CSD MOCS LUKA KOPER Glasilo Luke Koper št.l, marec 1997 v BRUNO KORELIČ, predsednik uprave Luke Koper d.d. prejel Nagrado GZS za izjemne dosežke v gospodarstvu Gospodarska zbornica Slovenije je marca 1968. leta sprejela sklep o ustanovitvi Nagrade Gospodarske zbornice Slovenije kot priznanja za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev gospodarskih subjektov, ki so odločilno vplivali na izboljšanje njihovega gospodarskega položaja in vidno prispevali k splošnemu napredku slovenskega gospodarstva. Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje nagrado vsako leto po največ 5 nagrad v skupini srednje in velikih podjetij in 5 nagrad v skupini malih podjetij. Nagrado predstavljajo umetniška skulptura akademskega kiparja Janeza Boljke, diploma in denarna nagrada. Od 1969. leta, ko je bila nagrada prvič podeljena, so bili nagrajeni trije vodilni delavci Luke Koper in sicer: Danilo Petrinja kot glavni direktor leta 1970, Rudi Dujc kot namestnik predsednika poslovodnega odbora leta 1988 in letos Bruno Korelič predsednik uprave Luke Koper d.d.. Komisija za Nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je svoj sklep o podelitvi nagrade Brunu Koreliču utemeljila z naslednjim. "Bruno Korelič je od leta 1977 svoje življenje povezal z Luko Koper. To dolgo delovno obdobje je bilo zaznamovano s številnimi prelomnicami v razvoju podjetja. Zaradi zadnje, ki se je zgodila v 90. letih, so izgubili tradicionalne trge v nekdanji skupni državi. Izgubo so morali v kratkem času nadomestiti, in sicer tako, da so se preusmerili na trge v drugih državah v gravitacijskem zaledju koprskega pristanišča. Ko so Avstrija, Češka, Madžarska, Slovaška in druge države povečale svoje tržne deleže v čezmorskem pomenu, se je to odslikalo v večjem, v zadnjih letih celo rekordnem pretovoru v zaradi znanja ter bogatih delovnih oziroma strokovnih Luki Koper. Takšen prehod je Luki Koper uspelo izpeljati izkušenj, ki si jih je nagrajenec pridobil v tem podjetju. Luka Koper je sestavni element severnojadranskega luškega sistema, v katerem se sicer bije hud konkurenčni boj za pretovor blaga. Nagrajenec je spoznal, da si lahko v takšnem poslovnem okolju Luka Koper prednostni položaj pridobi le s kakovostnim in učinkovitim delom, z ustreznimi cenami in predvsem s pravo podjetniško kulturo. Samo s konkurenčno prednostjo pa je mogoče ohraniti in postopoma povečati svoje tržne deleže. Luka Koper je v zadnjih letih, zavoljo tako naravnane politike, odločno sledila izsledkom tehnološkega razvoja. Z nenehnimi in usklajenimi naložbami v tehnološko posodabljanje Iz vsebine: 2. stran: Predstavitev Luke Koper v letu 97 3. stran: Poslovanje v letu 96 5. stran: Borza 6. stran: Kakovost 7. stran: Razno gil mehanizacije in druge opreme ter z rednim vzdrževanjem infrastrukturnih objektov in delovnih priprav so v Kopru ustvarili sodobno tehnološko opremljeno pritstanišče, v katerem je mogoče delati učinkoviteje in z nižjimi stroški. V zadnjih treh letih je podjetje v razširitev zmogljivosti in v različno opremo vložilo več kot štiri milijarde tolarjev lastnih sredstev. Že leta 1994 so se v podjetju temeljito lotili reoraganizacije, v zadnjem času pa sta si nagrajenec in z njim vse vodstvo podjetja prizadevala izboljšati kakovost in uspešnost poslovanja. Nagrajenec skupaj s svojimi sodelavci perspektivo Luke Koper vidi v naslednjih temeljnih