^JI		—<
'v.,y ■/' jpfc		íJilS £\ .Míi
Sveti nedeliii ino svetcšivi
T n n d a it i
o d
Antona Krempl™,
Farmeštra per sv. Trojici male sv. Nedle.
F’ Gradci,
natiskani pri Lajkamovih crbih.
M 1002.
Gegen die Drucklegung dieses Evangelienbuches, betitelt : ¡,Sveti nedelni ino sveteäni Evangelji, z’kratkimi iz njih izidocimi Navuki" wird in geistlicher Beziehung kein Anstand genommen*
Von dem fürstbischöflichen Seckauer Ordinariate zu Griitz am 3. Mai 1843.
Im Aufträge Sr. fürstbischöflichen Gnaden:
Joseph Kramer, m. p.
Dom - Dechant,
1.
- Jacob Koschar, in, p.
Consistorial-Secretär.
Na pervo nedelo v’Adventi
•J* Evangelium sv. Lukaža
na 21- Postavi , od 25 do 33. verste.
"V tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom (Jogrom) rekel: Bodo znamenja na sunci, na mesci ino zvezdah; ino na zemli bo stiskanje narodov zavolo strašnega šumenja morja ino valov: ludje bodo obne-magali od straha ino čakanja tega, kaj črez ves svet ima priti, Zakaj moči nebeške se bodo gibale, ino tedaj bodo Sina tega človeka-vidli priti na oblakih z’ve!ko oblastjo ino častjo. Kader pa se bo to začelo goditi, tedaj glejte, ino podignite vaše glave, kajti se perbližava vašo odrešenje. Ino on je njim eno perspodobo povedal: Poglejte figovo drevo, ter vse dneva; kader že gnati začnejo, te’ vejte, da je leto blizu. Tak tudi vi, kader bote vidli, da se to,godi, imate znati, da je blizu kra-lestvo božjo. Resnično vam povem, da ne prejde toti rod, doklam se vse to ne zgodi. Nebo ino zem-
la bo prejšla, moje besede pa ne bodo prejšle.
1*
ST a v u fe i. '
1.	Vse je premenlivo, sunce, mesec, zvezde, zemla ino ludje. Samo Bog je nepremenliv. Ne zanesi se ali na Judi, oni so premenlivi; ne iši tvoje sreče ua zemli, zakaj ona bo enkrat prejšla Le na Boga zavupaj, v’njegovih rokah je tvoja sreža, pri njem bo ti na veke dobro.
2.	Jezus je prišel ludi zveličat, on bo supet prišel, lu-di sodit, ino bo vsakemi povernil po njegovih delali (jMath. 160 Stori tedaj dobro, da boš plačilo prijel, vari se pa hudega, da neboš kaštigan.
3.	Zadna sodba resnično pride, ali nje den je ne znani: bedite tedaj, kajti ne vejte, ob keri vnri vaš Gospod pride. (jMath. 240
4.	Pravični bodo od vseh svojih težav rešeni, radi ali terpte, kaj vam Bog gornaloži, ob svojem časi bo vam on vašo težo dol vzel, ino bo vam veselega mira dal.
o.	Bog je resničen, resnične so njegove obečanja, resnične pa tudi njegove popretenja (jgrozitve}. Veri ali besedi božji prež vsake dvojbe.
Na drugo nedelo v’Adventi.
•J* Evangelium sv. Matheuža
na 11. Postar!, 1 — 10. v.
V’tistem časi, kader je Johanez v’ječi čul déla Kristusove, je poslal dva iz svojih Vučencov; ino
je rekel ga pitati (barati): Si ti tisti, ker ima priti, ali imamo na drugega čakati? Jezus pa je odgovoril, ino je rekel k’njima: Pojdita, ino povejta Jo-hanezi, kaj sta cula ino vidla; slepi vidijo, plan-tavi hodijo, gobavi so očišeni, gluhi čujejo, mertvi vstajajo, ino vbogim se Evangelium obznanuje, ino srečen je, ker se ne bo nad menom pohujšal. Kader sta pa onadva bila odišla, je Jezus začel k’ ludstvi od Johaneza govoriti : Kaj ste vi vun šli v’ pušavo gledal? terstiko, kera se od vetra sem ino ta maja? Ali kaj ste vi vun šli gledat? človeka v’ mehkem oblačili? Glejte tisti, ki mehke oblačila nosijo, so v’kralevskih hižah. Ali kaj ste vi vun šli gledat? Preroka? Resnično vam povem, še več kak Preroka, zakaj to je tisti, od kerega je pisano: Glej, jaz pošlem mojega Angela pred tobom, ker bo tvoj pot perpravil pred tobom.
N a v 11 k i.
1.	Bog večkrat tudi krez dobre ino pobožne ltidi pusti težke terplenja priti, da bi nje tak k’zveličanji perpravil. Ako tedaj preganjanje ino druge nadloge terpiš, tak ne misli, ka bi te Bog bil zapustil, temuč znaj, da je to vse na tvoj hasek, če ne za tvo o časno, tak za tvojo večno živlenje.
2.	Pravičen dostikrat namesto zahvale nezahvalo prime; pravičen pa tudi ne iše hvale per ludeh, temuč per Bogi, pravičnem sodniki vseh ludi.
3.	Resničnost naše svete vere se pokaže iz čudežov, pre-ročanstvih ino nje čistih navukov; zato Bog hoče, da bi vsi ladje pravo vero spoznali ino v’njoj k’zveličanji prišli.
,4. Ne keši se, če si siromak^ posebno vbogim se je Evan-gelium obzuanjuval, da bi ’z njega si potroštanje vzeli.
5.	Vzemi |se za tega, ker po nedužno terpi, ¡no ga zagovori.
Na tretjo nedelo v’Adventi.
■J* Evangelium sv, Johaneza
na 1. Postavi, 19 — 28. v.
V’tistem časi so Judje od Jeruzalema poslali Duhovnike ino Levite k’Johanezi, da bi ga pitali: Gdo si ti? Ino on je obstal, ino je ne tajil; on je obstal: Jaz ne sem Kristus. Ino oni so ga pitali: Kaj si tedaj? Si Elias? Ino on je rekel: Ne sem. Si Prerok ? Ino on je odgovoril: Ne. Oni tedaj rečejo: Gdo pa si tedaj, da odgovor pernesemo tem, keri so nas poslali? Kaj rečeš ti od samega sebe? On reče: Jaz sem glas, ker v’pušavi kriči: Poravnajte pot gospodov, kak je rekel Jezaias Prerok. ✓ '
Poslani pa so bili iz Farizearov. Ino oni so ga pitali, ino so rekli k’njemi: Zakaj pa tedaj kerša-
vaš, če ne si Kristus, ne Elias, ne Prerok? Joha-nez njim odgovori ino reče: Jaz keršavam v’ vodi, je pa eden na sredo med vas stopil, kerega vi ne poznate. To je tisti, ker za menom pride, ker je pred menom bil, keremi sem jaz ne vreden remenja njegove obuteli odvezati. To se je godilo v’ Betanii na on kraj Jordana, gde je Johanez keršaval.
Si a v u k i.
1.	Kristjan more večkrat krez sam sebe eno preinislenje storiti, da bo svoje dužnosti bol spoznal, ino svoje pregreške vidil, ter se pobolšal.
2.	Le resnica je nam ino bližnjemi na hasek, laži so nam ino drugim naiškodo. Govori zato resnico , ino ne navadi se lagati; laž je odurna sramota na človeki (Sirach 20.}
3.	Pameten človek neče nigdar več biti, kak je; pameten človek se tudi ne hvali, neti ne iše hvale od drugih, te-muč gleda duže popunomneš biti, da bi od Boga hvalen bil.
4.	Bogi sliši najvekša čast iuo hvala, od njega je vse, kaj imamo.
o.	Kader si od vikših za kaj pitan, tak odgovori po resnici, pametno ino pošteno.
Na šterto nedelo v’ Adventi.
•j* Evangelium sv. Luk.
na 3. Postavi ,1 — 6. v.
V’petnajstem leti Tiberiovega cesarstva, kader je Ponciuš Pilatuš deželski oblastnik bil v’ Judeji, Herodež pa četirooblastnik v’Galileji, njegov brat Filip pa četirooblastnik v’ Itureji ino Trahoni-tarski deželi, ino Lizanias četirooblastnik v’Abilini za Višišduhovnika Anaša ino Kajfaža, je Gospod govoril k’Johanezi, Zahariašovemi sini v’pušavi. Ino on je prišel vu vse strani okoli Jordana, ino je oznanjuval kerst pokore na odpušenje grehov, kak je pisano v’knigi preročanstva Jezaiaš Preroka: Glas kričeči v’ pušavi: Perpravlajte pot gospodov, ravnajte steze njegove. Vse doline naj bodo napunjene, ino vsi bregovje ino brežiči naj bodo dolponižani; kaj je plantavo, ima zravnano, ino kaj je ostro, ima gladki pot biti, ino vso človečtvo bo vidlo zveličanje božjo.
m a r u k i.
