati sleherno sek- taštvo, — ki ni nikdar nič dru- gega kot lažna predanost prole- tariatu — in se povezati z vse- mi delovnimi ljudmi, prav po- sebno pa s kmeti, kadar ti tvori- jo večino prebivalstva. Sociali- zem pomeni višjo stopnjo v od- nosih med delovnimi ljudmi . . . socializem gradi na skupnih inte- resih vseh, ki žive od dela svo- jih rok in glav. Socializem sam je produkt dela milijonov, ogromne večine delovnih ljudi, ki sproščeni kapitalističnih, pa tudi birokratskih vezi iščejo na težki poti v lepšo bodočnost ved- no nove in boljše rešitve. Pozi- tivne izkušnje iz preteklosti so pa pridobitve, ki jih mora spo- štovati vsak, ki hoče iskreno pri- spevati k reševanju sodobnih na- log, ki jih postavlja življenje.« Ne moremo si zamisliti nobe- ne Potrčeve razprave, v kateri bi ne bila izpovedana neomaj- na vera v človeka. Se posebno lepo je ta izpričana v zadnji raz- pravi, v kateri je zapisal tudi to- le: »Le tako se lahko krepi ena najdragocenejših lastnosti člove- ka današnje socialistične dobe in borca za nadaljnji napredek so- cializma, namreč globoka vera v človeka, razume se v delovnega človeka vseh dežel in to zopet poudarjam, ne glede na raziike, ki delijo narode in ljudi, pred- vsem danes ne glede na blokov- sko razdeljenost delovnih ijudi. Samo z najširšimi koncepti, zgra- jenimi seve na najnaprednejši te- oriji in na resnično socialistični morali globokega medsebojnega zaupanja, spoštovanja in visoke- ga vrednotenja slehernega delov- nega človeka, ne glede na razlike v svetovnem nazoru, bomo rešili človeštvo pred atomsko vojno in propastjo in napredovali v lepšo bodočnost. Uspeh je edino mo- goče doseči s pravilno, ustvar- jalno uporabo marksizma, to nam dokazuje tudi naša zgodovina,« Citirane misli je pred nekaj meseci napisal človek, ki je šti- rideset let predano služil partiji, človek, ki se je žrtvoval za stvar revolucije in socializma, človek, ki je prek svojih moči hotel po- magati k nadaljnjemu razvoju so- cialistične družbe, pa je omah- nil, ko smo najmanj pričakovali, saj nam je bil tako zelo potre- ben zaradi svojih bogatih izku- .šenj. zaradi svoje doslednosti in načelnosti v vseh perečih vpra- šanjih. Ivan Kreft Ormož PROSTOR MED GOSTILNO PRI »GROZDU« in kombinatovo po- slovalnico z reprodukcijskim ma terialom bo zavzel po urbanistič- nem načrtu mesta Ormoža sodob en motel Foto: D. R. DNE IS oktobra 1963 TECMIK Strun S Obisb bnjiževnihov v Ptuju " pcc2£t:te\ tedna ctr-oka je d:-u£tv:^ cri^ateliev mladine Ptu] cc^ sbilc na literarno srecar.ie 2 Tilidino knu2=vnike Franceta 5s\ ka Toneta Seliškana in E-iP-kf Turra V op^ek 11 okto- b'-? '/"'S iF hij? "h 11 ,,iM prva ■aviia ijia rn-mocnlfe do- p^ldp.p 'J ^'■''dTimladino. ^^ladui? te ^ ' "rlikir" * '^'.!se- nic-;n ipreiela kn]i7.e\'nike 'n iih nbdariJa ^ ®opk! rdečih nageli- p.o^ Knnzevniki »^itah -voia 'iterarpM deJa Diedv em rar h?2'iHke23 niienia. Tov Prance k ip priDovedn. a) r. iim?':kih cr!n-ital šp ko+ otrok V družini ops ie bilo "p- hko otrok m sem moral tudi ta-- ad 5cle. Ucll serr. se iv. postal 'esr. ^s-T- ' 'i-.li-s.ie ■^•p.c "1■ I ': ■-is>, r>s vo.»r> p*^* > = t'I ^1,11'. ."^i-finj 'P ;() 'al .OC'!«^ :C. Oo'.<- J.O. -i je navedlo, da je napisal Sinje- ga galeba vimel sem prilozno^it na neki ladji spoznati trdo živ- ljenje mornarjev'. Potreben jim je pogum m veliko tovarištvo. Tako sem napisal Bratovščino -mjega galeba. Pesmi sem pisal največ v partizanskih časih. Bi- lo je težko pisati med vojno, ker ni bilo časa in ne papirja. Živ- ljenje pa je bilo bogato. Tako sem napisal vec partizanskih pesmi v zbirki ,V naročju do- movine',« Mladinka je vprašala se to: »Vi ste bili v 18. diviziji. Ali ste poznali ptu,tskega rojaka Toneta Žnidariča, ki je padel in po katerem se imenuje naša šo- la.« Tovariš Seli.škar se je zami- slil. brskal po spominih starih partizanskih tovarišev in potr- dil: Spominjam se ga, hraber borec je bil in dober tovariš. Spominjam se o njem nekega dogodka, o katerem bom nekaj napisal.« Zadovoljen j • bil. da ga je mladinka .spomnila tega partizan?!;e,ga tovariša. S«^ mnogo bi mladina rada sli- šala in še mnogo bi izvedeli, \'endgr je čas hitro potekM. Književniki so se prisrčno po- slovili od mladine in ji priporo- čili naj veliko bere, da bodo tu- di oni pisali. V imenu Društva prijateljev mladine se je tovarišica Angelca Ziberna zahvalila za obisk in podarila vsakemu album Ptuja. Književniki so obljubili, da bodo prihodnjo pomlad še obi- skali Ptuj in' otroke drugih šol ptujske občine. a. a. LITEF.AF..VEGA VECERA IcA is-?® ctnh !!s£.i!». F B&trk, T. Sellškar In B Jurez Fsts- F. LA^:C-£P.HOLC Po litnii oiroifi. ^rrm X« fe pa Zdre.^ Ob tednu otroka, ki ga pri- reja tako humana organizaci- ja ali po domače človeko- ljubno društvo, se bolje reče- no otrokoljubno društvo pri- jateljev mladine, mi ne da m.iru čudno vprašanje: čemu koristijo dojenčki? Prav zares, preden pridejo na svet, ko jih še tako rekoč nič ni. ko je samo še strah, da bodo — koliko skrbi! In koliko stroškov za skupnost: dispanzerski pregledi, labora- torijsko preverjanje, komisi- ja za splave, zdravljenja... Potem ko jih mati nosi, da ne govorimo o težavah, ki jih ona ima, kaj bi to, saj to so težave posameznika, bi rekli privatne težave, nas pa skrbi skupnost, ne privatnik, pa vendar samo pomislite, da bi naj močnejša polovica držav- ljanov, ki jim ni dano biti mati. poskusila nositi do ^ kg težak tovor, dan in noč, brez prestanka; samo to, brez dru- gih skrbi in bolečin. Kaj pa porod? in brez njega dojenč- ka ni, kratko in malo ni! Kakšno breme je to za skup- nost. porodnišnica, to je še najmanjši strošek, kaj pa ba- bice na terenu, ko se nekje sliši, čemu da sploh .še so? Grozno so nerentabilne! Saj porodov na domu z babičino pomočjo je vedno manj. Pa materinski dom, ki toliko sta- ne in služi čemu? Tistih dve- sto žena in seveda prav toli- ko bodočih dojenčkov pa taki stroški! Na delovnih mestih so bile težave z bodočimi ma- terami, z doječimi pa nič manj, kakšna je to polno- vredna delovna sila? Same težave in sitnosti. Zakon predvideva, da nosečnice ne bi smele delati ne stoje, ne samo sede, ne ponoči, ne . .. itd.; vse zaradi teh ljubih do- jenčkov, ali ni to nadlega? Saj mnoge matere, posebno v industriji skrivajo svojo no- sečnost kolikor morejo, da ne bi bilo .!!P teh težav, pa ven- dar, doma naj bi rajše bile ženske, tam saj niso v javno napoto in nihče ne vidi, koli- ko delajo. Končno je dojenček vendar le tu. kljub vsemu. Njegova prisotnost spravi celo hišo v nered, joče se, kriči, pa ple- nice, pa vse drugo. In še oče naj bi pomagal! Samo en pri- ■^r: mati dela v grabi na njivi, babica pa, ki ji je osnovna dolžnost obiskovati novorojenčke, opazi, da mu je kožica na hrbtu vsa ranjava, torej ne sme ležati v mokrih plenicah; mati "ne more pogo- ■sto zapustiti delo, zato naj bi oče pomagal, pa ga vmes tu- di on djal na suho. »Kaj jaz? Saj ne znam.