razvojnih usmeritvah oziroma z njimi povezanimi cilji: - izpolniti je treba tržne zahteve pri transportnih storitvah v državah članicah Evropske unije; - podjetje se mora prilagoditi gospodarsko-prometnim spremembam v državah gravitacijskega zaledja; - ustanoviti je treba blagovno-distribucijsko središče za gospodarstva z Daljnjega vzhoda in črnomorskih držav. Luka Koper je že v dosedanjem razvoju z gradnjo specializiranih zmogljivosti zagotovila visoko tehnološko raven svojih storitev, z ustrezno organizacijo pa povečala učinkovitost poslovanja. Prav zato ji v procesu prilagajanja ne bo več treba spreminjati predvidenega tehnološkega razvoja, temveč ga bo le dograjevala, tako da bo upoštevala razvojne trende v transportu. V podjetju nameravajo izpolniti zahteve trga Evropske unije, to pa se ujema z enim izmed njihovih ključnih ciljev, to je s projektom "popolna kakovost". Z njim želijo omogočiti kvaliteten preskok in namesto storitev, ki so zanimive zaradi svojega obsega, ponuditi storitve, ki se odlikujejo zaradi svoje visoke kakovosti. Bruno Korelič je z doseženimi rezultati, s svojo prizadevnostjo in delom v Luki Koper, ne nazadnje pa z odličnimi poslovnimi rezultati ter jasno razvojno politiko pomembno pripomogel k celovitemu razvoju Luke Koper. Zato mu komisija Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke podeljuje nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za velika in srednje podjetja." Našemu nagrajencu iskreno čestitamo. PREDSTAVITVE IN PROMOCIJA LUKE KOPER V LETU 1997 Luka Koper v letošnjem letu praznuje 40-ti rojstni dan. V načrtu trženja za letošnje leto smo si zadali jubilej obeležiti predvsem delovno. V skladu z zastavljenimi načrti bodo predstavitve in promocija v podporo: • nadaljevanja naše tržne strategije v prekomorju predvsem na področjih Sredozemlja, Bližnjega in Daljnega Vzhoda ter Latinske Amerike • potrjevanju, utrjevanju in širitvi naših tržnih pozicij v zalednih državah s poudarkom na državah bivše Jugoslavije • promociji naših specializiranih dejavnosti in dejavnosti hčerinskih družb • povečevanju ugleda Luke Koper doma in v tujini Tako se nameravamo udeležiti sami, z našimi predstavniki oz. skupaj s Slovenskimi železnicami in našimi partnerji ali preko predstavnikov Gospodarske zbornice in vladnih institucij, predstavitev, sejmov, kongresov in drugih prireditev: v januarju - marcu: Brazilija, Indija, Madžarska, Slovaška, Koper, Ljubljana v aprilu - juniju: Hrvaška, Indonezija, ZR Jugoslavija, Švica, Češka, Združeni Arabski Emirali, Nemčija Koper, v maju obeleževanje našega jubileja v juliju - septembru: Avstrija, Češka, Pakistan Ljubljana v oktobru-decembru: Malezija, J.Koreja. Povsod tam kjer nam ne bo uspelo sodelovati neposredno, bomo sodelovali z oglasi oz. članki v specializiranih časopisih, revijah ...ali s sponzorstvi. Za vse naštete aktivnosti bomo poizkušali še bolj obogatiti naše promocijske materiale (z dodatnimi prospekti, mapami, sejemskimi panoji, predstavitvami na disketah, idr.) Zaradi vzdževanja našega ugleda in razpoznavnosti Luke Koper je pomebno, da so nastopi posameznikov, posamezne objave, publikacije, promocijski materiali in sponzorstva vsklaieni z našo celostno podobo. Morda je odveč pisati, da se naša prva predstavitev in promocija začneta, ko nas stranke prvič kontaktirajo. Takrat, ko nas prvič pokličejo po telefonu in jim poizkušamo