1.	Bog vsakega človeka postavi v’ en stan, ino njerai naroči, kaj ima v’totem svojem stani storiti. Naj ali vsaki z’
svojim stanom zadovolen bo, ino naj stori svoje dužnosti, tak bo srečen.
2.	Pokora je vsakemi grešniki potrebna, če hoče zveličan biti; pobolšaj se ali zevsema, da boš se Bogi popunoma do-pal. Vun spuni ne samo globoke jame velikih zamudenj, dol-razkopli ne samo visoke gore tvojih grehov, temuč spuni tudi male jamce nedopunjenih dužnostih, ine dolverzi tudi bre-žiče tvojih grešnih zakrivenjih.
3.	Podložni imajo zapovedi svojih predpostavlenih radi ino dobrovolno dopuniti.
Na sveti Post ali na predbožični den.
Evangelium kak na den sv. Jožefa.
Na sveti Den, ali na Božič. Pri Polnočnici.
•j* Evangelium sv. Luk.
na 2. Postavi, 1 — 14. v.
V’ tistem časi je od cesara Augustusa zapoved vun šla, da se ves svčt ima popisati. Toto pervo popisavanje je bilo od Cirina, deželskega oblastnika v’Sirii storjeno. Šli so tedaj vsi, vsaki v’svojo mesto, da bi se popisali. Tak je tudi Jožef se zdig-nil od Galileje iz mesta Nazaret, ino je šel v’ Ju-
dejo v’Davidovo mesto, kero se Betlehem imenuje , zato da je od Davidove hiže ino rodbine bil, da bi se dal zapisati z’Marijo, sebi zaročenoj že-noj, kera je noseča bila. Pergodilo se je pa, da so, kader sta tam bila, dnevi se dopunili, gda bi imela poroditi. Ino porodila je svojega pervorojenega sina, ino je njega v’plenice povila, ino ga v’jasle položila, kajti je na oštariji za njuj ne prostora bilo. Bili so pa pastirje v’tistem kraji, ki so bili na poli, ino so po noči stražo deržali krez svojo erédo. Ino glej, Angel gospodov je k’njim stopil, ino svetloba božja je nje obsvétila, ino oni so se močno zbali. Angel pa je rekel k’njim: Ne bojte se, zakaj jaz vam obznanujem velko veselje, kero bo vsemi lud-stvi, kajti dnes vam je v’Davidovem mesti rojen Zveličar, ker je Kristus Gospod. Ino to bo vam k’ znamenji: najšli bote eno déte v’plenice povito ino v’jasle položeno. Ino preči je z’Angelom bila množina nebeške vojske, kera je Boga hvalila ino rekla: Čast Bogi na visokosti, ino mir na zemli do-brovolnim.
Per Zornici.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 2- Postavi, 15. — 20. v.
V’tistem časi so pastirje k’endrugemi rekli : Pojdmo noter do Betlehema, ino poglejmo; kaj se je k’nam reklo, ino kaj je Gospod nam obzna-nil. Ino prišli so hitro, ino so najsli Mario ino Jožefa, ter dete v’jasle položeno. Kader pa so to vid-li, so spoznali, d.a je resen, kaj je njim od tega deteta povedano bilo. Ino vsi, keri so to culi, so se čuduvali nad tem, kaj so pastiri njim pravili. Maria pa je obderžala vse tote besede, ino je nje v’svojem serci premislila. Ino pastirje so se nazaj povernoli ino so Boga častili ino hvalili zavolo vsega tega, kaj so culi ino vidili, kak je njim povedano bilo.
Per pozni mesi.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 1. Postavi, 1. — 14. v.
V’začetki je bila beseda, ino beseda je bila per Bogi, ino Bog je bil beseda, Tota je v’začetki
bila per Bogi. Vse je skuz njo storjeno, ino prež nje je nič ne storjeno, kaj je storjeno. V’njoj je bilo živlen-je, ino živlenje je bilo luč ludib, ino luč v'temi sveti^ ino tema je nje nezapopala. Bil je en človek od Boga poslan z’imenom Johanez. Toti je prišel na pričuvanje, da bi pričuval od luči, da bi vsi skuz njega verva-li. On je ne bil luč, temuč da bi od luči pričuval. Oni je bil prava luč, kera razsvetli vsakega človeka, ker na svet, pride. On je bil na sveti, ino svet je skuz njega storjen; svet je pa njega ne spoznal On je v’svojo lastinstvo prišel, ino njegovi ga ne so gorvzeli. Kerikoli ga pa so gorvzeli, vsem tem je dal oblast, da božji otroci postanejo: to so tisti, keri na njegovo Ime verjejo, keri ne so iz kervi, ne iz vole mesa, ne iz vole moža, temuč iz Boga rojeni. INO BESEDA JE MESO POSTALA, INO JE MED NAMI PREBIVALA*), ino mi smo vi-dili njegovo čast, kakti čast edinorojenega od Očeta, punega gnade ino resnice.
I a v u k i.
1.	Jezus je pervokrat v’celo priprostem ino nisokein stani na svet prišel, je pa vender odločen bil za Odrešenika vsega človečanstva. Ne zaničuj zato nijednega siromačkega človeka, tudi on je tvoj brat, tvoja sestra, ino otrok božji: kajti vsi imamo enega občinskega očeta. (Tripov. 14.)
) tu sc na desno koleno dolpokleknc.
2.	Jezus je od siromaekih starših se narodil, ino je v’ siromaštvi živel k’trošti vsem siromačkim; naj bodo le na krepostih bogati.
3.	Najvekšo dobroto nam je Bog v’tem storil, kaj nam je Jezusa na našo odrešenje poslal. Čast ino hvala bodi njemi na nebi ino ženili!
4.	Častiti imamo Jezusa kak pravega Boga, ino na njega zavupati; zderžati pa tudi moremo njegove lepe navuke.
5.	Le te’ smo pravi božji otroci, če smo pokorni, zvesti, pobožni, ino Buga lubimo; nad nepokornimi ino hudobnimi otrokmi Bog nema veselja.
Na deti sv. Stefana, pervega Manternika.
■f Evangelium sv. Math.
ua 23. Postavi, 34. — 39. v.
V’ tistem časi je Jezus Pismenikom ino Farizea-rom rekel: Glejte, jas pošilam k’vam Preroke, Modre ino Pismenike, ino iz totih bote vi ene vmo-rili ino križali, ene bote vu vaših šolah gaižlali (bi-čuvali), ino nje od mesta do mesta preganjali, da črez vas pride vsa pravična kerv, kera je na zemli prelijana od kervi Abela, tega pravičnega, do kervi Zachariaša, Barachiašovego sina, kerega ste vmorili
med templom ino altarom. Resnično vam povem, vse to hode prišlo črez toti rod. Jeruzalem, Jeruzalem, ker ti vmarjaš Preroke, ino z’kamenjem posipavleš tiste, keri so k’tebi poslani; kelkokrat sem jaz htel tvoje otroke vkupspraviti, kak kvokla svoje pisance pod peroti, ino ti si ne htel. Glejte, vaša hiža bo vam pusta pušena; zakaj to vam povem, vi me odzdaj nebote vidli, doklam nebote rekli: Hvalen bodi, ker pride v’imeni gospodovem.
ST a v u k i.
1.	Opominjanjam ino uavukom vaših stariših ino predpo-stavlenih se ne suprotivite, drugač bote časno ino večno nesrečni. Zahvalte njim rajši za njihove lepe navuke ino nje zderžte.
2.	Pravični dostikrat morejo preganjanje terpeti, da druge poleg njih more sram hiti; ali takšo preganjanje je pravičnim k’ zasluženji.
3.	Bog dugo odlaga ino ’ma poterplenje z’nami, ker pa njegovo poterplenje za nič derži, tistega bode on zapustil.
4.	Ako si pregrešil, ne postani terdokoren v’grehih, dru-gač ho strašen tvoj konec.
Na den sv. Janža, Apostola ino Evangelista.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 21. Postavi, 19. — 24. v.
V’tistem časi je Jezus Petri rekel: Pojdi za menom. Tedaj se je Peter okoli obernil, ino je vi-dil tistega Vučenca za njim iti, kerega je Jezus lu-bil, ker je tudi per zadnji večerji na njegovih per-sah slonil, ino rekel; Gospod! ker je tisti, ki tebe hoče prodati? Kader je tedaj Peter totega vidil, je rekel k’Jezusi: Gospod! kaj bo pa toti ? Jezus reče k’njemi: Če jaz hočem, da on tak ostane, doklam jaz pridem, kaj je tebi to na skerbi ? ti le pojdi za menom. Na to je med bratmi govorenje vun šlo, da tisti Vučenc nebo vmerl. Jezus je pa ne k’njemi rekel: On ne bo vmerl, temuč: Če jaz hočem, da on tak ostane, doklam jaz pridem, kaj je tebi to na skerbi? To je ti Vučenc, ker od totih reči pričuje, ino je to pisal, ino mi vemo, da je njegovo prieuvanje resnično.