« »Rom vas na- učila, saj ni težko,« pravi ba- bica. Revež se je pritožil pri sosedu: »Smrklja, olike naj bi se naučila, meni kaj take- ga ...« In kako globoko so padli tisti očetje, ki pomagajo ženam oprati plenice, človek SI niti ne upa izgovoriti kaj takega... In vse zaradi do- jenčkov. Lahko jih napadamo tako, ker se braniti ne morejo sa- mi, če pa jočejo, verjemite, da ne zaradi tega, ker bi za- vidali ribicam, ki bodr> drobi- le lep akvarij v hotelu, saj iih bodo sladkopnedneži po- jedli. pa tudi piščančkom, ne zavidajo njihovih dragih farm., saj iih plačujejo z živ- ljenjem. Tudi bekoni. po do- m.ače pujski, niso na bolj- šem. saj bodo plačali še s presežkom investirane mili- jone. • Kaj pa dojenček? Skrb zanj je NEGOSPODARSKA dejavnost, ali ni potem umestno vprašanje, čemAi ko- ristijo? Zdrave, bistre, dela- zmožne državljane bi imeli, seveda, a dojenčke, čemu le? Ali mislite, da so potrebni zdravstveni službi, ki se bori za sredstva, da bi lahko zboljšala njihovo varstvo, da hi obdržala babice na terenu in pridobila/nove, da bi oču- vala materinski dom, da bi preventivni skladi sprejeli še nekaj določil... Moramo skrbeti za gf).'^pb- darski napredek, za ustvar- janje sredstev-, za ekonomsko korist. Sredstva nam bodo- prinesli piščančki, pujski, mogoče še ribice, samo ne i)o- zabimo, čemu naj bodo sred- wkretmmi pred- logi, ki so jih utemeljili # zdravstveni delavci, tistim, ki 0 bodo f> njih odločali, so tudi ^ nan>enjene te vrstice. f N. P. ^ PTUJ Oomačt vtsti TEKMO^AME LOVSKIH PTICARJE^ ^ neiieijo, 13. ^t^rs 1%3, ne prz?ftdila Lovska z-^e^a Ptiit ekiro^asie dsov pticarjer Tek- no*a.njf le bilo na podffocTu lo'*'s'ke drusnne K^idricevp ond mds^tTosr Zupanica ^ širšem poljubnem tekmo- vaiBiu jF dosegel pr^o mesto rjsf >Boi<, 1a«tnik in ^^odnik Vfilan Wp2ic član Lo»'»ke "^ri!- zmF >jo2e Lacko< ftuja. Drupi ip, hil pes >Car<. vodnik in lastnik Lnkman iz Starš, tretji n» >\rant. vodniik m 'ast- mi Valentin Jugonc, dan I or d-ru^^ine ftuj V skup:ni mlajsili mo' pa sn dosegli sle- deča 1 pes >Bri'n "odnik vv 'ast- n!'k Nfilan Hlunic, član lov,ske dr!i'Ž!ne > Icce Lacko< Ptuj 2. ''odnik in lastnik Mir- k^o Korošec. - • - dni obiskuje delovne or- ganizacne r- ptujski občini no- vinar >DeIaT^,'ke snotnost^ic, ki priprarlia posebno reportažo o Ptujski komuni in h,o i^sla pri- bližno na X) do 8 straneh, šte- vilka bo izšla v soboto, 26. t. m. in si že ^^se delovne organi.2a- cije narocnjejo to posebno sts- vilkc. ki b-c prišla našo ob- - '2.CCC h « ' iJiu^rn i^o. o<~, mU nA»e jiiOSLuie c^^u-viiif. x&i£tui"ii'iiii Dibgrnm >^>itivica« v Lackovi ulici. Z ureditvijo sa mopostrežne trgovine — r se- danjih proštorih >Name^ — bo- do tako skoraj ptujski trgovski lokali lepo. vzorno ureietii. Prav lepo urejene iz- ložbe so eedaj v Miirkovi ulici. Cesta Ptuj—Slovenska Bistri- ca je na odseku Kidričevo— Šikole zaprta, ker jo le diii as- faltirajo. To bo za tiste, ki potu- jejo v Celje ali Ljubljaiio prav gotovo v veliko ^.adovoljstvo, saj je bila cesta na tem mestu zelo slaba. FOTO AMATERJI! Kot smo že poročali v sep- tembrski številki našega lista, je odbor >Bratstva in prijatelj- stva.< pri občinskem sindikal- nem svetu Ptuj razpisal nate- čaj za iiajlei)šo fotografijo ob- čine Ptuj v letu ki prika- zuje pokrajino občine Ptuj iii delovnega človeka |)ri delu. Po- drobnej.ša navodila dobite pri občins,kem svetu »Svobod in |)rosvetnili društev Ptuj, Slo- venski trg kamor pošljite tudi fotografije v velikosti 24X'^(tcn). Natečaj pa je bil razpisan tiifli v lui.šem listu, in sicer v "4. .številki od 6. sep- tembra 1965. F o ( n H lil a t e r j i ! l/kori- stite teh nekaj lepih jesejiskih dni za fotografiranje. Najlepše slik(> bodo nagrajene. Sfovo ptujskih «t) rit. Po^rtf! Dra^i Jože! 'Govoril pred odpHim gro- bom Janko Vognnec) Od Tebe se poslednjic po- slavljam v tm.enu ptujskih občanov, ki so Te globoko spoštovali, m v imenu ptui- sktk komunistov^ ki smo vi- deli r Tebi najvišji vzor lika komunista. — Od Tebe, ki si ■:anetil v Ptuju plamen prole- <:nrske revolucije, ki si bil po zloglasni . Ob^ncnir tn v času krvave icstojanuarske dikta- ture vse od leta 1924 dalje — voditelj delavskega razreda ptuisksga okoliša v boju za njegove pravice Od takrat si htl osrednja osebnost med komunisti na območju seda- nje ptujske občine. Leta 1526 se Ti je pridružil še železni- čar Ivan Spolenjak — drugi kl&ni komunist, ki je izkrva- vel za revolucijo ze leta 1940. Skupaj z njim si leta 1928 ustanovil prvo komunistično celico v Ptuju — v Železni- ških delavnicah. Seme socia- listične revolucije si sejal msd delavci — v dslavsko- prosvetnsm društvu :>Svobo- da« in pri »Vzajemnosti« v Ptuju. Revolucionarno misel si širil m.ed delavsko mladi- ."'•.iscj ii': si • nriri -"»C '^'.ZC- cCJ ined ciei-fcvei i/t krneti. svojim osebnim vzgledom in močjo marksističnih idej st vzgojil vrsto revolucionarnih kmetov-komunistov, izmed katenh je posebej izstopal ■narodni heroj Jože Lacko. Široko znanje marksistič- nega nauka, Tvoje plemenito srce in pripravljenost žrtvo- vati vse svoje sile za srečo človeka v socialistični druž- beni ureditvi — Te je po- vzdignilo med vrhove revolu- cije v naši domovini. Buržo- azna oblast Te je preganjala. Skoraj tri leta si trpel v ječah razrednega sovražnika, 4 leta pa v vojnem ujetništvu. Osvobojeni domovini si bil dragoccn borec socialistične- ga razvoja. Nikdar nisi kot t^oditelj in funkcionar ljudske oblasti pozabil na kraje, kjer Ti je tekla zibelka, na Ptuj, na delovno ljudstvo ptujske občine. Kot ljudski poslanec in partijski voditelj si priha- jal k nam in nam govoril na zborih in konferencah. Vedno smo se i^eselili Tvo- jega prihoda, vavdušeno smo Ti odobravali, ko si govoril vedro, jasno in globoko pre- pričevalno o nalogah sociali- stičnega razvoja ... Prihajal si med ptujske komuniste kot najboljš'' svetovalec in uči- telj. Za vse probleme si znal nakazati najboljšo in najbolj humano rešitev. Bil si nam neum..O'>-ep. pomočnik in sveto- valec. Iz zakladnice svojega bo- gatega znanja in plemenitosti svojega srca si nam globoko vcepljal socialistični huma- nizem, nas bogatil in vodil — Ti veliki komMnist! Oznanja! si potrebo po po- globitvi socialistične etike v človeku, tako med ljudmi kot med vsemi narodi sveta. Zato si se tembolj veselil zu- nanje-političnih uspehov, ki Jih dosega na poti miru naše vodstvo z dragim tovarišem Titom na čelu. Ptujčani stojim.o ponosni ob Tvojem grobu — ponosni, a žalostni. Zavedamo se, da smo izgubili s Teboj najpo- mem.bnejšega človeka, revo- lucionarja in prvega častnega občana ptujske občine. Vrzel za Teboj bo velika in težko nadomesti jiva.' Dragi Jože! Ko se poslednjič poslav- ljam od Tebe v imenu Tvojih prijateljev — od vseh tistih Ptujčanov, ki smo Te cenili in globoko spoštovali. Ti zago- tavljam, da bomo Tvoje delo nadaljevali, da nam bo to, kar si nas učil, dragocen