pomagati na telefonski centrali, posameznem terminalu ali pisarni. Takrat, ko se stranke in tiste, ki to še niso pa morda jutri to bodo, pripeljejo pred naš vhod in jim naši vratarji prijazno pomagaju do pravega naslova. Naše stranke so vsi, ki prihajajo v kontakt z nami! Otroci, dijaki, študentje, ki si pridejo ogledat edino slovensko pristanišče, občani, ki jih zanimajo naše delnice in dividende, vsi s katerimi sodelujemo v posameznih poslih, špediterji, prevozniki, agentje, ladjarji, šoferji, kontrolne hiše, cariniki, trgovci, banke, zavarovalnice, institucije, podjetja in delavci, ki si tako služijo svoj kruh. Na ugled Luke Koper vplivamo vsi njeni zaposleni. Poskrbimo, da bomo s svojim vzgledom vplivali na njeno najboljšo predstavitev in promocijo. S.Z.V. POSLOVANJE V LETU 1996 1. Pogoji poslovanja Luka Koper d.d. je uspešno zaključila poslovno leto 1996. Pogoji poslovanja so bili za našo dejavnost dokaj ugodni, kar se nanaša predvsem na gibanja vrednosti ameriškega dolarja. V prid pristaniške dejavnosti so bila tudi gospodarska gibanja v Sloveniji in v drugih srednjeevropskih državah. Pospešena izgradnja prometnic, zlasti avtocestnega omrežja, v Sloveniji ima tudi pozitiven vpliva na usmerjanje blagovnih tokov. Še vedno pa se čutijo vplivi pretrganih gospodarskih vezi Slovenije z državami naslednicami Jugoslavije. V letu 1996 se je na nekatere naše dejavnosti negativno odrazilo tudi ponovno odprtje konkurenčne transportne poti po reki Donavi. V letu 1996 se je spremenila organizacijska struktura koncema. Leto 1996 je bilo prvo leto poslovanja odvisne družbe Luka INPO d.o.o.. V mesecu avgustu je začela s poslovanjem druga odvisna družba Luke Koper d.d. Luka Pristan d.o.o., kije v 100% lastništvu matične družbe. Rezultat organizacijskih sprememb je bilo zmanjšanje povprečnega števila zaposlenih v matični družbi z 922 v letu 1995 na 666 v lanskem letu ter posledično zmanjšanje določenih stroškovnih kategorij. Struktura pretovora po blagovnih skupinah in po profitnih centrih: Vrsta tovora Leto 1996 v tonah v % % izp. načrta Generalni tovori 668.584 10,2 • PC Generalni tovori 436.158 6,7 72,7 • PC Terminal za les 232.426 3,5 105,6 Kontejnerji, vozila 908.103 13,9 84,9 Razsuti in sipki tovori 3.521.650 53,8 • PC TRT 1.967.613 30,2 110,4 • PC TST 828.676 12,6 118,4 • PC Terminal glinica 364.785 5,6 117,7 • PC Terminal silos 351.576 5,4 58,6 Tekoči tovori 110.540 1,7 67,8 Nafta 1.333.628 20,4 133,4 2. Doseženi pretovor Ugodne zunanje pogoje poslovanja smo v družbi izkoristili z notranjimi ukrepi za izboljševanje kakovosti in učinkovitosti dela ter za obvladovanje stroškov. Skupni rezultat so večja produktivnost in dobičkonosnost poslovanja. S pretovorom v višini 6,5 mio ton je bila za 1,4% presežena načrtovana količina. Od tega je 42,4% predstavljalo blago v slovenskem uvozu in izvozu, preostalih 57,8% blaga pa je bilo v tranzitu. Država Leto 1996 v tonah v % Slovenija 2.758.154 42,2 Tranzit 3.784.351 57.8 Avstrija 1.441.793 22,0 Madžarska 628.167 9,6 Češka 223.840 3,4 Slovaška 385.428 5,9 Italija 234.129 3,6 Ostalo 870.994 13,3 SKUPAJ 6.542.505 100,0 3. Finančni rezultati Realizirali smo prihodke iz poslovanja v višini 8 milijard SIT ali za 14% več od načrtovanega. Struktura prihodkov je v skladu s strukturo pretovora: od prodaje storitev na tujih trgih smo realizirali 75% vseh prihodkov. Načrtovane