Zarubi.
1.	Pravi Kristjan 'gre za Kristusom v’zvestem zderžanji njegovih navukov, ino v’ poterpežlivem prenešenji križov ino nadlog.
2.	Dobrim ino pobožnim prijatelom je ne samo svoj stališ na skerbi, temuč tudi, kak se njihovim prijatelom godi.
3.	Brati ino sestre, prijateli ino znanci, rodbina ino sosedje imajo si med sobom dobri biti.
Na den sv. nedužnih Otrocicov.
•J* Evangelium sv. Math.
na 2. Postavi, 13. — 18. v.
V’tistem časi se je Angel gospodov Jožefi v’ senji perkazal, ino je rekel: Vstani, vzemi déte ino njegovo mater, ino vbegni v Egiptum, ino ostani tam, doklam ti jaz povem; zakaj Herodež bo to déte iskal vmoriti. On tedaj preči vstane, vzeme déte ino njegovo mater še v’noči, ino odide v’Egiptum , ter ostane tam do smerti Herodežove, da bi se dopunilo, kak je Gospod skuz Preroka rekel: Iz Egiptuma sem mojega Sina pozval. Kader je tedaj Herodež vidil, da je od Modrih zapelan bil, je močno serdit postal, ino je vunposlal ino dal pomoriti vse pajbiče dvélétne ino mlajše, kaj njih je v’Bet-lehemi ino v’tistih krajih bilo, po časi, kak ga je od Modrih bil zvedil. Tedaj se je dopunilo, kaj je skus Preroka Jeremiasa bilo rečeno, ker pravi: Za-
cul se je v’kraji Rama krič, pun javkanja ino joča, Rahel se je jokala za svoje otroke, ino se ne dala potroštati, kajti njih je ne bilo.
a v u k i.
1.	Bog črez svoje lublene večkrat pusti terplenja priti, On je pa svojega lastnega Sina Jezusa tudi preganjanji ino terplenjam prekdal.
2.	Bodi pokoren božjim velenjam, nič te naj od spunen-ja božje vole nazaj ne derži.
3.	Vera na obečanja božje, zavupanje na božjo previdnost, božji voli prekdanje krepi ino trošta žalostne matere.
4.	Ne daj štimanji, jezi ino hudim sumlam krez te go-spoduvati, one na strašne grozovitnosti vlečejo.
5.	Zavupaj na Boga, njegova modrost ima mnoge pomoči na tvojo obrambo ino odtetje.
6.	Krez smert malih otrok se ne potrebno preveč žalostiti zakaj oni so zveličani, ino nčki stariši bi težiš račun da-vali od njih nepridnega gorzredjenja.
Na nedelo po Božiči.
Evangelium sv. Luk.
na 2. Postavi , 33 — 40. v.
V’ tistem časi sta se Jožef ino Jezusova mati
Maria čuduvala nad tem, kaj je od njega povedano
2
bilo. Ino Simeon je nje požegnal, ino je rekel Marii, njegovi materi; Glej, toti je postavlen k’opad-nenji ino vstanenji mnogih v’Izraeli, ino k’enemi znamenji, keremi se bo proti govorilo; ino en meč bo tvojo dušo prebol, da bodo mnogih sere misli razodete. Ob tistem časi je bila Prerokinja Ana, Fa-nuelova či, od Aserovega roda. Tota je že zlo per-létna bila, ino je z’svojim možom, kerega je deklič vzela, sedem let živela, Ino ona je bila vdova, okoli štir no osemdeset lét stara, kera je ne odstopila od templa, ino je Bogi služila z’postom ¡no molitvami noč ino den. Tota je tudi ravno v’tisti vuri perstopila, ino je Bogo častila, ino od njega govorila k’vsem, keri so na odrešenje Izraela čakali. Ino kader so vse dopunili po postavi gospodovi, so se nazaj povernoli v’Galilejo v’svojo mesto Nazaret. Déte pa je gor raslo, ino je močno postajalo v’duhi, je bilo puno modrosti, ino gnada božja je bila v’ujemi.
IV a T il k i.
1.	Dobri otroci so svojim starišim najvekšo bogastvo. Za-deržte se zato vi otroci vsigdar tak, da bodo vaši stariši ino drugi ludje nad vami veselje imeli.
2.	Modrost je človeki najvekša sreča, ona ’mu spravi gnado božjo; kajti moder človek ne stori hudo.* Taki človek je še tudi na svoje stare dni veseli.
3.	Na Boga imamo vsigdar zavupati, da bo z’nami tak zravnal, kak je nam hasnovito.
Na den sv. Silvestra, Papeža, ali na staro leto.
Evangelium sv. Luk.
na 12. Postavi, 35. — 40- v.
V’tistem časi je Jezus Osvojim Vučencom rekel: Imejte vaše ledje prepasane, ino goreče svetila vu vaših rokah. Vi imate ednaki biti ludem, keri na svojega gospoda čakajo, kader ’z ženitvanja pride nazaj, da, kader pride, ino poterka, njemi preči odprejo. Srečni so tisti hlapci, kere gospod, kader pride, bedeče najde. Resnično vam povčm, on bo se opasal, bo njim pustil k’mizi sesti, ino bo gor ino dol gredoč njim stregel. Ino če bo on ob drugi straži prišel, ino če ob tretji straži pride, pa nje tak najde, srečni so tisti hlapci. To pa imate vediti, da ako bi hižni gospodar znal,- ob keri vuri misli tat priti, bi ja bedel, ino ne bi pustil svoje hiže podkopati. Zato bodite tudi vi pripravleni, zakaj Sin tega človeka bo prišel v’eni vuri, gda se vam ne zdi,
Hi a v u k i.
1.	Bedeti ino Roga moliti je bramba v’ grešnih nevarnostih, je orožje proti hudemi sovražniki, je priganjanje k’spu-nenji svojih dužnostih, je nagibanje na pôkoro ino priprav-lanje k’ smerti ino sodbi.
2.	Ker je v’svojem živlenji hudega se varval ino dobro storil, tistega tudi na smertno vuro ne bo strah.
3.	Na konci leta zahvali Bogi za vse skoz leto od njega prijete dobrote telovne ino duhovne, ino nje k’dobremi obérai; ne stori nič takšnega, kaj je Bogi ne dopadlivo.
Na den obrezavanja Kristusovega, ali na novo leto.
■j* Evangelium sv. Luk.
na 2- Postavi, 21 v.
V’tistem časi, kader se je osem dni bilo do-punilo, da bi dete obrezano bilo, je njemi dano ime Jezus, kero je Angel imenuval, prejd kak je v’maternem teli bil spočet.
Hi a v u fc i.
1.	Jezus nas v’ djanji vuči, da se imamo hožjim zapovedim ino naših vikših naredbam podverči.
2.	Ime Jezus je naj svetčšo Ime, to je to Ime, pred ke-rim se imajo vse kolena tčh v’nebesah, tdh na zemli, ino tdh pod zemloj nakloniti. (Filip. 8,}
3.	Ako si dnes ztnisliš, kake pregrehe si iz starega leta v’novo sem pernesel, pa si ob enem zmisliš, da vsako leto, kero pride, te bliže smerti pela, ne boš dnes terdno si naprej vzel, tvojo grešno živlenje ta pustiti, ino se enkrat resnično pobolšati ‘i
V’enem cčlem leti se zna dosti hudega zgoditi, priporoči se ali dnes Gosp. Bogi, ino se njemi v’roke daj.
Na nedelo po novem leti.
•J* Evangelium sv. Math.
na 2. Postavi, 19. — 33. v.
V'tistem časi, kader je Herodež bil vmerl, s« je Angel gospodov Jožefi v’spanji perkazal v’Egip-tumi, rekoč: Vstani, vzemi déte ino njegovo mater, ino pojdi nazaj v’zemlo Izraelsko, zakaj spomerli so, keri so iskali déte vmoriti. On tedaj vstane, vzeme déte ino njegovo mater, ino pride v’Izraelsko zemlo. Kader pa je zvedil, da Arhelaus namesto Herodeža, svojega očeta, v’Judeji kraluje, se je bojal (bal) tá iti; on je tedaj, kak je v’senji opomenjen, se podal v’Galilejske strani, ino je prišel v’mesto, kero se Nazaret zove, ino je tam prebival, da bi se dopunilo, kaj je skuz Preroka rečeno, da bo Nazaretanee imenovan.
Sf a v u k L
1.	Ker zapovedi božje zderži, zna posebno na božjo pomoč se zanesti, iuo zavupati, da ga Bog ne bo zapustil.
2.	Bog vidi hudobne naprejvzetja ludih, ino za tega volo dostikrat njih namisli prcterga, ino vso njihovo hudo namembo celo preoberne. Ne stori zato nič hudega, zakaj to bo tebi k’sramoti, ino kaštiga ti ne bo vun ostala.