pri- spevek pri nadaljnjem deln v boju za boljše in srečnejše življenje. Dragi Jože, še enkrat hvala Ti za vse! Slava Tvojemu spominu, žalujoči družini in svojcem globoko sožalje. KIDRIČEVO Nov^embra bodo konference os- novnih organizacij ZKS-. Na njih bodo obravnavane bodoče naloge organizacij ZKS v sarni tovarni, ki se bliža koncu nadaljnje iz- gradnje in rekonstrukcije, ko bo več časa za urejanje raznih pro- blemov, ki so bili začasno pritis- njeni ob stran. S pogonom rekon- struirane tovarne glinice in novo- zgrajene elektrolize B ,v celoti bo proslavljal kolektiv novo zmago, kar mu bo tudi za spodbudo pri nadaljnjem uspešnem delu. Mirua je pred kratkim kon- čala 6 tečajem za šivanje in krojenje v domu S'/|)L na Vi- čavi. Tečaj je obiskalo lepo število tečajnic, voflila pa ga je tov. Gojkoviceva i/, Ptuja. (M) koncu so vs(^ tečajnice prejele diplome o f>i)ra\ 1 jcncni tečaju. PcsfHfi ucedhi^u ceslai pod vrhkom Zadnjo nedeljo sem se s svo- jimi znanci odpeljal s fičotom proti Ptuju. Na prigovarjanje so- potnikov sem avto usmeril proti Podlehniku in Novi cerkvi do gostilne AlPeri Hernec. Po krat- kem okrepčilu smo se namenili proti Zetalam. V bližimi gostilne pa nas je zamikala nova cesta, ki se odcepi v desno Po njej smo se vozili po samotni dolinici in končno prišli na vrh, kjer je bilo nenadoma konec trdne ceste. Ko smo izstopili, smo videli že par- kirane na ilovnatem razširjenem cestišču 3 fičote, 2 mopeda, 1 motor, en tovornjak s prikolico, na njej pa ne še polne kadi grozdja. V trenutku, ko smo se •opravili iz avtomobila, .smo videli voznika s konjsko vprego, ki je peljal po ilovnati cesti proti pri- kolici grozdje, in tri moške ki so držali voz. Medtem ko so delavci prekladali grozdje na prikolico, smo od njih zvedeli, da smo na Rodnem vrhu v Halozah. Od tega zasilnega parkirnega prostora je okrog 1.50 m poti po blatni ilovnati cesti do šole na odcepu levo in 20(1 m na odcepu desno do učiteljskih stanovanj in vinogradov Kmetijskega kombi- nata. Vsem, ki smo prišli do kon- ca ceste, ni šlo v glavo, da cesta ni speljana vsaj do šole in do vinogradov Kmetijskega kombi- nata. Ali je smotrno, da grozdje vozi privatni voznik najmanj 10 dni ob trgatvi do prikolice in ljudje prenašajo vreče umetnega gnojila do vinogradniškega po- slopja? Z malo dobre volje bi la- hko Kmetijski kombinat po de- ževju razrito cesto poravnal in dal navoziti gramoz na ta kratek odcep ceste. Tako bi tudi motor- na vozila lako opravila na tem odcepu prevoze in bi ne bilo treba mučiti ljudi. Ce bi omenje- ni odcepi bili posuti z gramozom, bi naši fičoti lahko nadaljevali še najmanj 1 km poti po suhih ilov- natih cestah tega odmaknjenega, vendar lepega haloškeg-j predela. ŠE NEKAJ POGREŠAMO V PTUlU Bilo je že večkrat, da so me potniki na avtobusnem postaja- lišču povpraševali za najbližjim straniščem. Nisem jim mogel odgovoriti drugega, kot napotiti jih do javnega stranišča, kamor pa je za potnike, ki potujejo z avtobusom naprej, nemogoče, ker jim v tem času vozilo lahko odpelje. V bližini ni javnega ali vsaj primernega stranišča, ki bi ga lahko potniki uporabljali. Res je, da je na avtobusnem po- stajališču prav tako kot na že- lezniški postaji in povsod, kjer se zbirajo ljudje, stranišče ne- obhodno potrebno. Podjetja za prevoz potnikov pa tudi ptujska komunala bi morali razmišljati o tem vprašanju in čimprej pri- praviti rešitev. V Ptuj bo še prispelo precej obiskovalcev, turistov in drugih, zato jim moramo omogočiti, da jim bo potovanje olajšano. J. B. UČITELJSKI BLOK V PODGORCIH Čeprav gradbena dela nr šestorčku v Podgorcih počasi na- predujejo, bo blok v kratkem vseljiv. Razen gradnje stopnišča in nekaterih manjših gradbenih opravil so gradbena dela konča- na. Gradnja ho po predračunu veljala 25 milijonov dinarjev, z zgraditvijo vodovoda v hlok pa nekoliko več. Z izročitvijo blo- ka svojemu namenu bo vprašanje stanovanj za učitelje v Pod- gorcih rešeno. Nerešen pa je stanovanjski problem učiteljev pri Veliki Nedelji, kjer potreba kriči po gradnji učiteljskega bloka. stran 4 TEDNIK ^^ ^KTOBRA 1963 ISPEHI I.\i TEŽAVE DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE Z občnega zbora DPM v i KTRTI K. 1i>.'l . \1., jKBlL V PTV Jl' OBCM ZBOR OB- CI\SKE ZVFZK DRl-sTVA PRIJATELJEV MLADINE. OBČNEGA /BORA STA SE MED DRUGIMI LDELEZILA TUDI ZASTOPNIK OKRAJNE ZVEZE FN PREDSEDNIK OB- ČINSKE SKUPŠČINE PTUJ LOJZKA STROPNIK. OBCNJ ZBOR SO POZDRAVILI TUDI PIONIRJE Po izvolitvi Helo\nopa pred- sedstva so navzoči počastili sp(v- ipin z l-miniitnim molkojn na nedavno umrlega Hr. Jožeta Po- trča. .Analizo stanja vantven-i vzgojne dejavnosti v ptujski ob- čini je zatem porlal predsednik DPM Frido Klančnik. Iz njego- vega poročila je liilo razvidno, da imamo v občini 4 vzgojno- varstvene ustanove. Kapaciteta vseh ustanoA je 183 otrok, de- janska zasetlha pa je 240 otrok. Iz popisa DPM Ptuj, Dornava, Hajdina, G^rišiiica. Lovrenc na Dr. p. in Majšperk je na podrof'- ju teh društev 5710 otrok do 15. leta 'staroNti. Po starostni strukturi 'je v ustanovah največ otrok od 5 do 7 leta. to so oti:o- ci, ki bi se naj v vrtcu že pri- pravili za šolo. Večina otrok ■prihaja od staršev, kjer sta oba zaposlena, le v 17 družinah je zaposlen samo oče, v 22 druži- nah pa so matere samohranil- ke. V vseh ustanovah so prav ta- ko težave s prostori. Vrtec Ptuj ima premajliite pnv-tore v dveli Ptavbah, vrtee Breg |)a v [-.rivat- ni hiši. Kidričevem je sicer nekoliko boljše, je pa za 60 otrok premajhno. Vprašanje se. ho delno rešilo z dograditvijo nove šole v Trubarjevi ulici. Vendar bo tu treba skrbno pre- misliti. v katere namene bi iz- korisjiili sedanjo šolo »Iranca O^ojnika« — alj za vrtec ali pa posebno šo'o. To pa je treba čimprej cdločifi. ker bo to omo- gočilo trdno planiranje otroške- ga varstva v bodoče. V (>beini deluje tudi "O šolskih mlečnih kuhinj, v katerih dobiva malico ali pa topli obrok okrog 7.000 otrok. Tov. Klančnik je na kon- cu svoje analize dejal, dn je otroško varstvo v komuni ne- razvito, da nimamo pogrebnega števila ustanov in da so te, ki jih imamo, premajhne. Nisiiv u.speli tudi zainteresirati inve- stitorjev, da bi v novogradnjah in pri njih ureddi otroške sobe in prostore za igrišča. Ugoto- viti moramo tudi, da odgovor- ni organi obrin<^ke ^kupseine m stanovanjski sklad niso uf)Ošte- vali te vztrajne zahteve in v sta- novanjskih stavbah ni prostorov za otroke. Ker smo v sredi pri- prav za 7-letni plan. niOrajo zveze DPM prispevati znaten deiež. k skupnim najjorom vseh družbenih sil, da ito var>^tv(l otnvka in skrb zanj našlo v njem s »oje mesto ter da bomo z mo- bilizacijo vseh sil vkiju.'ili v ta plaii izgradnjo niarcrialn.e baze otroškega vnrst\a iii službe za v;,gojo in pomoč dnižini. Za tem je imel Erido Klančnik š(; jioročilo o delu DP.M v Ptu- ju. Dejal je med driifrnn, da \ ključu je (Občinska /.veza DPM s društev, in sicer v