prihodke so presegli tudi vsi profitni centri z izjemo profitnega centra Terminal silos. Stroški poslovanja so bili v letu 1996 za 15% višji od načrtovanih. K presegu načrtovanih stroškov so poleg višanja splošne ravni cen še zlasti prispevala povišanja cen nekaterih storitev zunanjih dobaviteljev, predvsem Luka Koper d.d. je v letu 1996 ohranila in dodatno okrepila značaj finančno trdne družbe, ki ne pozna problemov povezanih s plačilno sposobnostjo. Struktura bilance stanja ostaja brez večjih sprememb. Delež dolgov v financiranju znaša 3,3%. Ob delitvi dobička iz let 1993, 1994 in 1995 je bil oblikovan sklad lastnih delnic v višini 500 mio SIT. storitev vzdrževanja. Preseženi so bili tudi načrtovani stroški dela, saj so bile plače zaposlenih med letom povišane za 10%, ob koncu leta pa so zaposleni prejeli še poračun plač. Rezultat poslovanja je bil dobiček iz poslovanja v višini 1,23 milijarde SIT, kar je bilo za 5,7% nad načrtovano vrednostjo in 62% več kot leta 1995. S tem je bila dosežena načrtovana gospodarnost poslovanja, za 5% pa je bila presežena gospodarnost poslovanja iz leta 1995. Dobri poslovni rezultati, ki so bili doseženi v letu 1996, pomenijo dobro podlago in dodatno spodbudo za doseganje še boljših rezultatov v letošnjem, jubilejnem letu. Nadaljevanje trenda zelo uspešnega poslovanja zadnjih let zagotavlja tudi podlago za. odločne razvojne korake proti novemu tisočletju M.B. KAZALNIKI GOSPODARNOSTI Leto 1995 Leto 1996 Indeks 96/95 Gospodarnost poslovanja 1,12 1,18 105 Celotna gospodarnost 1,15 1,22 106 Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja 0,10 0,15 150 KAJ SE DOGAJA Z DELNICAMI NA BORZI? Medtem ko smo si v začetku preteklega meseca pridno pripravljali maske in se veselili pustnega rajanja in norčij, so se naši borzniki prijemali za glavo. Banka Slovenije je objavila ukrep, s katerim je "oddaljila" tuje investitorje od finančnih naložb v naše vrednostne papirje, saj jim je z ukrepom povišala stroške financiranja naložb v delnice, ki kotirajo na naši borzi. Ker so bili tuji investitorji na naši borzi vir dodatnega povpraševanja je bil odgovor trga na objavljen ukrep vsesplošna panika pred morebitnimi padci cen delnic in prekomerne prodaje prestrašenih, predvsem fizičnih investitorjev. Ta strah so nekateri vešči udeleženci trga spretno izkoristili in so tako namerno dodatno "napadali" borzne cene delnic najboljših slovenskih podjetij. Tečaji so pospešeno padali. Delnice, uvršečene v borzno kotacijo, so se oprijele edine rešilne bilke, ki jim je preostala - 10% dnevna cenovna omejitev. V kolikor le-te ne bi bilo, bi vrednost delnic dnevno še bolj padla kot je sicer. V tistem tednu smo na veliko govorili o skorajšnjem borznem zlomu. Pa le ni bilo tako črno - v nekaj dneh se je stanje izboljšalo in na "borzni parket" se je povrnil optimizem, ki pa je trajel le nekaj dni, nakar smo bili priča počasnemu, vendar neprestanemu stagniranju vrednosti delnic na borzi. Mlad slovenski borzni trg se je ponovno naučil ene najstarejših modrosti trga in konkurence na njem - v kolikor je ponudba nekega blaga večja od povpraševanja po njem, rezultira to v znižanju cene, pa čeprav je to blago kvalitetno, super in oh in sploh. In kaj lahko prestrašen udeleženec takega trga naredi? Zavezujočega odgovora, pod katerega bi se moral podpisati in zanj tudi jamčiti, si najbrž ne upa dati nihče, nasvet