3.	Nazaretanec je bilo zaverženo ime, ino glej, ravno toto ime je naš lubi Jezus htel imeti. Ne zametavaj nikoga zato, da je od čertjenega kraja ali naroda. Ne zametavli pa tudi nijednega naroda, kajti vsi so od enega očeta ino ene matere, vse je en Bog stvorih
Na den perkazanja Kristusovega, ali na tri Krale.
•J* Evangelium sv. Math.
na 2. Postavi, 1. — 12. v.
Kader je Jezus bil rojen v’ Betlehemi Judeje ob časi krala Herodeža, glej, te’ so prišli Modri iz, jutrešne dežele v’Jeruzalem rekoč: Gde je novorojen kral Judovski? zakaj mi smo njegovo zvezdo vidili v’jutrešni deželi, ino smo prišli njega molit, Kak je kral Herodež to čul, se je prestrašil on,
ino ves Jeruzalem z’njim. On je tedaj vkup pozval vse Višišduhovnike ino Pismenike ludstva, ino je od njih zvedaval, gdé bi se Kristus imel naroditi? Oni pa so njemi rekli: V’Betlehemi Judeje, zakaj tak je skuz Preroka zapisano: Ino ti Betlehem v5 Judeji si ne najmenši med pervimi méstami Judeje; zakaj iz tebe bo prišel vajvoda, ker bo vižal mojo ludstvo Izraelsko. Tedaj je Herodež Modre skrivoma k’sebi pozval, ino je skerbno iz njih zvedaval za čas, v’kerem se je njim zvézda perkazala. Potem je nje poslal v’Betlehem, ino je rekel: Ite le tá, ino skerbno zvedávajte za déte, ino kader ga najdete, povejte meni nazaj, da jaz tudi pridem, ino ga molim. Kader so krala bili posluhnili, so šli, ino glej, zvezda, kero so v’jutrešni deželi vi-dili, je pred njimi šla, doklam je pridoea se vstavila odzgora, gdé je déte bilo. Kader so pa zvéz-do zagledali, so se močno razveselili. Ino oni so šli v’hižo, ino so najšli déte z’Mario njegovo materjo, ino so pred njega padli, ino ga molili, ter so odperli svoje šace , ino so njemi daruvali zlato, kadilo, ino miro. Ino kader so v’spanji opomen-jeni, da se nebi k’ Herodeži nazaj povernili, so po drugem poti šli v’svojo deželo nazaj.
TU a v ii k 1.
i.	Grešnik sc, kak Herodež, prestraši, kader besedo božjo čaje, da od svojih grehov neče odstopiti. Pobožen pa
se nad besedoj božjo; veseli, da ’mu je to prilika, božjo volo duže bol spoznati.
2.	Za Boga volo more človek včasi tudi težke déla storiti, drugač le sam sebe lubi, ne Boga ino bližnjega.
3.	Ker Jezusa za resnico iše, tisti ga tudi najde.
4.	Ne zdvoji v’nevarSinah, temuč zavupajna božjo obrambo. On nas varuje, ino če nas obvarvati hoče, tak nam nije-den sovražnik, nijeden Herodež nemore naškoditi.
5.	Najbolšo, kaj Bogi ofrati moremo, je dobro serce, ter naša duša zevsemi njenimi močmi.
Na pervo nedelo po treh Kralih.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 2. Postavi , 42. — 52. v.
Kader je Jezus dvanajst let star bil, sta Maria ino Jožef šla v’Jeruzalem po navadi svetkuvanja. Ino kader so dneve bili dopunili, da bi nazaj šli, je mladenč Jezus v’ Jeruzalemi ostal, ino Jožef ino njegova mati sta ne za to vedla. Da sta tedaj mislila, da je on per popotni družbi, sta šla en den hoda, ino sta ga iskala med rodbinoj ino znanci. Ino da ga ne sta najšla, sta šla nazaj v’Jeruzalem, ino sta ga iskala. Ino pergodilo se je, da sta na tretji den njega v’teinpli najšla na sredi med
vučenikmi sedečega, kak je nje poslušal ino spi-taval (zbaruval). Ino vsi, keri so ga poslušali, so se čuduvali nad njegovo zastopnostjo ino odgovor-mi. Kader sta ga tedaj zagledala, sta se začudila, ino njegova mati je k’njemi rekla: Sin, zakaj si ti nama tak storil? glej, tvoj oča ino jaz sva tebe z’ žalostjo iskala. On pa njima odgovori: Zakaj me išete? jel ne ste vedli, da jaz morem v’tem biti, kaj je mojega Očeta? Ali onedva sta ne zastopla besede, kero je k’njima govoril. Ino on je šel z’njima, ino je prišel v’Nazaret, ino je njima pokoren bil. Njegova mati pa je vse tote besede v’ svojem serci obderžala. Ino Jezus je gorjemal per modrosti ino letah, ino v’ gnadi per Bogi ino ludeh.
SI a v u k I.
1.	Veselje je z’takimi otrokmi, keri se lepo zaderžijo, ino se radi kaj dobrega vučijo.
2.	Cirkev ino šola je kraj, gdč je posebna prilika, svojo pamet zbistriti, ino svojo serce pobolšati. Radi zato bodite v’cirkvi ino šoli, kak vam mladi Jezus zgled da.
3.	Pokorni bodite otroci! svojim starišim, kak je Jezus pokoren bil; zakaj le od pokornega otroka se vse dobro per-čaka. £Predg. 3.J
4.	Kak z’lčtmi gorjemlete, tak tudi per potrebnih znan-jah ino dobrih djanjah morete rasti, te’ bote Bogi ino lutlem dopadlivi.
5.	V’ družbi odrašenih otroci ne smejo preči med nje govoriti, naj rajši poslušajo, ino kaj ne razumejo, naj spametno popitajo.
6.	Ne štimaj se z’tvojo modrostjo, da ne boš osmehavan.
Na drugo nedelo po treh Kralih.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 2. Postavi, 1. — 11. v.
V’tistem časi je ženitvanje bilo v’Kani Galileji, ino mati Jezusova je bila tam. Je pa tudi Jezus bil na gostuvanje povablen ino njegovi Vučen-ci. Ino kader je vino zmenkalo, je mati Jezusova k’njemi rekla: Vina nemajo. Jezus reče k’njoj : Žena, kaj imam jaz z’tobom? moja vura še je ne prišla. Na to njegova mati reče postrežnikom: Kaj-koli bo vam rekel, to storte. Bilo je pa tam š>est kamenih verčov postavlenih Judom za navadno oči-šavanje, kerih je vsakši dve ali tri vedre deržal. Jezus tedaj reče k’ njim : Napunite verče z’ vodoj, ino oni nje do verha nalijejo. Tedaj njim Jezus reče: Zajimlite zdaj, ino perneste starašini, ino oni pernesejo. Kak je pa starašina vodo na vino ober-njeno pukusil, ino ne znal, odkod je toto vino,
(postrežniki pa, ki so vodo zajimali, so vedli), je starašina ženiha zezval, ino je rekel k’njemi: Vsakši spervega dobro vino naprej da, ino kader so že vinjeni, tedaj slabešo; ti pa si to dobro dozdaj za-deržal. — To je pervi čudež, kerega je Jezus v’ Kani Galileji storil, ino je pokazal svojo čast, ino njegovi Vučenči so verjeli na njega.
I a v u k i.
1.	Bog je veliko veselja v’svojo stvorjenstvo djal, da bi ga Judje vživali; pošteno ino negrešno veselje ali pobožnosti nič ne naškodi.
2.	Ako sam ne zamoreš, nadložnim pomagati, tak prosi druge močneše, da njim pomagajo.
3.	Opravi vse v’pravem časi ino po redi, drugač boš dostikrat tudi to najpotrebnešo zamudil. Red pomaga delo opravlati.
4.	Vino piti je ne prepovedano, od vina se opijaniti je gerdo ino grešno.
Na tretjo nedelo po treh Kralih.
•J* Evangelium sv. Math.
na 8. Postavi, i- — 13. v.