Ptuju, llaj- dini, Kidričevem, I <)vr('i!cn na Dr. j).. Majšp(Tk, Gorišniei. Dor- nnvi in Jnršincih. Od teh je le 7 al\ti\nih. ker je društvo v Juršincih prenehalo dflovati. V društvih je po (lodatkih iz lan- skega leta vključcunh čla- nov. Konkretno delo s picVnirji in mladino se odvijo v pionir- skih orsanizacijfih in organiza- cijah ZMS. Pionirske odrede ima vseh 29 (Ksn. šol. Ugotovili je bilo. da so slabi kadrovski in prostorni pogoji. \a šolah manj- ka približno M (i [»redmctnih uči- teljev, le malo šol pa ima delav- nice. kabinete in drugo. Na po- deželju pa tudi ni čutiti zani- nuiiija lokalnih org;inizacij in drušlev. Vaški otroi< je vse bolj zaposlen, ker manjka na-doma- čijah ljudi in delovne sile sploh. JPI trajajo že tretje leto. Po- sebno so r.izgibale učence prve in druge igre. Prve pod temo -:Naš kraj včeraj, danes in ju- tri-r, druge pa i)od temo >Leto telesne kulture-. Občni zbor so pozdravili tudi pionirji. Poročilo o delu JPI je nato podal predsednik <)dbora JPI Eranjo Rebernak. O njegovem poročilu bomo poročali v nasled- nji številki. Poročilom je sledila živahna razprava, v knteri je bil zla- sti govor o težavah in proble- mih društev PM. \ njej sta so- de1o\ali tudi predsednica občin- ske skupščine Lojzka Stropnik in zastopnik okrajne zveze DPM \ida Rudolfova. Na koncu so izvolili novi ll-član^iki odbor in sprejeli nekaj važnih skle- pov. Med temi je sklep, da mo- rnjo vsa DPM aktivno scnlelova- ti v raz|ira\i o obrin''hnr in — lepih dni, da bi lahko čim več zgra- dili. Kot navadno imamo tudi v naši brigadi različne krožke. Pripravili smo tudi že dva pro- grama kiiltnrno-prosvetndi pri- reditev. pri katerih smo d(>se- gli lepie uspeh(\ Nekaj pomoči ^o nam nudili tudi Slovenci, ki -bižijo v Skopju \ kadru jl.A. Vse mladince in mladinke v Sloveniji pozdravlja Jože .Mihelač ' MDB iMajde Silct, Skopje OBCM ZBOR DRLSTVA PRI.IA TELJEV MLADINE V PTUJU: — med porofilom predsednika od bora JPI Franja Rebernaka V TUKNlSCtT PRI PTt Jti Rradi.lo troniitno najvppjo fanrio za vzrrjo bckonrtv. Kapaciteta bo !r(iif> do ."ifl.nnn brkonov, to so mcsnali prašifi tržUj do 100 k«. Po programu morit hi(f farma Uornana do konca leta tOGl in sp ho graflila v treh etapah (CPnfr ili). Prvi rentpr hi hil /a plpmpn- icltf v\ lriip in lif ca i (»o i>!i. crsmii Uonrali v mPsPOM inarro prihodn joja |pfa. dnisi /h poi ' d- nirp in z,rp,ipva!l§ča. l.atprrea bi naj konfall do maja in tretji za pitališ^^a, katprpna !iedo k-n- čali do jiflija prihojhijpga Ipta. Foto: f>. Z. V okviru Tedna otrrtka so nas 11. oktobra obiskali trije naAi znani književniki: France Bevk, Tone Seliškar in Branka .Turca. Zbrali smo se v dvorani Glas- bene šole. Pri.šli so učenci iz breške šole, iz šole Franca Osojnika, iz naše šole (Tone Znidarič) pa smo bili navzoči vsi člani dopisnega in recitacijskega krožka ter vsi učenci 7. a razre- da. Dvorana je bila zasedena in vsi smo nestrpno pričakovali prihod književnikov — končno smo jih le dočakali. V im;?nu vseh prisotnih je tov. Bevka in tov. Jurca pozdravila Majda Bratec iz 8. a razreda, tov. Se- liškarja pa Mirica Mijačevič. Ko se je tov Jurca /.ali^^iUla v iniC- nu vseh za prisrčni pozdrav in šopke cvetja, smo jih še mi po- zdravili z navdušenim ploska- njem. saj je bil za nas obisk književnikov srečen in nevsak- danji dogodek. Prva nam je prebrala odlomek iz svoje knjige tov. Jurca. Bra- la je o družini Skofičevi. ki se izseli v Kanado, nazadnje pa vsi vidijo, da je Ir? najlepše doma! Ob koncu smo bili vsi zelo nav- dušeni. Nato smo z velikim zanim.a- njem poslušali partisan.skn zgod-. bico. ki jo je bral tov. Bevk. saj ga vsi prav dobro poznamo in smo prebrali že mnogo njegovih knjig. Ob koncu smo slišali dve za- nimivi. veseli zgodbici iz par- tizanskih dni. Napisal ju je tov. Seliškar — menda smo bili prvi, ki smo ju sliSali, saj je napisal to pred kratkim, ko se je zdra- vil v bolnišnici. Tudi njegove zgodbice mladina kaj rnda pre- bira. Kdo vendar ne bi poznal njegove Bratovščine sinjega ga- leba in njegovih partizanskih Mul?! Posebno zanimiv je bil pogo- j vor mladine s književniki. Nas ' učence s šole »Tone Znidarič« je i zanimalo, če je tov. Seliškar po- ! znal ptujskega borca Tonfeta Znidariča, ki je bil prav tako v XVni. diviziji kot Seliškar. Od- govoril nam je, da se ga spomi- nji še iz starfe Jugoslavije, ko "je iskal zvezo za Spanijd. Knji- ževniki so izčrpno odgovarjali na vsa naša vprašanja in nam povedali, kdaj so žareli pisati in kakšna nova dela pripravljajo. Mi bi bili menda še kar naprej vpraševali, toda čas je hitro po- tekal in morali smo se posloviti. Mnogo smo zvedeli na tem sre- čanju in želimo, da bi še kdaj doživeli lake prijetne ure s ti- stimi ljudmi, ki pišejo za nas mlade! Dopisni krožek osnovne šole Tono ?,nidarič v Ptuj^l (Kocmut Mihaela, 8. a razred; j Iz šole grede so še vsuli otroci i v tesno izposojevalnico naše mladinske knjižnice z najrazlič- I nejšimi željami. Ta je želel ob- ' vezno čtivo, oni pravljico, tretji zopet zgodbo iz nnrodnoosvobo- dilne borbe. N?katsri mladi bravci so takoj odhiteli doinov, j lio so sprejeli knjige, drugi so Ostali še v čitalnici iil prebirali mladinske revije, časnike iti celo knjige. ' Med slednjimi sta bila živah- ; ni Franček Hlastnik in mirna jMnrica Vestna. »Tovarišica, to- varišica.« je nestrpno silil Fran- ; rek prek vrste, »prosim. Martina Krpana!« »Malo boš moral po- , čakati, najprej moram postreči i tvojim tovarišem, ki so prej pri- i .šli v knjižnico kakor ti.« sem I mu odgovorila. Franček se po ' mojih b.'=;edah ni pomiril, am- i pak je začel od sarne neučakano- sti knr mencati z nogattii. Mari- ca pa je mirno stala ztaven nje- ga: tiho je čakala in opazovala Izdaj svoje sošolke, kako si izbi- 'raj-i knjige, zdaj mene, kako i sem izpolnjevala knjižne listke. ' Slednjič je prišel Franček le na j vrsto, položil je predme knjigo, ! ki si jo je bil izbral sam na I knjižni polici. preden pa sem jo utegnila vpisati, je že Fran- ček planil po njej, stekel v či- talnico in začel prelistavati knjigo. Mala skromna Marica pa je .še vedno čakala. Morala sem jo vprašali, kaj želi, saj je iz same obzirnosti dala celo prednost drugim bravcem. ki so med tem časom prišli k policam. Zaželela si je Prežihove Solzice. Nisem še utegnila izročiti Marici zaželene knjige, že je pridirjal Franček iz čitalnice. »Tovarišica, — - šica, sem že gotov! Prosim, prosim., dajte mi hitro še Valjavčevega Pastirja!« Zelo sem se začudila in vsa iz sebe vzkliknila: »Jur- ček, ja kako pa bereš! V teni kratkem času pač nisi mogel niti površno prebrati knjige. Ti si res pravi hlastnež!« Ozrla sem se v čitalnico; tam je še vedno sedela Marica, zatopljena v čti- vo. Pohvalila sem Frančka, ker zares ljubi knjige. Rekla sem mu. da ga občudujem, ker rad in toliko bere; odvaditi pa se bo moral hlastanja, kajti le takrat, ko se bo poglobil v branje in se I odvadil površnega prelistavanja, j bo spoznal vso lepoto, ki jo nudi I knjiga. Med šiiiUirji Vlak je rplj.al .ekn:',i grlč5t-riat6 pokrajino. Peljali smo se riimo lepih polj. pa.