pa le velja: trenutno je cena delnice Luke Koper glede na preteklo gibanje tečajev dokaj nizka, zato lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo rast tečaja naše delnice in s tem tudi veselja in pričakovanj vseh delničarjev. Pa si oglejmo gibanje enotnega tečaja delnice naše družbe v mesecu februarju letošnjega leta: CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM O O O O O O O O O O co LO 00 C3> ■r- LO o O O T— T T— T— CM CM CM Značilnost borznega dogajanja v teh dneh je precej velika nelikvidnost, saj udeleženci trga ne znajo predvideti dogajanj na trgu po tem, ko bodo banke predstavile javnosti stroške skrbniških računov, ki jih bodo morali tujci imeti za nadaljnje nakupe delnic slovenskih podjetij. Domače investitorje je zajel strah pred odsotnostjo tujcev, tuje investitorje je zajel val negotovosti in ugibanj, vse to pa se kaže na borzi, ki je v pričakovanju pomembnih informacij o tujih vlaganjih v bodoče izredno občutljiva in nelikvidna. Kljub taki situaciji na trgu se vrednost naše delnice giblje okoli njene knjigovodske vrednosti in ni bila izpostavljena tako velikim pritiskom prodaje kot druge delnice. Kaj lahko rečemo za konec? Upajmo, da bo mrtvilo na naši borzi kar se da hitro odpravljeno in tako vzpostavljeno normalno stanje - z ali brez tujih investitorjev. A.L. SVET IN TIMI ZA KAKOVOST Delovanje sistema kakovosti temelji na upoštevanju določil poslovnika kakovosti in ostalih sistemskih dokumentov. Učinkovitost sistema kakovosti vodstvo družbe redno pregleduje na sestankih sveta za kakovost. Svet za kakovost sestavljajo člani uprave, vodje profitnih centrov in vodja službe za kakovost. Svet za kakovost se sestaja po potrebi oziroma najmanj tromesečno. Sestanek vodi glavni direktor. Na sestanku se obravnavajo: • poročila o kakovosti (neskladnosti, kazalci kakovosti, stroški nekakovosti,...) • poročila o notranjih presojah ■ poročila o izvajanju izobraževanja - poročila o izvedenih preventivnih in korektivnih ukrepih • reklamacije kupcev ter ocene zadovoljstva kupcev • ocene kakovosti dobaviteljev • analiza izpolnjevanja politike in ciljev kakovosti Na osnovi gradiv, ki jih za sestanek sveta za kakovost pripravi vodja službe za kakovost, se primerja planirane in dosežene cilje ter se odloči za potrebne korektivne in preventivne ukrepe. Izvajanje in učinkovitost ukrepov spremlja vodja službe za kakovost. Z namenom, da se v delovanje sistema kakovosti aktivno in sistematično vključi čim širši krog sodelavcev in s tem poveča njegova učinkovitost, so bili ustanovljeni timi za kakovost. Timi za kakovost delujejo v vseh profitnih centrih in nekaterih strokovnih službah (trženje, razvoj in tehnika, stroški). Delo timov, ki se sestajajo enkrat na mesec vodijo vodje profitnih centrov in vodje strokovnih služb. Tim razvoja in tehnike vodi direktor za razvoj in tehniko. Delovanje timov obsega: • spremljanje uresničevanja ciljev iz planskih načrtov - analiza kakovosti in sprejem ukrepov za odpravo slabe kakovosti (zapisi o neskladnosti, reklamacije,...) ■ stroške nekakovosti - analizo poročil o notranji presojah in sprejem ukrepov za odpravo neskladnosti in pomankljivosti • izobraževanje za kakovost • obravnavo kazalcev kakovosti • drugo po potrebi O sklepih tima, nosilcih ukrepov oziroma nalog in rokih za izvedbo se vodi zapisnik. V primeru, da obravnava problematike ni rešljiva v okviru profitnega centra ali strokovne službe, vodje timov podajo predlog na svet za kakovost, ki koordinira delo vseh timov. Timi za kakovost so začeli z delom v začetku letošnjega leta, zato bomo o rezultatih njihovega dela kaj več zapisali v naslednjih številkah Luškega glasnika. EM. ORGANIZACIJSKA SHEMA TIMOV KAKOVOST! DOKUMENTACIJA VODJA SVETAiUKA r^-^UK SVET A ZA OJC^OST GLAVNI o®scrcw sv KAK ETZA DVDST jfiaum TMKAKOnsn se J i S * * ? f S£: f1. i a -SS 1 3 i •f 2 t- I !