V’tistem časi, kader je Jezus *z gore dol Šel, je veliko ludstva za njim šlo. Ino glej, prišel je en
gobavi, ino je njega molil, ino je rekel: Gospod! če hočeš, ti me znaš očistiti. Ino Jezus je svojo roko stegnil, se je njega doteknil, ino je rekel: Jaz hočem, bodi očišen. Ino preči je bil očišen od svojih gob. Ino Ježus je k’njemi rekel: Gledi, da nikomi ne poveš, temuč idi, ino pokaži se Duhovniki, ino pernesi dar, kerega je Mojzes zapovedal njim k’priči. Kader je pa v’Kafarnaum noter šel, je en stotnik k’njemi perstopil, njega prosil ino rekel: Gospod! moj hlapec leži doma od božjega žla-ka vdarjen, ino ’ma velko težavo. Ino Ježus reče k’njemi: Jaz hočem priti ino ga vuzdraviti. Stotnik pa je odgovoril ino rekel: Gospod ! jaz ne sem vrčden, da ti noter greš pod mojo streho, temuč reci le eno besedo, ino moj hlapec bo ozdravil. Zakaj tudi jaz sem človek pod oblastjo, ino ’mam pod menom žodnere, ino če rečem temu: Pojdi tá, tak gre, ino drugemi: Pridi, tak pride; ino mo-jemi hlapci: Stori to, tak on stori. Kader je Jezus to čul, se je začudil, ino je rekel k’tim, ki so za njim šli: Resnično vam povem, take vere sem v’ Izraeli, ne najšel. Jaz pa vam povém, da bo njih mnogo prišlo od sunčnega izhoda ino zahoda, ino bodo z’Abrahamom, Izakom ino Jakobom sedeli v’ kralestvi nebeškem, otroci kralestva pa bodo vun-verženi v’zvunenje temnice, tam bo joč ino škripanje z’zobmi. Ino Jezus k’stotniki reče: Pojdi, ino
kak si verval, tak ti naj bo; ino njegov hlapec je v’ tisti vuri ozdravil.
a v n k i.
1.	Pomagaj rad ino hitro, gde moreš; ne pusti se še le z’velkimi tožbami ino prošnjami k’temu omehčiti, drugač ima tvojo djanje malo zasluženje. Hitro pomagano je po dvojo pomagano.
2.	Kader si bolen, oberni se z’ponižnoj ino zavuplivoj molitvoj k’Bogi, kajti takso molitvo on osliša.
3.	Če si gospodar, tak skerbi za tvojo družino, če si hla-pee, tak opravlaj tvojo delo rad ino po redi, da ne boš zab-stojn tvojega plačila prijel.
4.	Vu vsemu se božji voli prčkdaj, moli tak, kak je gobav molil, rekoč: Če hočeš, ti mi pomagaš.
5.	Če hočeš v’nebesa priti, tak moreš zapovedi božje zder-žati, drugač ti nič ne pomaga, kaj si Kristjan.
Na iterto nedelo po treh Kralih.
•J* Evangelium sv. Math.
na 8. Postavi, 23. — 27. ▼.
/
V’ tistem časi, kader je Jezus v’ eno ladjo stopil, so njegovi Vučenči za njim šli. Ino glej, velki rih^r je na morji nastal tak, da so valovje ladjo
/
pokrivali, on pa je spal. Ino njegovi Vucenci so k’ njemi perstopili, ino so ga zbudili, rekoč: Gospod! pomagaj nam, mi se vtopimo. Ino Jezus je k’njim rekel: Kaj ste tak boječi, vi maloverni? Tedaj je vstanil, ino je zapovedal vetrom ino morji, ino postala je velika tihota. Ludje pa so se čuduvali, ino so rekli: Kaj je to za eden, da so ’mu vetri pokorni ino morje?
m a t u k !•
1.	Tudi spanje je dobrota od Boga, ono okrepi telo ino dušo; ali predugo spanje je bol k’oslablenji, kak k’okreplenji. Vadite se zaran stajati, rana vura je zlata.
2.	Vsi ludje so pod skerbjo ino obrambo božjo, prež njegove vole se njim nič hudega nemore zgoditi.
3.	Zavupaj na previdnost božjo, ino tvojo serce bo mirno tudi v’nadlogah.
4.	Prež potrebe se ne podavaj v’nevarnost, ker se v’nevarnost poda, bo v’ nevarnosti prejšel. Kader pa v’ nevarnost prideš, imej segurnost, z’totoj se znaš odteti.
Na peto nedelo po treh Kralih.
•J* Evangelium sv. Math.
na 13. Postavi, 24. — 30. r.
V’ tistem časi je Jezus k’ludstvi toto perspodo-bo govoril: Nebeško kralestvo je ednako človeki,
ker je dobro semen na svojo njivo vsejal. Kader pa so Judje spali, je prišel njegov sovražnik, ino je kokola med pšenico nasejal, ino je odišel. Kader je tedaj sčtva, zrasla ino sad pernesla, se je tudi kokol perkazal. Na to so hlapci k’hižnemi gospodari perstopili, ino so rekli: Gospodi si ti ne dobrega semena na tvojo njivo vsejal? odkod pa tedaj kokol ’ma? On pa reče k’njim: To je sovražnik včinil. Hlapci tedaj rečejo k’njemi: Hočeš, da gremo, ino ga vun poberemo? On pa reče: Ne, da gdč ne bi, kader bi kokol pobirali, z’njim vred tudi pšenice potergali. Pustite obojo rasti do žetve, ino ob časi žetve bom jaz žnjecom rekel: Poberte najprejd kokol, ino ga zvežte v’snopčeke na zež-ganje, pšenico pa vkup spravte v’mojo žitnico.
M a v n k i.
1.	Tu na sveti so dobri ino hudobni med endrugim, Bog bo nje pa ob žetvi, to je, na sodni den narazno razločil, ino bo vsakši prijel po svojem zasluženji.
2.	Vsaki grčh bo kaštigan, že tu na sveti, če pa ne tu, tak resnično tam na ovem drugem sveti.
3.	Ne bodi tvojemi bližnjemi za njegov lep odrasek ne-vošliv, nevošlivost je odurna, kajti pela na oškoduvanje ino dela nemirno serce.
4.	Da Bog hudobne tu terpi, tak nje tudi mi moremo ter-peti; le ne dajmo se od njih k’ hudemi zapelati, temne dajmo njim lepi zgled.
5.	Ne davajte nikomi pohujšanja, to je, ne zapelajte ni-koga na grčh, ne deržte nikoga od dobrega proč; kajti gor-jd temu, ker pohujšanje dava! fMath. 18-3
Na šesto nedelo po treh Kralih.
•J* Evangelium sv. Math.
na 13, Postavi, 31. — 35. v.
V’tistem časi je Jezus k’ludstvi toto perspo-dobo govoril: Nebeško kralestvo je ednako ženfo-vemi zerni, kero je en človek vzel ino na svojo njivo vsejal. Toto, če ravno je med vsem semen-jom najmenšo, je vender, kader zrase, vekšo kak vse zeljadi, ino postane kak drevo, tak da ptice podnebeske pridejo, ino na njegovih vejah prebivajo. On je njim še eno drugo perspodobo povedal: Nebeško kralestvo je ednako kvasi, ke-rega je ena žena vzela, ino ga zmesila med tri dre-venke moke (mele), doklam se je vse skvasilo. Vse to je Jezus k’ludstvi govoril v’perspodobah, ino prež perspodob je ne z’njimi govoril, da bi se spunilo, kaj je skuz Preroka govorjeno, ker pravi: Jaz bom moje vusta odperl v’perspodobah, ino bom izrekel skrivne reči od začetka sveta.
Hi a v ti fe i.
1.	Iveršanstvo se je tak hitro daleč razširilo, da je že njega razprestrenje veliki čudež ino znamenje, da je ono od Boga.
2.	Iz malih pregréskih pridejo velke, male dobre déla zrasejo na velke zasluženja. Za (ega volo se vari tudi malih zakrivenjih, da ne boš na velke prišel; stori pa rad prav dosti malih dobrih del, da boš se tak pervadil, tudi velike dobre déla storiti.
3.	Zahvali Bogi, kaj si v’keršanski veri rojen ino gor-zredjen.
4.	Kristus je kralestvo nebeško najrajši perspodablal k’ takim récim, kere prosto delavno ludstvo opravla, na znamenje, da si toto najprejd zná kralestvo nebeško zaslužiti, če le hoče svoje dužnosti storiti ino z’ voloj vse terpeti.
Na nedelo Septuagesime.
•J* Evangelium sv. Math.
na 20. Postavi, 1. — 15. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom toto perspodobo povedal: Nebeško kralestvo je ednako enemi hižnemi gospodari, ker je vjutro rano vun šel, delavcov najemat v’svoj vinograd. Kader pa
se je z’delavci pogodil za en desetak na den, je
3
nje poslal v’ svoj vinograd. Ino on je vun šel ob tretji vuri, ino je vidil druge prež dela stati na teržiši, ino je rekel k’njim: Pojdite tudi vi v’moj vinograd, ino jaz vam hočem dati, kaj je prav. Tudi toti so ta šli, Pale je vun šel ob šesti ino deveti vuri, ino je ravno tak storil. Še ob ednajsti vuri je vun šel, ino je najšel druge tam stati, ino je rekel k’njim: Kaj to stojite celi den prež dela ? Oni rečejo k’njemi: Da nas je niše ne najel. On reče k’njim: Pojdite tudi vi v’moj vinograd, ino kaj je prav, bote prijeli. Kader je pa večer nastal, je gospod vinograda svojemi oskerbniki rekel:	Pozo-
vi delavce, ino daj njim plačo, pa začni od slčd-nih do pervih. Kader so tedaj tisti prišli, keri so še le ob ednajsti vuri najeti bili, so vsaki po de-setaki dobili. Kader so pa ti pervi prišli, so mislili, da bodo več prijeli, so pa tudi le vsaki en desetak dobili. Ino kader so prijeli, so gondrali črez hižnega gospodara, rekoč: Toti zadnji so le eno vuro delali, ino ti si nje z’nami ednake storil, ki smo težo ino vročino dneva nosili. On pa je odgovoril, ino je rekel k’enemi iz njih: Prijatelj jaz ti ne včinim krivice, si se ne za en desetak z’ menom pogodil? Vzemi, kaj je tvojo, pa pojdi, jaz pa hočem totemi poslčdnemi ravno tak dati, kak tebi. Ali nesmem z’mojim storiti, kaj hočem? Je tvojo oko za to nevošlivo, da sem jaz do-
ber? Tak bodo posledni ti pervi, ino ti pervi posledni; zakaj veliko je pozvanih, pa malo izbranih.
m a v u k t.