®n!ko\', v ozadju so bili s-dovnjaki. Bilo je kot v Slo- venskih goricah, nrkje okrog Ljutrmera. Le nasadi tobaka .«o morili to sliko. Takšna je bila pdt iz Niša v PriStinri. Gltedal sfrn .skozi okno in videl na paš- nikih mnogo gbveje živine Ni- Fem je prav videl, razmi.sijal sem o Nišu. M":>t-o sarnp je nekaj po- dobno na.iernu M'rib''ru. Rilo nam je všeč. Ljiidjp so bili pbv- pod zelo prijazni. Cele ktila. za- radi katere" smo sfe v Nišu r.pta- vili, je bila zaprta. »Fonedcljoi^^ ni obiskov«, je pi?alo na tabli, pritrjeni na tri metrp visoki zi- dani ograti. Bili rmo prira srb- ske gostoljubnosti. Telefonično .smo zaprosili upra\-o niškega mu- zeja, da nam dovoli izjemen ogled Cele-kule. Naši prošnji so prijazno ugodi- li in že čez nekaj minut smo si ogledovali strahotno prič'-> trplje- nja slovanskih narodov ped tur- škim jarmom. Pretresla nas je zgodovina nastSnka tega stolpa mrtvaških glav. Po bitki na Cegru blizu Niša. V kateri j& p-del srbski knez Šindželif z 8000 srbskimi Kpnrni- ki. so turki p-V viei rfiabh jU- niikov odsekali glave, jim sneli ,7 gla" kožo. jih nagačili in po- "■Inlj §t)lfanu f C;^ri{»rad. T.obanje pidiih Prbnv^ sd nato vzidali v stolp — v C^'p-ktilo — ki naj bi bila .:j;ra- jpne pn?Spvrin, na i-pstn visijo piedni^ti. ki jih pnnekod proda- jajo, na vsf>h obrtriih dplšvnirah in trSf^vinah droj^-zlčni napisi: v srbski cirilici in ^4plarski iatinici. Svnjp t-varišp sem presPn^til t »ndli^nim" obvladanjem šiptar- skega jerika Sele čpr nekaj časa so spoznali vir mojega »znanja«: dvojezične napise! Pn ntjlPdu rarskp džamije, kjer nam jp hodža rar.ložil organiza- cijo mtislimnnskp cerkve in nam pustil pokukati tudi v minaret. sva si s tnvari.^pm kupila bele šiptar.^^ke čepice. Po dolgem po- gajanju smo se končno le zedinili za neko ceno. Tp bele čepice so odiernip na našem izletu še zelo pomembno vlogo. It Pri.4tine, Stptarskega univer- zitetnega me.^ta, smo se odpeljali v pravo srpdišče najmočnejše manjšine v naši državi, v Peč. V tem m«stu .»infarski živelj. V terti sredK<ču jugoslo- vanskih Siptarjev sem opazil svojevrstne oHnose med obema rirljema, srbskim in štptarskim. Zaradi fepic^, ki «em jo mnel na "jlari. me tsl srhafraH r,ll Sip- , trfrja t»('kr?!f me je kdo n^oo- ' voril v šipt^rSkem teziltu, nakar sem mu v slovenščini odgovarjal. Vsak me je seveda začudeno po- gledal. ker me je razumel prav toliko kot jaz njega. 17 km od Peči je eden najlep- ših spomenikov srbske srednje- veške kiiituf?, th-^ri^štit- Visoki Dečani, ki ga je dal zgraditi Šte- fan Dečanski oziroma njegov .«ih, največji srbski vlad-ar riu.^an Sil- ni. V samostanu Dečani. ki so ga čuvali celo barbarski Turki, so pt-ektrisne sredtijeveške freskfž iz 14. stoletja. V sarhtstanu je tudi balžamirano truplo Štefana De- čanskega. Ko smo s-e peljali z Dečanov nazaj v Peč, je stopilo v avtobus t-eiiko dijakov. Svoie mesto sem hotel odstopiti nekemu dekletu, ki pa se je z nekakšnim prezi- rom odmaknilo in ponujenega mesta ni hotela sprejeti Poznej« sem pričel razgovor z nekim SO' potnikom Zvedel sem, da so bil' ti dijaki srbski učitelji.«čniki, ki se vozijo v šolo v riečane, ker ^ Peči ni srbskega učit'^-l]iš.'-a Pcr vedai sem, da sem Slovenec if da smo na izletu po .Tugo^^iavij'' Dijaki tn dijakinje so rne obkro- žili. Dekle. Ki se jf pf^^i odrnak' nilo. se je sedai prijavno smfeli' lja)rr. Beseda rfSlovph-c« je bil^ knf čarnnnrt eeslo. Splo^ '»m opazil, da nas imajo tamkaj' .'■nji prebivalci r.elo v čistih Konec pT^ihodnji^ R RoČa!« FOSEB?»A ZNAME.MfOSr — »tflt kuh-« PTUJ, DNE 18. OKTOBRA 1963 TEDNIK Stran 5 SLOVENSKA CONSKA LIGA ,Jngiav"-Aluminir 2:2 (1:0) v nedeljo je moštvo »Alumi- nija« gostovalo v Kranju. Ze če- trtič zapored je doseglo neodlo- čen rezultat ter osvojilo drago- ceno točko na tujem terenu. Tekma se je odigrala na novem stadionu pred okoli 500 gledalci. Začetek je bil nervozen za obe strani, vendar so bili napadalci Triglava nevarnejši pred vrati gostov. Menjavali so se napadi na obeh straneh in plod enega teh je bilo tudi vodstvo dom.ači- nov v 15. minuti, ko so dosegli zadetek, ki ga vratar Kramber- ger ni mogel ubraniti. Po tem zadetku pa so začeli z ofenzivo tudi napadalci »Aluminija« in le sreči se imajo zahvaliti domači igralci, da ni prišlo do izenače- nja ali celo vodstva gostov. V teh napadih je domači igralec rešil zadetek s same gol črte, pa tudi Kovač je zadel kar dvakrat vratnico. Očitno je bilo, da žo- ga ne najde poti v mrežo. Kljub temu pa se je polčas končal z vodstvom domačinov 1:0. Drugi polčas se je ponovno za- čel z napadi gostov, ki pa so ostali brez zadetka. V eni izmed nenevarnih akcij pred vrati »Aluminija« so dosegli igralci Triglava še drugi zadetek; vra- tar gostov je nespretno posredo- val in žoga se je ustavila v mre- ži za njegovim hrbtom. Domači igralci so bili navdušeni; igralci »Aluminija« pa so se zopet iz- kazali s tem, da so v finišu 90- minutne borbe presenetili na- sprotnika. V zadnjih dvajsetih minutah igre so popolnoma pre- vladovali na igrišču; v tem času so domačini eprestano zavlače- vali igro in izbijali žogo v aut. Deset minut pred koncem tek- m.e so namreč gostje prek Spe- honja, ki je dosegel lep gol z glavo, naiorei zmanjšali rezul- tat na 2:1, samo 3 minute pred koncem pa prek Mesariča dose- gli izenačenje 2:2. Pod vodstvom trenerjev To- maca in Kureliča je »Aluminij« nastopil v postavi: ".ramberger, Markovič, Muršec, Gerečnik, Mesarič, Vodušek, Avbl, Teodo- rovič. Kovač, Spehonja, Zaspan. Sodnik je sodil z manjšimi na- pakami. V predtekmi so mladinci »Alu- minija« po enakovredni igri iz- gubili s sovrstniki Triglava z re- zultatom 3:2 (2:1). Za konec še obljubljeno po- jasnilo: vložen protest na tekmo »Aluminij« — Rudar, ki ga je upravičeno vložil prvoimenova- ni, je komisija pri NZS odkloni- la z utemeljitvijo, da je bila ti- skovna napaka v prejetem bil- tenu NZS in da je bil imenovani igralec kaznovan s prepovedjo nastopanja 2 tekem in ne 3, kot je bilo to pomotoma objavljeno. V. M. BRANIK-DRAVA 5:1 Po zadnjih uspehih, ki jih je doseglo moštvo Drave, so mnogi upali vsaj na pol izkupička v Mariboru, toda presenečenja ni bilo in je zmagal Branik z viso- kim rezultatom. Igralci Drave so se borili skozi vso tekmo, toda športna sireča jim je obrnila hr- bet in so končali tekmo z 9 igralci. Domači so napadli silovito že v začetku in hoteli zlomiti od- por gostov, toda obramba je bi- la na mestu. Branik je povedel z golom Kamenskega, ki je stre- ljal z glavo v zgornji kot. Pri rezultatu 1:0 je ostalo vse do 68. minute, ko je povečal Kamenski rezultat na 2:0. V protinapadu je preigral vso obrambo doma- čih Zmazek in poslal žogo mimo vratarja pred gol, kjer pa jo je v gneči lastni branilec porinil v vrata in