Ž ti PC G? PC 1L PC icr re ST K IHI fC ni PC 5HL PC isu r t t- 1 2 C i USTANOVITEV KLUBA UPOKOJENIH DELAVCEV LUKE KOPER Na pobudo iniciativnega odbora za ustanovitev Kluba upokojenih delavcev Luke Koperje bil v sredo, 5. marca 1997 v restavraciji "PRISTAN" organiziran ustanovni sestanek Kluba upokojenih delavcev Luke Koper. Ustanovnega sestanka se je udeležilo približno 90 upokojencev. Po uvodnem nagovoru predsednika iniciativnega odbora, gospoda Petrinje Danila in po izvolitvi delovnega predsedstva, je glavni direktor Luke, gospod Korelič Bruno podrobno predstavil poslovanje in razvoj Luke Koper. V nadaljevanju so prisotni sprejeli sklep o ustanovitvi Kluba upokojenih delavcev Luke Koper ter sklep o vključitvi le - tega v Klub združenja društev upokojencev občine Koper. Upokojeni delavci so izrazili podporo vodstvu Luke Koper in zadovoljstvo nad doseženimi rezultati. Med drugim so na ustanovnem sestanku potrdili program dela za leto 1997 in izvolili organe upravljanja in sicer: • 9 članov izvršnega odbora: Bon Rado, Pavletič Aldo, Pleško Janez, Purič Lucijan, Sagadin Anton, Udovič Amalija, Malalan Silva, Gregorič Marija, Prinčič Egon, • 3 člane nadzornega odbora: Slak Franc, Matjašič Krista, Lončar Julij, • 3 člane disciplinskega sodišča: Prinčič Egon, Favento Santo, Jenko Marcela. Ob ustanovitvi Kluba upokojenih delavcev Luke Koper vsem upokojenim delavcev iskreno čestitamo in jim želimo zadovoljstva in uspehov pri njihovem nadaljnjem delu v Klubu. Kadrovska služba Spoštovani, prisrčno se Vam zahvaljujemo za Vaš prispevek za vse otroke sveta še posebej otroke Bosne in Hercegovine. Želimo Vam srečno in uspešno novo leto in naj ho naš svet zares svet radosti. unicef ^ Slovenski odbor za l IN H 'KI-Andreja Črnak Meglič Predsednica Own üy/sj V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo pretovorili 1.268.911 ton raznovrstnega blaga, kar je za 1% več kot v enakem lanskem obdobju. Po strukturi prometa tudi letos prevladujejo razsuti tovori z 43% deležem, sledijo tekoči tovori (skupaj z nafto) z 22%, tovori na kontejnerskem terminalu z 12%, ter sipki tovori z 9% deležem. LADIJSKI PRETOVOR BLAGA PO MESECIH JANUAR-FEBRUAR v ton TERMINALI REALIZIRANO JAN-FEB 96 str. % REALIZIRANO JAN-FEB 97 str. % ind. 97/96 Generalni tovori 62.786 5,0 89.507 7,1 143 Les 38.957 3.1 19.941 1,6 51 Kont. terminal 160.786 12.8 148.979 11.7 93 Sipki tovori 131.840 10.5 115.099 9,1 87 Glinica 79.258 6,3 60.426 4.8 76 Razsuti tovori 432.174 34,5 543.672 42,8 126 Tekoči tovori 26.305 2.1 12.006 0,9 46 Silos 98.279 7,8 14.410 1,1 15 Istra benz 223.183 17,8 264.871 20,9 119 SKUPAJ 1.253.568 100 1.268.911 100 101 REZULTATI LADIJSKEGA PRETOVORA ZA OBDOBJE JANUAR-FEBRUAR ■ SMUČARSKI IZLET NA ROGLO IN TEKMOVANJE V VELESLALOMU Športno društvo Luke Koper je dne 2. marca organiziralo smučarski izlet na Roglo ter tekmovanje v veleslalomu. Prijavilo se je 45 naših