1.	Vmanjost je teli ino duši nevarna; vmanji človek je sam sebi ino drugim k’napoti. Iz vmanjosti pride siromaštvo ino druge hudobnosti. Kak boš v’starosti najšel, česa si v’ mladosti si ne nabral? (Pred. 25.)
2.	Bodmo radi, ka nam enkrat pride en večer, kader bo se velelo: Zovi trudne delavce, ino njim daj plačo po njihovem zasluženji. (II. Tim. 4.)
3.	Bog da od svojih darov, kak komi hoče. Gdo more njegove sklenenja viditi?
4.	Dobroserčen ima nad sobom ino nad drugimi veselje; novošlivi pa nemore nigdar srečen biti, on škodi sam sebi ino drugim.
o.	Vadi se že v" mladosti delati, tak tudi V starosti ne boš prež dela htel biti. Ti vmanji pa idi ta k’mravli, pregleduj nje pote, ino vuči se modrosti. (Prog. 6.)
6.	Bodi zadovolen z’tem, kaj ti Bog da, ino z’stanom, v’ kerega si postavlen.
Na nedelo Seksagesime.
•J* Evangelium sv» Luk.
na 8. Postavi ,4 — 15. v.
V’tistern časi, kader je veliko ludstva vkup
prišlo, ino so iz mest k’Jezusi perhitrili, je on v’
3 *
perspodobi govoril: En sejač je vun Sel semen svojo sejat, ino kader je sejal, je eno palo na stezo, ino je poklačeno bilo, ino ptice podnebeske so ga pozobale. Drugo je palo na pečino, ino kader je raslo, je vsehnilo , da je ne mokrote imelo. Pale drugo je palo med ternje, ino z’njim vred gorrastečo ternje ga je zadušilo. Eno pa je palo na dobro zemlo, je zraslo, ino je perneslo stoverstni sad. Kader je to bil govoril, je izkričal: Ker ima vuha za poslušanje, naj posluša. Njegovi VučenOi pa so ga pitali, kaj bi to za perspodoba bila? Ino on je rekel k’ njim: Vam je dano, skrivnosti kralestva božjega znati, drugim pa v’perspodobah, da gledeči ne vidijo, ino poslušajoči ne zastopijo. Perspodoba je pa tota: Semen je beseda božja. Ti na stezi so tisti, keri njo poslušajo, potem pride hudič, ino vze-me besčdo od njihovih sere, da ne verjejo ino se ne zveličajo. Ti na pečini so pa tisti, keri, kader so besčdo culi, njo z’ veseljom gorvzemejo, da pa nemajo korenine, tak na en čas verjejo, ob časi skušnjave pa odstopijo. Kero je pa med ternje palo, so tisti, keri, kak so besedo poslušali, grejo, ino od skerbi, bogastva ino nasladnostih živlenja zadušeni ne pernesejo sada. Kero je pa na dobro zemlo palo, so tisti, keri besedo poslušajo, njo z’ pripravnim ino dobrim sercom obderžijo, ino v’ po-terplenji sad pernesejo.
m a r u k I.
1.	Vera keršanska ne pokaže per vsakem človeki ednake moči, zrok je pa ne ona, le ludje so temu zrok, da nje na-vukov nečejo zderžati.
2.	Ludje, keri druge vu veri pačijo, se hudiči perspodab lajo. Takšni sami sebe, ino tiste, kere zapelajo, na večno pogublenje spravlajo.
3.	Prevelko zelenje do bogastva, velko nagnenie k’nečistosti zaduši božjo besedo.
4.	Mladost je čas setve, v’ mladosti se more sejati semen prave vere, semen drugih potrebnih ino hasnovitih znanjih, da bo potli kaj žeti.
o.	Ob časi skušnjav bodi močen, da boš ti nje obladal, ne one tebe. Vari se grešnih prilik.
Na nedelo Kvinkvagesime.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 18. Postavi, 31 — 43. v.
V’tistem časi je Jezus tih dvanajst k’sebi vzel, ino je rekel k’njim : Glejte, mi gremo gor v’Jeruzalem, ino vse se bo dopunilo, kaj je od Sina tega človeka po Prerokih pisano. Zakaj on bo Nevernikom prekdan, zasramuvan, gaižlan ino popluvan.
Ino potem, kak ga bodo gaižlali, ga bodo vmorili. Ali on bo na tretji den zupet vstanil. Oni so pa od tega nič ne zastopili, kajti ta beseda je bila skrita pred njimi, ino oni ne so zapopadli, kaj je bilo rečeno. Pergodilo pa se je, da, kader se je k’Jerihi perbližaval, je en slčpi per poti sedel ino vbo-geime prosil. Kak je tedaj toti čul ludstvo mimo iti, je pital, kaj bi to bilo? Oni njemi rečejo, da Jezus Nazarenski mimo gre. Tedaj on kriči, rekoč: Jezus, Sin Davidov! smili se črez me. Napreji-doei so ga pa svarili, naj bi mučal. Oo je pa še bol kričal: Sin Davidov! smili se krez me. Jezus je tedaj postal, ino je rekel, ga k! sebi perpelati. Ino kader se je k’njemi perbližal, ga je pital, rekoč: Kaj hočeš; da ti storim? On pa je rekel; Gospod! da bom vidik Ino Jezus reče k’njemi: Gorpoglej, tvoja vera je tebi pomagala. Ino preči je vidil, ino je Boga častil, ino je za njim šel. Ino vso ludstvo, kero je to vidilo, je Bogi hvalo dalo.
K a r h k i,
1.	Zavupanje na Boga bo nam resnično vsigdar pomagalo, on nas ne bo zapustil. fDan. 6.) Ztnislimo se zato po gosto na njega, posebno pa vjutro ino večer.
2.	Prež božje pomoči nega pomoči, kaj nam ludje pomagajo, to nam le Bog skuz nje stori.
3.	Ne zanesi se na hvalo ali dopadnost ludih, oni te hvalijo, doklam vejo kaj od tebe dobiti, bodo te pa čertili, kader ne boš sam nič imel. Le tvoja vest te naj hvali.
4.	Bog nc gleda, kakega stana gdo je, on nikoga za siromaštva volo ne zaverže, tudi ti nemaš siromačkih ludi za-m el a vati.
Na Pepelnico.
•J* Evangelium sv. Math.
na 6. Postavi , 16. — 21. ▼.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Kader se postite, ne bodite, kak skažlivci, žalostni; zakaj oni otemnejo svoje obraze, da bi ludje vidili, da se postijo. Resnično vam povčm, oni so svojo plačilo prijeli. Kader se pa postiš, pomaži tvojo glavo, ino vrni tvojo lice, da se ne bo ludem vidilo, da se postiš, temuč tvojemi Očeti, ker je na skrivnem; ino tvoj Oča, ker na skrivnem vidi, bo tebi po vernik Ne spravlajte si šacov na zemli, gde nje arja ino moli vkončajo, ino gde nje latje odkoplejo ino vkradnejo; temuč nabirajte si šace v’nebesab, gde njih arja ino moli ne vkončajo, ino gde njih tatje ne odkoplejo ino ne vkradnejo. Zakaj gde je tvoj šac, tam je tudi tvojo serce.
A
1 a r u k i.
1.	Iz pravega nakanenja se postiti je eno iz najprešti-mančših dobrih del.
2.	Ne štimaj se z’ tvojimi dobrimi delami, kajti tak nemaš per Bogi zasluženja.
3.	Išmo šace za nebesa, tisti nigdar ne preminejo, nam njih tudi niše vzeti nemore.
4.	Ker samo posvetno lubi, tisti ’ma svojo serce per posvetnem ; ker pa to večno lubi, tistega serce je per Bogi.
Na pervo nedelo v’Posti.
•J Evangelium sv. Math.
ua 4. Postavi, 1. — 11. v.