zmanjšal rezultat na 1:2, to je bilo v 75. minuti. Od tega trenutka dalje so se odigra- li takšni dogodki na zelenem po- lju ki ne spadajo na športna igrišča: igralci obeh moštev so igrali grobo, v čemer so prednja- čili domačini in rezultat je bil, da sta morala zapustiti Igrišče Kamenski in Ljubeč. Nekateri igralci Branika se niso strinjali z odločitvijo sodnika in so ga zmerjali; končno je sodnik iz- ključil še Lepenika (Branik), to- da na siplošno presenečenje je odločitev na prigovarjanje igral- cev in vodstva Branika prekli- cal. Po petminutni prekinitvi se je tekma nadaljevala. V zadnjih minutah so dosegli igralci Bra- nika še tri gole in s tem zapeča- tili usodo Drave. Kljub porazu je ''''rava v svojih vrstah najb 'šega mo- ža na terenu v vratarju Ivartni- ku, ki je večkrat ubranil skoraj nemogoče s^^-ele, dobro je igral tudi Kekec. Sodnik Babič iz Ma- ribora je bil glavni krivec za takšen potek igre in ni zadovo- ljil. Fužinar — Drava (ml) 1:2. -REL NOGOMETAŠI »DRAVE« Strelsko tekmovanje v nedeljo, 29. septembra 1963, je bil na strelišču ob ormoški cesti v Ptuju začetek IX. tradi- cionalnega občinskega strelske- ga tekmovanja, ki se izvaja vsa- ko leto v jeseni z zračno, malo- kalibrsko (MK) in vojaško pu- ško. Najboljša ekipa prejme prehodni pokal, najboljši posa- mezniki pa razna praktična da- rila. Na začetnem tekmovanju z zračno puško se je v nedeljo zbralo 144 najboljših strelcev in strelk iz strelskih družin ptuj- ske občine. Pozdravil jih je predsednik občinskega strelske- ga odbora Lojze Koželj ter jim po tehničnih navodilih zaželel čimveč uspeha. Člani (ekipno): 1. Turnišče 1610 krogov, 2. Železničar 1597, 3. Kidričevo 1576, 4. TAP I 1445, 5. Spuhlja 1421, 6. Drava 1394, 7. Cirkulane 1391, 8. Delta 1370, 9. ObLO 1210, 10. TAP II 1163, 11. Gorišnica 1042. Najboljši posamezniki: 1. Pul- ko (Tur.) 180, 2. Mihelač (Tur.) 176, 3. Bizjak (TAP) 175, 4. Strmšek (Zel.) 173, 5. Bračič (Spuh.) 172 itd. Med članicami je bila naj- uspešnejša Kramberger Olga (Kidr.) s 157 krogi. Mladinska ekipa ObLO je brez konkurence nastreljala 606 krogov. Najuspešnejša v ekipi sta bila Belšak (147) in Mašano- vič (124). Pionirji (ekipno): 1. Cirkulane 558 krogov, 2. Železničar 494, 3. ObLO 382. Najboljši posamezniki: 1. Gole (Cirk.) 161, 2. Pintarič (Cirk.) !34, 3. Koželj B. (Zel.) 130 itd. Prehodni pokal je tokrat pre- jela ekipa iz Tumišča in ga od- vzela lanskim zmagovalcem eki- pi Železničarja. Naslednje tek- movanje z malokalibrsko puško bo v nedeljo, 13. oktobra, v Ki- dričevem, ker strelišče v Ptuju še ni urejeno. To bo brez dvoma potekalo v ostrejši konkurenci. Za favorita pa veljajo predvsem stari rivali, ni pa rečeno, da lahko pride tudi do preseneče- nja. Pravico do sodelovanja imajo družine, ki so na prvem tekmovanju dosegle predpisano normo. K. A. Štajerska cona Lepa zmaga domačinov Drava-MTT-LIvarna 32:12(15:8) Okrog 500 gledalcev je v ne- deljo zadovoljnih zapuščalo igri- šče Drave na Ormoški cesti, saj S9 bili zadovoljni z lepo igro I Drave, predvsem pa že / vi- j soko in zasluženo zmago. Zma- ga Drave ni bila niti enkrat v nevarnosti. Igralci MTT-Li- varne so edino v začetku nekaj pokazali. Domačini so po za- slugi hitrih in nenadnih prodo- rov Rozmana dosegli gole. Zma- ga bi bila lahko še večja, saj so domačini zapravili nekaj števil- nih priložnosti. Sodnik ponov- no ni opravil svoje naloge za- dovoljivo. Igralci M'1T-Li- varne so dosegli več kot polo- vico golov iz Z-metrovk. med- tem ko je Drava izvajala le 2- sedemmetrovki in obe realizi- rala. Gole za Dravo so dosegli: Žlender 11, Rozman ?, Strašek 6, Ilojker 3, Stalcer 2, ter Šu- lek, Cernezcl in Žemljic po ene- ga. Pri MTT-Livarni sta bila najboljša Klajnšek s 6 goli in Frangež s 4. Sodil je Brumen. Republiška liga DRAVA-CRNOMELJ (ženske) 4:10 Lestvica po VI. kolu: 2RK »Celje« 6 6 0 0 125:61 12 Radeče 5 4 0 1 9V:68 8 Drava 6 4 0 2 139:104 8 P. Celje 5 2 3 0 86:76 7 Brežice 5 2 1 2 109:94 5 Rudar (V) 6 2 1 3 97:127 5 MTT-livarna 6 1 2 3 99:131 4 i Nafta 6 2 0 4 66:138 4 i Beltinci 5 1 0 4 87:89 2 Krmelj 6 0 1 5 80:99 1 Mariborska okrajna liga: Člani B: Drava : MIT 5:0 w. o.; članice: Drava B : MIT 5:12 (2:4); mladinci: Drava : MTT 26:5 (12:2). Kolo presenečenj v občinski ligi Nogometaši v občinski ligi so v nedeljo odigrali ()eto kolo, ki ga lahko imen n jemo kolo pre- senečenj. Največje je prav go- tovo zmaga Markove v Ptuju proti enemu izmed favoritov ekipi Kovinarja. Fudi TAP ni imel lahkega dela v Dornavi in ,e zmagal le z golom razlike, 'reseneča pa tudi poraz Tiskar- ne v igri z enajstorico Vidma. Prvi »poraz« je v nedeljo doži- vela tudi llajdina v srečanju s Pekarjem. Rezultati so nasled- nji: Dornava ~ TAP 1:2, Kovi- nar — Markovci Rogoznica — Desternik 2:1, Pekar ~ llaj- dina 4:1, Tiskarna — Videm 1:2. Na lestvici še vedno vodi brez poraza TAP z 10 točkami, sle- dijo Pekar in Kovinar s po 8 točkami itd. Pred nedeljskimi športnimi dogodki Nogometaši Po treh zaporednih remijih bo- do nogometaši Aluminija v ne- deljo PROSTI. Odred - . rim je odstopil iz nadaljnjega tekmo- vanja in tako te tekme ne bo —• Drava se bo v okviru MM-lige sestala v nedeljo s Fužinarjem z Raven, ki je v nedeljo visoko poraztl Ojstrico. Tekma bo po- poldne na stadionu Drave na Ormoški cesti. •— V občinski nogometni ligi bodo nadaljevali s 6. kolom." Enajstorica Tap je edina še na- pora žen a ekipa v tem tekmova- n ju. Rokometaši Rokometaši Drave potujejo v nedeljo v Velenje, kjer se bodo pomerili z domačim Rudarjem. Vprašamo se, ali bo ponovno visok poraz? Doma znajo lepo zaigrati, na tujem igrišču so pa letos kot začetniki. V nedeljo so proti .MTT-Livarni pokazali do- bro igro in upajmo, da v Vele- nju ne bodo razočarali. — Ženske se bodo sestale r Ptuju proti enemu izmed favo- ritov Mladosti iz Kranja. Po ne- kaj zaporednih porazih, bodo domačinke verjetno tudi tokrat ostale brez točk. [r\\ ž cj [j^ > ^^ Ostaninio inladi Ko smo v najlepših letih našega življenja, se premalo zavedamo, kako dragoceno premoženje je mladost. Ko smo krepki in pre- kipevajočih sil, se nam zdi sko- raj nemogoče, da se nekega dne vse obrne na slabše. Prav zato mnogo ljudi po neumnem zapravi mladost. Človek pogosto slabo ravna s svojim zdravjem, ker se hoče čimhitreje prej povzpeti, uspeti v življenju. Geslo je: »Pohitimo, dokler smo pri močeh; ko ,uspe- mo', bomo zmanjšali tempo, te- daj bo časa za lagodno življenje, saj bomo živeli od tistega, kar smo si ustvarili.