delavcev, žal jih je na avtobus prišlo 12 manj. Zbrali smo se pred vhodom v Luko Koper, kjer nas je čakal avtobus. Čeprav je bilo še zgodaj, je jutro napovedalo, da nas čaka res lep sončen dan. Po tri in pol urni vožnji nas je na sončni Rogli pričakala tehnična ekipa za izvedbo tekmovanja v veleslalomu. Takoj, ko sem izročila smučarske karte smo se vsi razbežali, saj smo komaj čakali, da se spustimo po lepo urejenih progah. Proga veleslaloma je bila postavljena v Mašin Žagi, proga številka 3. Čeprav smo tekmo napovedali za 11,00 uro, smo se nad progo zbrali šele ob 12,00. Dobili smo štartne številke in pričeli s tekmovanjem. Vzdušje tekmovalcev je bilo enkratno, vsi smo se spodbujali in navijali. Nastopilo je 27 odraslih, od tega 22 moških, 5 žensk in 5 otrok. Čeprav je bila proga precej zahtevna, saj je bila postavljena v senci in precej ledena, so vsi tekmovalci prišli na cilj. Lahko rečem, da imamo v Luki Koper izredne smučarje, ki znajo zelo dobro smučati. V moški konkurenci je nad 45 let zmagal Vito Mavric iz uprave, drugi je bil Lojze Peric, prav tako iz uprave, tretje mesto pa je osvojil Svobodan Pretnar in družbe INPO d.o.o. V kategoriji do 45 let pa je prepričljivo in s precejšnjo prednostjo zmagal Alen Rupnik iz PC Terminal tekoči tovori, drugi je bil Mitja Dujc iz službe trženja in tretji Tomaž Jamnik iz družbe Adria Tow d.o.o. V ženski konkurenci je zmagala Sonja Poljšak, druga je bila Metka Sušeč Praček, obe iz uprave, tretje mesto pa je osvojila Tanja Glavina iz PC Kontejnerski in ro-ro terminal. Pri otrocih je zmagal Matej Fabjan, sin Alojza Fabjana, drugi je bil Dejan Fikon, sin Darinke Fikon in tretja Kristina Vrbanič, hčerka Silva Vrbaniča. Po tekmi smo nadaljevali s smučanjem, saj bi bila izredna škoda, da ne izkoristimo tako lepega dneva. Po končanem smučanju smo se vsi zbrali v restavraciji hotela na Rogli, kjer je bila tudi podelitev pokalov in praktičnih nagrad. Naj ob tem povem, da smo imeli pri nagradah precej sponzorjev od vodstva uprave Luke Koper, Istrabenza, Vina Koper, Agrarie Koper, družbe Pristan in Mobitela. Prvi trije uvrščeni so prejeli lep pokal in praktično nagrado. Po končani podelitvi nas je čakalo kosilo, ob 18,00 uri pa smo zapustili prelepo in nepozabno Roglo. Zaradi nepozabnega doživetja sem trdno prepričana, da nam bo izlet ostal v lepem spominu in upam, da bo takih izletov v prihodnosti še več. S. P. Zadnje novice: Luka Koper je postavila svojo novo predstavitveno stran na svetovno omrežje INTERNET. Na tej strani so zapisane osnovne informacije o Luki Koper v devetih jezikih: angleškem, nemškem, italijanskem, španskem, francoskem, ruskem, kitajskem, japonskem in slovenskem jeziku. Podrobnejše informacije so v angleškem jeziku in zajemajo pet poglavij: splošne informacije, poslovne informacije, vizija, informacijska podpora in vesti. V okviru vsakega poglavja je več podpoglavij s podrobnejšimi podatki o Luki Koper. Predstavitveno stran Luke Koper lahko najdete na naslovu: http://www.luka-kp.si, dosegljivi pa smo tudi po elektronski pošti. Luški glasnik je glasilo Luke Koper. Izdaja: Luka Koper. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada 900 izvodov. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, z dne 14.12.1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. "I...............UOAU^j^^^i^ljqiU U tljjTuXLI MmffmMMum I * ' ^ ^| J ' HA&mtcram-e