\
V’tistem časi je Jezus od duha bil v’pušavo pelan, da bi od hudiča bil skušavan. lno kader se je štirdeset dni ino štirdeset noči bil postil, je lačen postal, Ino skušnjavec je k’njemi perstopil, ino je rekel: Če si ti Sin božji, tak reci, da toto kamenje kruh postane. On je pa odgovoril ino je rekel: Stoji pisano, da človek ne živi ob samem kru-hi, temuč od vsake besede, kera iz vust božjih pride. Tedaj ga hudi« z’sobom vzeme v’sveto mesto,
ino ga postavi na verh templa, ter reče k’njemi: €e si ti Sin božji, spusti se tu dol, kajti stoji pisano: On je svojim Angelom od tebe zapovedal, da te bodo na rokah nosili, da se gde ne bi z’tvo-joj nogoj v’keri kamen vdaril. Jezus reče k’ njemi: Stoji tudi pisano: Ti nemaš Boga, Gospoda tvojega, skušavati. Pale njega hudič z’sobom vzeme na eno zlo visoko goro, ino njemi pokaže vse kra-lestva sveta, ino njih čast, ter reče k’ njemi: Vse to ti dam, če doli padeš ino mene moliš. Tedaj reče Jezus k’njemi: Pojdi proč, Satan! kajti stoji pisano: Ti imaš Gospoda tvojega Boga moliti, ino njemi samemi služiti. Tedaj je hudič njega pustil, ino Angeli so perstopili, ino so njemi stregli.
Faruki.
1.	Kreposti ne daj za nič na sveti, ona je več vredna, kak živleuje. Ne stori zato nigdar za časnega dobička volo kaj pregrčšnega.
2.	Pomoči proti skušnjavam so: pobožna molitva ino mnoga misel na Boga; post ino premaganje grešnih poželenj; terdno zavupanje na Boga.
3.	Ker se sam v’ nevarnost poda, pa še te od Boga hoče pomoč, tisti Boga skušava.
4.	Angeli so naši prijateli, mi smo njim zato zahvalo ino lubezen dužni, pa se tudi od njih postrežnost ino ponižnost vučiti.
m
Na drugo nedelo v’Posti.
■J* Evangelium sv. Math.
na 17. Postavi ,1. — 9. v.
V’tistem časi je Jezus k’sebi vzel Petra, Jakoba ino Johaneza, njegovega brata, ino je nje pe-lal na eno visoko goro na stran, ino se je spremenil pred njimi. Njegov obraz se je svétil kak sunce, njegov oblčč pa je béli bil kak sneg. Ino glej, per-kazala sta se Mojzes ino Elias, ino sta z’njim govorila. Peter pa je odgovoril ino je rekel k’Jezusi: Gospod! dobro je nam tu biti, ako hočeš, mi postavimo tri šatore, tebi enega, Mojzesi enega, ino Eliasi enega. Ino glej, kader še je govoril, je en svetli oblak nje obsenčal, ino en glas se je iz oblaka čul, rekcč: To je moj lubleni Sin, nad kerim jaz dopadenje ’mam, totega poslušajte. Kader so Vučenci to culi, so na svoje obličja dolpadli, ino so se zlo bali. Jezus je pa perstopil, se njih je do-teknil, ino je rekel k’njim : Vstanite, ino ne bojte se. Kader so pa svoje oči gorpodignoli, so ne ni-koga vidli, kak samo Jezusa. Ino kader so ’z gore dol šli, njim je Jezus zapovedal, rekoč: Nikomi ne prav’te, kaj ste vidili, doklam Sin tega človeka od mertvih ne vstane.
IV a v u k I.
1.	Jezus Kristus je lubleni Sin nebeškega Očeta, on je Mesias ino pravi Bog z’svojim nebeškim Očetom, njega imamo moliti v’presvetem Sakramenti resnega Tela, ter njegovo besedo poslušati.
2.	Jezus bo enkrat našo kerhko t^lo preminil, ino z’svojim premenjenim telom zjednačil. Ne obsramotimo tedaj naših tel z’ grehom, kajti so za nebesa stvorjene.
3.	Na časne terplenja pride nezgovorno velika čast ino veselje v’ nebesah; radovolno zato terpi en kratek čas, da boš za to tam vesel na veke.
4.	Lubi vsakega človeka, za prijatele pa si njih malo izvoli; mirno živi z’ vsakšim, za perserčnega svitnika pa si iz mnogih le enega zvoli.
5.	Bodi mučeč v’tem, kaj so tvoje lastne skrivnosti, kak tudi v’tem, kaj ti drugi gdo skrivnega pove.
Na tretjo nedelo v’Posti.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 11. Postavi, 14. — 28. v.
V’ tistem časi je Jezus enega hudiča izganjal, ker je mutast bil. Ino kader je hudiča bil vunzeg-nal, je mutasti govoril, ino ludstvo se je čudu-valo. Eni iz njih so pa rekli, da skuz Belzebuba,
višišega hudičov hudiče izganja. Drugi so pa ga skušavali, ino so od njega hteli znamenje od neba imeti. On pa, da je njihove misli vidil, je rekel k’njim: Vsako kralestvo, kero je samo v’sebi razdeljeno, bo pusto, ino bo hiža erez hižo padla. Ako je tedaj tudi Satan v’sam sebi razdeljen, kak bo njegovo kralestvo obstalo § da pravite, ka jaz skuz Belzebuba hudiče izganjam. Če pa jaz skuz Belzebuba hudiče izganjam, skuz koga nje tedaj vaši otroci izganjajo? Zato bodo oni vaši sodniki. Ako pa jaz skuz perst božji hudiče izganjam, tak je resnično kralestvo božjo k’ vam prišlo. Kader en močen oborožjen svoj dvor varuje, tak njemi vse, kaj ’ma, per miri ostane. Ce pa en močneši črez njega pride, ino ga premaga, tak njemi vzeme vso njegovo orožje, na kero se je zavupal, ino razdeli njegov porop. Ker je ne z’menom, tisti je proti meni, ino ker z’menom vkup ne spravla, tisti raz-sipavle. Kader nečisti duh iz človeka vun odide, tak on hodi po suhih krajih, ino iše pokoja, ino če ga ne najde, tak reče: Povernem se jaz nazaj v’mojo hižo, iz kere sem vun šel. Ino kader pride, njo najde z’ metlami pometeno ino zesnaženo. Tedaj gre, ino k’sebi vzeme sedem drugih duhov, hujših, kak je on, ino oni grejo noter, ino tam prebivajo, ino tak bo posledno takega človeka hujšo, kak pervo. Kader je on to govoril, se je pergodilo,
da je ena žena med ludstvom zakričala, ino k’ nje-mi rekla: Zveličano je telo, kero je tebe nosilo, ino persa, kere si ti vžival. On pa je rekel: Ja resnično so zveličani, keri besedo božjo poslušajo, ino njo zderžijo.
IV u v n k i.
1.	Ker navuke keršanske vere rad posluša, si nje zapomni ino nje zderži, tisti se nema hudiča, ne pekla bati.
2.	Nikoga hudo ne sodite, kajti bi ga znali krivo podučiti ; kader vas pa gdo krivo poduži, se imate za vašo poštenje ino pravičnost gorvzeti.
3.	Bodite zložni, pomagajte eden drugemi dobro storiti: v’zložnosti ’z malega postane veliko, v’nezložnosti se pa še to veliko zapravi.
4.	Glej, da nazaj v’grehe ne padneš, kajti po veliko takem nazajopadnenji boš navadni grešnik postal: stara navada je železna srajca.
5.	Otroci! tak se zaderžte, da bo se tudi od vas povedalo: Srečna je mati, kera je vas rodila. To bo vašim star-Sim vesela zahvala za njihovo z’vami terplenje.
Na šterto nedelo v’Posti.
•J* Evangelium sv. Joh,
na 6. Postavi, 1. — 15. v.
V’ tistem časi se je Jezus pelal črez galilejsko morje, per kerem je mesto Tiberias, ino veliko
ludstva je za njim šlo, da so vidli čudeže, kere je nad bolnikmi delal. Jezus pa je na eno goro šel, ino si je tam z’svojimi Vueenci dol sel. Blizu je bil Vuzem, judovski svetek. Kader je tedaj Jezus svoje oči gorperzdignil, ino je vidi!., da je velka množina ludi prišla k’njemi, je rekel k’Filipi: Odkod bomo kruha kupili, da bi toti jeli? To je pa rekel, da bi ga skušaval, zakaj on je dobro znal, kaj je htel storiti, Filip je njemi odgovoril: Za dvesto denarov kruha je ne zadosti, da bi vsaki le kaj malega dobil. Eden iz njegovih V^učencov, Andraš, Simona Petra brat, reče k’ujemi: Je en hlapček tu, ki ’ma pet ječmenovih kruhov ino dvč ribi; ali kaj je to med telke? Jezus pa je rekel: Storte, da si ludje dol sposedejo, zakaj bilo je veliko trave na tistem mesti. Ino selo si je po števili okoli pet jezer moži. Tedaj je Jezus vzel kruhe, je zahvalil, ino je nje razdelil sedečim; tak tudi od rib, kelko so hteli. Kader so pa siti bili, je on svojim Vučencom rekel: Vkuppoberte vlomke, kaj je ostalo, da konca ne vzemejo. Ino oni so nje pobrali, ino so napunili dvanajst kosov z’ vlomkmi od pet ječmenovih hruhov, keri so ostali tem , ki so jeli. Kader so tedaj tisti ludje čudež vidli, kere-ga je Jezus storil, so rekli: Toti je resnično ti Prerok, ker ima na svčt priti. Da je pa Jezus spoznal, da bi imeli priti, ga po sili vzeti ino za krala postaviti, je pale sam na goro pobegnil.