« V tem je uso- dna zmota. Zgodi se, da človek sicer ustva- ri svoje ambiciozne načrte, ven- dar jih doseže telesno in duševno utrujen, če ne celo bolan. Pa bi jih lahko uresničil, če bi pamet- neje ravnal in bolje skrbel za zdravje, ne da bi pri tem zapra- vil svojo mladost. Hlastanje, po uspehu in materialnih dobrinah je v modernem času zmeraj več. Ali ni žalostno slišati ljudi, ko tožijo: »Petintrideset jih imam že«, ko bi se moral pohvaliti, češ, šele petintrideset let imam! Naučimo se torej kako ostane- mo mladi. Ni težavno! Najprej prehrana Normalen človek, ki opravlja zmerno težko delo, naj je trikrat dnevno: zjutraj, zajtrk, opoldne kosilo in proti večeru večerjo. Urnik teh obrokov naj bo po možnosti čimbolj stalen. Jejmo počasi, dobro žvečimo in med jedjo .si ne belimo glave z družin- skimi in poklicnimi skrbmi. Kako izdatni naj bodo posamez- ni obroki? Zajtrk pred odhodom na delo naj bo najobilnejši, ko- silo zmerno, okoli petih popoldne lahka malica in nato zvečer še lažja večerja. Dnevni red je to- rej nekoliko drugačen od onega, kt je običajen pri nas, številne izku.šnje in raziskave pa so potr- dile, da je v vseh ozirih najugod- nejši. Kosilo nas ne sme napraviti zaspane in nam povzročati težav pri popoldanskem delu. Zaspa- nost po jedi je zmeraj znak, da smo v nečem pretirali, da nismo Upoštevali pravil zdrave prehra- ne. Po Jedi je priporočljiv kraj- ši počitek (ne dalj.ši od pol ure), bolje za prehrano pa je, če se malo "^prehodimo, tako po kosilu kakor tudi po večerji. Zvečer ni pa- metno leči prej kakor dve do tri ure po večerji. Dnevni obrok hrane, potreben za dobro počutje, uspešno teles- no in duševno delo ter za vzdr- ževanje primerne teže, je odvisen ne samo od spola, starosti, konsti- tucije posameznika, ampak tudi od cije posameznika, ampak tudi od porabe energije, to je od kalorij, ! ki jih človek čez dan porabi pri delu. To dnevno porabo energije za različne poklice, izraženo v kalorijah, kaže priloženi grafi- kon Podhranjenost ima vsekakor škodljive posledice za človeški organizem; je hujše so pa posle- dice pretiranih količin hrane, zla- sti v današnjem času, ko je hra- ne dovolj. Nekateri ljudje so sreč- ni, da lahko jedo po mili volji, ne da bi se redili; to pa ne po- meni, da jim ta razvada ne ^ škodila. Pretirano uživanje hrane pa je na splošno poglavitni vzrok debelosti, ki človeka predčasno postara. Navedimo nekaj osnovnih pra- vil zdrave prehrane: — Malo kruha in testenin. — Maščobe naj bodo po mož- nosti rastlinske (olje, margarina). — Jedila naj bodo zmerno so- Ijena. — Cimmanj ocvrtih jedi. — Malo omak, prekajenega ter , soljenega m.esa. — Jejmo pusto, ne mastno me- so, kuhano,ali pečeno na žaru. — Čimveč rib. — Mnogo mleka. — Izogibajmo se mastnih in pi- kantnih sirov. — Mnogo zelenjave in sočivja, surovega in malo zabeljenega, presno sadje. — Sladkarije jejmo le zelo po- redko. — Vode ne pijmo mnogo. Pri jedi kozarec vina. Nekaj o kalorijah Videli smo diagram o kalorič- nih potrebah človeka v različnih poklicih. Toliko kalorij je treba dnevno dovesti z raznimi živili. Kalorija je enota, s katero meri- mo vsebino energije v posamez- nih jedilih; z njimi lahko prera- čunamo hranilno vrednost posa- meznih živil. Priobčamo tabelo kaloričnih vrednosti najobičajnej- : ših živil — velja za sto gramov živila (napr., 100 g masti vsebu- je 902 kalorij, 100 g kruha 273 itd.) Mast 902 Olje 900 Slanina 885 Maslo 765 Čokolada 421 Kuhano suho meso 421 Sladkor 410 Moka, pšenica 354 Masten sir 350 Testenine 340 Mastno meso 334 Suhi fižol 316 Kruh 273 Marmelada 220 Pražen krompir 200 Perutnina 198 Telečja jetra 141 Pusto meso 100 Polnomastno mleko 65 Dnevne energetske potrebe zna- šajo pri odraslem človeku nor- malne višine in teže ter zmer- nega življenja okoli 2500 kalorij. Kdor telesno dela, porabi seveda več. Glavni vzrok debelosti pa je v prvi vrsti preveč zaužitih ka- lorij — ne pa količina hrane, ki je lahko tudi malo kalorična. Debelost jemlje mladost Brez pdTnena je mnogo govo- riti o tem, da debelost ni korist- na. Debelost je na škodo zdravju in lepoti, drugače povedano, na škodo mladosti. Ne opravičujte se, češ da se v »določeni starosti« človek tako ali tako mora zredi- ti. Ne prepustite se tako zlahka! Poiščite v priloženih tabelah pri- merno težo, ki ustreza vaši sta- rosti in višini, ter jo skušajte do- seči in nato vzdrževati. Pogosto se tehtajte. Ce ste zelo debeli, je tedaj do- kaj težavno shujšati. Za primer- no dieto povprašajte zdravnika. Ako pa le za nekaj kilogramov presegate vašo idealno težo, jo lahko dosežeta z razmeroma maj- hnimi osebnimi žrtvami. Vsako jutro se po opravljeni toaleti stehtajte. Ce tehtnica kaže več kakor pa prej.šnji dan, preko dneva ne jejt« nikakšnih testenin, čimmanj kiuha, izognite se slad- karijam, marmeladi, surovemu maslu, smetani, mastnemu mesu in pivu. Svetujemo vam tale shujševal- ni jedilnik: zjutraj: jogurt, kavo, malo kruha. Ob desetih: sadni sok. Opoldne: meso na žaru ali surovo, mnogo presne zelenjave, eno jabolko. Ob petih: sadni sok. Zvečer: mnogo kuhane ali pres- ne zelenjave, eno jajce in sadje. Med obroki ne pijte. Kdor ima za seboj petnajst ali dvajset let kadilske kariere, se mora nemudoma omejiti v ciga- retah, če noče, da izgubi zdravje in mladost. Ne gre za to, da bi povsem opustil kajenje. Pokadite samo: — pet ali šest cigaret dnevno, vendar nikoli na tešče, nikoli zvečer pred spanjem, — nikoli med jedjo. Cigareto pokadite samo do po- lovice, potem ostanek odvrzite. Na priobčenl sliki vidite, da po- kadimo s prvo polovico cigarete vsega nikotina, medtem ko z drugo! Preden dim vdihnete, ga malce izpustite iz ust, tako zmanjšate količino, ki zaide v pljuča. Priporočljive so cigarete s filtrom, pa še te ie dobro ka- diti z ustnikom. Vedimo, da je že sama cigare- ta naravni filter, v katerem se nabira večji del nikotina. Zato tudi cigarete s filtrom ne zadrže mnogo nikotina, če jih kadimo do konca, to je, če pokadimo ves tobak, ki tedaj vsebuje tako vi- sok odstotek nikotina, da ga fil- ter ne more zadržati V takem primeru je isto, ko da bi kadili cigareto brez filtra. Slabo ravna tisti, ki čaka prvih težav z zdravjem, predeli se od- reče kajenju. Ne gre pa samo za zdravje, ampak tudi za estetiko: zlasti ženske naj vedo, da kajenje slabo vpliva na polt. Kdor skrbi za to. da ohrani mladost, naj na to še za časa pomisli. Predsodek je, da se ni dobro odreči kajenju naenkrat, ker lah- ko nastopijo škodljive posledice nenadne abstinence. Vseeno pa je zaradi psihičnih činiteljev nema- ra bolje, da postopoma zmanjšu- jemo dnevno število cigaret. Ce ne gre za slabo zdravje, lahko ostanemo pri petih, šestih ciga- retah dnevno. Kdor pretirava s kajenjem, pa ga ne more omejiti, je slabič. Kdor kadi še dalje, kljub temu, da tobak očitno škoduje njegove- mu zdravju, je nespameten. Kdor ne kadi in nima poželenja po ka- jenju. pa je z eno besedo srečen, ne da bi seveda imel za to kakš*- ne zasluge. Kdor rad kadi, naj, vendar pet, šest, največ deset cigaret dnevno. Se boljše je kaditi pipo. to pa zato, ker dima iz pipe ne vdiha- vamo. Alkohol: malo ga je dobro Ameriški biolog Leon Green- berg z yalske univerze je z mno- gimi poskusi dokazal, da deluje alkohol v majhnih količinah po- mirjevalno. Znanstvenik zatrjuje, da zmerna uporaba alkohola blaži živčno napetost. Koliko alkohola kaže piti, da bi nam koristilo? Najprej se pome- nimo o vinu. nato o žganih pija- čah. Največja količina vina, ki jo lahko spijemo brez škode za zdravje, je različna glede na spol in vrsto dela, s katerim se ukvar- jamo Ženska nai popije okoli pol litra vina dnevno, intelektualec tričetrt litra, fizični delavec liter. Zmerne količine vina prijetno poživijo živčni sistem, dajo orga- nizmu občutje ugodja, ublažijo utrujenost mišic in preženejo du- ševno potrtost. Priporočljivo je piti vino samo med jedjo. Izogibajte se aperitivov. Zlasti škodljivi so koktelji, med kate- rimi so nekateri prave hudičeve mešanice. Seveda ni zlo, če kdaj pa kdaj le popijemo žgano pija- čo za aperitiv; vendar naj takoj zatem sledi jed. Nikakor nai pa to ne pride v navado. Ce nimate teka, ne mislite, da boste uredi- li želodec z aperitivl. Raje obi- ščite zdravnika. Isto bi moglo biti za žgane pi- jače nasploh. Mnogi jih pijejo Iz navade, drugi zato, da izboljšajo prebavo. Navada ie slaba, enako tudi velja piti »za zdravje«. Vam žgane pijače dišijo? Prav, pijte jih, toda 1, zmerno. 2. pija- če zares dobre kvalitete in 3 po možnosti konjak, rum, in če si lahko privoščite, vodko ali viski. Relativno škodljivost posamez- nih žganih pijač navaia na.slednja tabela: (Nadaljevanje sledi) w on TEDNIK PTTV. DNT: 18 OKTOBBA TOLAŽBA »Tako majhna klobasa za 100 dinarjev, povrhu pa še smrdi!« »Ne razburjajte se vendar. Ce bi bila čja, bi še bolj smrdela.« OLAJŠEVALNA 0'''0LISCINA »V trgovini ste ukradli ducat robcev! Ali lahko poveste kaj v »Da, imel sem strašen nahod!« svojo obrambo?« ROJSTVA - rodile so: Milo- šič Elizabeta, Pobrežje 160 — Dragico; Sterbal ^Tatilda, Goriš- nica 56 — Janeza; Drevenšek Alojzija, Dragonja vas 17 — An- dreja; Logožar Alojzija, Središče 89 — Draga; Križanec Marija, Njiverce 7 — deklico; Jurhan Neža. Prerad 48 — SoUjj, Hoz- jan Cirila, Kidričevo 68 — An- tona; Pisanec Marija, Ivanjkov- ci 28 — dečka; Vidovič Marija, Kidričevo 40 — Antona; Galo- vič Ljubica, Krapina, Matija Gubca 8 — Silvo; Božičko Olga, Dravinjski vrh 12 — deklico; Krumpah Marija, Draženci 52 — deklico; Ladinek Vera, Cir- kulane 33 — dečka; Brodnjak r)anijela, Ptuj, Ljutomerska ce- sta 25 — Danijela. POROKE: Hren Franc, Ptuj, Cankarjeva ulica 9, in Vidovič Terezija, Draženci 63. SMRTI: Vaupotič Mihael, Kr- čevina pri» Ptuju 3, roj. 1880, umrl 9. oktobra 1963; Korez Franc, Zetale 25, roj. 9, okto- bra 1963, umrl 11. oktobra 1963; Mesarec, roj. Bešvir Jožefa, Ki- dričevo 15, roj. 1895, umrla 13. oktobra 1963. Cepljenje malih otrok proti l(ozam Vsi otroci rojeni 1962. 1. in ostali do treh let starosti, ki še niso bili cepljeni proti kozam, bodo na področju zdravstvene- ga doma Ptuj cepljeni po sle- dečem razporedu: Ptuj na higienski postaji 17. in 18. okt. ob 16. uri, 29. okt. in 4. nov. kontrola ob 16. uri. Cirkulane v zdrav, postaji 18. okt. 1963 ob 8. uri. 30. okt. kontrola ob 8. uri Zavrč v ambulanti 18. okt. ob 11.30, 30. okt. kontrola ob 11.30. Grajena v šoli 21. okt. ob 10. uri, 4. nov. kontrola ob 10. n rl Dornava v šoli 21. okt. ob 13. uri, 4. nov. kontrola ob 13. uri. Pacinje v gostilni Tobias OBVESTILO Uprava d <,> občinske skupščin Ptuj OBVESCA vse zasebne pj --ajalc^ vin- '"^me 1963, ki so proizvedli vino iz lastn; 'i k' 'ienega ? 'ia plemen vinske tr':e, da mo-^io prijaviti pridelek na sedežu ti- stega krajevnega urada, kjer imajo vkleteno vmo. CAS PRIJAVE JE OD 21. ok- tobra do 4. no\ am^- '^63. leta. Hkrati obv^ščamr tudi proiz- vaj?'*'- =-. dp. morajo ->r^d začetkom proizv'^-" žsranja prijaviti vsako žp-^-•-'-uho, ne glede na to, iz kakšnih surovin ga bodo proizvajali. Prijave sprejema pristojen krajevni urad, kateri izdaja pri- javi j encu predpisani obrazec zaradi dokazila kontrolnim or- ganom pri žganjekuhi. Istočasno opozarjamo proizva- jalce vina in žganja na določila IV. in V. razdelka navodil o po- biranju in kontroli prometnega davka od špirita in alkoholnih pijač (Uradni list FLRJ, št. 21/54, 4/55 in 60/59), naj bodo pri da- janju prijav dosledni, kolikor si ne želijo kazni, ki so predpisane v citiranih navodilih. Uprava za dohodke občinske skupščine Ptuj 21. okt. ob 14. uri, 4. nor. kon- trola ob 14. uri. Podvinci v gostilni Pravdič 21. okt. ob 14.30, 4. nov. kontro- la ob 14.30. Trnovska vas v šoli 22. okt. ob 10. uri. 5. nov. kontrola ob 10. uri. Desternik v šoli 22. okt. ob 11.30, 5. nov. kontrola olj 11.30. Janežovci v ambulanti 22. okt. ob 13. uri, 5. nov, kontro- la ob 13. uri. Rogoznica v zadružnem do- mu 22. okt. ob 14.30, 5. nov. kontrola ob 14.30. Juršinci v zdrav, pofitaji okt. ob 15. uri, 5. nov. kontrola ob 15. uri. Markovci v šoli 23. okt. ob 11. uri, 6. nov. kontrola ob 11. uri. Gorišnica v zdrav, postaji 23. okt. ob 13. uri, 6. nov. kon- trola ob 13. uri. Polenšak v šoli 23. okt. ob 15. uri. 6. nov. kontrola x>b 15. uri. Leskovec v šoli 24\ okt. ob 10. uri. 7. nov. kontrola ob 10. uri. Videm v šoli 24. okt. ob 13. uri, 7. nov. kontrola ob 13. uri. Stojnci v postaji Rdečega kri- ža 24. okt. ob 14. uri, 7. nov. kontrola ob 14. uri. Vitomarci v šoli 24. okt. ob 15. uri. 7. nov. kontrola ob 15. uri. Podlehnik v šoli 25. okt. ob 9.30, 8. nov. kontrola ob 9.30. Gruškovje v .šoli 25. okt. ob 12. uri, 8. Dov. kontrola ob 12. uri. Rodni vrh v šoli 25. okt. ob 13.30. 8. nov. kontrola ob 13.30. Zetale v ambulanti 26. okt. ob 9. uri. 9. nov. kontrola ob 9. uri. Sela v šoli 26. okt. ob 11. uri, 9. nov. kontrola ob 11. nri. Cepljenje je obvezno. Starši so dobili osebna vabila. Otr^.k naj bo čist in oblečen v čisto, po možnosti naj imajo srajčke široke rokave. Zdravstvene iz- kaznice in izkaznice o ceplje- nju prinesite s seboj. Higienska postaja ZdraTstvenega doma Ptuj. Humor PRI ZDRAVNIKU Zdravnik pacientu: — Proč s tobakom in alkoho- lom, izogibajte se žensk in po- nočevanja, opustite vsak šport, ne hodite na izlete in ne obi- skujte javnih lokalov — zlasti pa skrbite za razvedrilo! PREVIDNOST Mamica, očka in Janezek so na obisku pri znanki, ki reče ob odhodu: »Tonček, ali mi boš dal poljubček?« »Ne, tetica, ne bi rad dobil klofute, kot jo je zadnjič očka!« OTROŠKA MODROST Janezek trdi: »Ženijo se lahko samo sorodniki!« Zakaj? »Samo poglej: očka je vzel mamico, ded babico, stric pa te- to!« r DRUŽINSKA »Janez, že spet greš v gostil- no? Ali ne veš, da bo čez teden dni treba plačati elektriko?« »No, do takrat bom pa že na- zaj!« za čas od 20. do 27. oktobra 1963 Prvi krajec bo v petek, 25. ok- tobra, ob 18.21. Napoved: ves te- den bo stanovitno lepo vreme. Jutra precej mrzla. Cez dan tem- peratura okrog 15 stop. C. Alojz Cestnik TRZNE CENE PRI TRG. POD- JETJU »POVRTNINA« (PRI MAGDI) Kostanji 60. jajca 35, orehi 300, čebula 90, krompir 30, če- sen 350, solata 140, zelje 40, paprika 80, ohrovt 50, cvetača 200, iabolka 70, hruške 140, ku- tine 100, grozdje 160, kislo ze- lje 90 din. V zalogi"^ imajo tudi Tino, pivo in drugo.