Karuki.
1.	Vživaj vsaki dar božji z’hvaloj ino zahvaloj Bogi, kakti imaš vu vsemu zahvalen biti.
2.	Ne zdvoji v’zmenkanji, zmisli se, kelkokrat ti je Bog že pomagal, ino reci: Ker mi je vseli pomagal, bo mi tudi zdaj pomagal. (Psal. 32.J
3.	Gospodarno dente z’tem, kaj ’mate, da bote ob časi nerodovitosti imeli kaj sem vzeti; ne spravlajte si pa blaga samo zato, da bi ga ’meli, kajti to je skopost.
4.	Zvesti bodite vu vašem stani ino pozvanji, radi delajte vašo delo, da si pošteno spravite, kaj vam je za živ-lenje potrebno.
5.	Ne spravlajte si nigdar po krivici ali z’ tatbinoj ne jesti, ne piti, ne obleča, ne ničesa; kajti vkradjen kruh je pri pervem vjedki sladek, potli pa vusta z’peskom napuni. (" Progo v. 20.3
Na černo ali peto nedelo v’Posti.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 8. Postavi, 45 — 59. v.
V’tistem časi je Jezus k’ judovskemi ludstvi rekel: Gdo iz vas more mene ’z enega greha po-dužiti? Če pa jaz resnico govorim, zakaj mi ne ver-jete ? Ker je iz Boga, tisti besédo božjo posluša.
Za tega volo vi nje ne poslušate, da ne ste iz Boga. Na to so Judje odgovorili, ino so rekli k’nje-mi: Jel mi ne pravimo prav, da si ti Samaritan, ino hudiča maš? Jezus je odgovoril: Jaz nemam hudiča, temuč častim mojega Očeta, vi pa ste meni poštenje vzeli. Jaz pa ne išem moje časti, je eden, ker njo iše, ino sodi. Resnično, resnično vam po-včm: Ako gdo moje besede zderži, tisti na veke ne bo smerti vidik Tedaj so Judje rekli k’njemi: Zdaj spoznamo, da hudiča ’maš; Abraham je vmerl ino Preroki, ino ti rečeš: Ako gdo moje besede zderži, tisti na veke ne bo smerti skusil. Jel si ti več, kak naš oča Abraham, ker je vmerl, ino kak Preroki, ki so tudi vmerli? Koga ti iz samega sebe delaš? Jezus je odgovoril: Če jaz samega sebe častim, tak je moja čast nič. Moj Oča je, ker mene časti, od kerega vi pravite, da je vaš Bog, pa ga vender ne poznate, jaz ga pa poznam. Ino ako bi rekel, da ga ne poznam, bi, kak vi, lažec bil. Ali jaz ga poznam, ino zderžim njegove besede. Vaš oča Abraham se je močno veselil, da bi moj den vidil, on ga je vidil, ino je veseli bil. Rečejo tedaj Judje k’njemi: Ti še nemaš petdeset let, pa si Abrahama vidil? Jezus reče k’njim: Resnično, resnično vam povem, prejd kak je Abraham bil, sem jaz. Tedaj so kamenje pobirali, da bi v’njega metali; Jezus pa se je skril, ino je ’z templa vun šel.
K a v u k i.
1.	Ker Jezusove navuke gorvzeme, ino nje zdčrži, tisti ’ma mirno vest v’živlenji, trošt v’terplenji, neboječnost na smertno vuro, ino po smerti zveličano večnost.
2.	Ne oklinjaj teh, keri tebe preklinjajo, brani pa vsig-dar resnico z’ možko stanovitnostjo.
3.	Živoča vera na nevmertelnost je vstebrenje lepega živ-lenja, slaba vera pa je gnezdo vse hudobnosti ino pregrešnosti.
4.	Komi gerde imena davati je gerdo, ino z’tem gerje, ker se torni navadi. Iz tega pride sovražtvo, svsija, odurja-vanje, serd.
5.	Ne bodi štimani, ino ne iši vsigdar svojega pohva-lenja, neti ne hvali sam sebe, lastna hvala s mer d i.
Na cvetni petek, ali na 7 žalosti. D. M.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 19. Postavi, 25 — 27. v.
V’tistem časi so poieg križa Jezusovega stale njegova mati, ino sestra njegove matere Maria Kleo-fova (žena', ter Maria Magdalena. Kader je tedaj Jezus svojo mater, ino Vučenca, kerega je lubil,
tam stati vidil, je rekel k’svoji materi: Žena, glej
4
tvoj sin! Potem je rekel k’Vučenci: Glej, tvoja mati! Ino od tiste vure je njo Vučenc k’sebi vzel.
Mamki.
1.	Jezus je pravi zgled poterpežlivosti, ponižnosti, lu-bezni^ pohlevnosti, pokornosti ino stanovitnosti. Ako hočemo na včke z’njim živeti, moremo, kak on, radovolno tu terpeti.
2.	Mesni ofer je Jezusov ofer na križi. Maria poleg križa je zgled, na kaj imamo per sv. Mesi misliti.
3.	Johanes nam je zgled, kak imajo sini ino ceri svoje zapušene matere k’ sebi vzeti, nje troštati, za nje skerbeti, nje v’ postenji meti.
Na cvetno ali šesto nedelo v’Posti.
•j* Evangelium sv. Math.
na 21. Postavi ,1.-9. y.
V’tistem časi, kader se je Jezus k’JeruzaIemi perbližaval, ino je prišel v’Betfage per olski gori, je dva Vueenca poslal, ino je rekel k’njima: Pojdita v’ terg, ker je pred vama, ino preči bota najšla eno oslico pervezano, ino žrebe per njoj. Tote odvežta, ino nje k’meni perpelajta. Ino ee vama gdo kaj reče, povejta: Gospod njuj potre-
buje, ino preči bo vama njuj spustil. Vse to pa se je zgodilo, da bi se spunilo, kaj je skuz Preroka rečeno, ker pravi: Povejte čeri Sionski: Glej, tvoj kral pride k’tebi krotek, sedeči na oslici ino žrebeti vozne oslice. Vučenca pa sta šla, ino sta storila, kak njima je Jezus zapovedal, ino sta perg-nala oslico zred žrebetom, ino sta presterla (položila) svoje oblačila na njuj, ter sta njega gorposa-dila. Velika množina ludi pa je razprestirala svoje oblačila na pot; drugi pa so veje ’z drevja sekali, ino na stezo metali. Ludstvo pa, kaj je naprej ino odzaja šlo, je kričalo, rekoč: Hozana Sini Davi-dovemi! hvalen bodi, ker pride v’imeni Gospodovem.
DiF a V h k i.
i. Jezus Kristus je pravi zveličar ino Mesias, njega imamo častiti ino moliti, njemi imamo pokorni biti.
2 Bodite krotki ino mirni, zakaj z’tem se Bogi ino lu-dem dopadnete.
3.	Bodite postrežlivi ino dobrotlivi, tak bodo tudi drugi vam radi postregli ino vam dobro storili; roka roko vmije.
4,	Ne zanašajte se na perjaznost ludih, na Boga zavu-pajte; ludje se predrugačijo, Bog je pa nepremenliv.
P a s i o n
Terplenje našega Gospoda Jezusa Kristusa
po sv. Malh. na 26. ino 27. Postavi.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Vi vejte, da bo za dva dni Vuzem, ino Sin tega človeka bo predan, da bo križan. Tedaj so se vkup-zbrali VišiSduhovniki ino Stareši ludstva v’ dvori Višišduhovnika , keremi je Kaifaž ime bilo, ino so svit deržali, kak bi Jezusa z’ prevaroj vlovili ino vmorili. Oni so pa rekli: Ne v’svetek, da ne bi gde praska med ludstvom nastala. Kader pa je Jezus v’ Betanii bil v’ hiži Simona, gobavega, je ena žena k’ njemi perstopila, kera je drago mazilo v’kameni posodbici imela, ino njo izlila črez njegovo glavo, kader je per mizi sedel. Kader so to njegovi Vu-čenci vidli, so suprotivni postali, rekoč: K’čem je tota poguba? kajti toto mazilo bi se znalo drago odati, ino penezi vbogim dati. Jezus pa, ker je to vpamet vzel, reče njim: Zakaj ste loti ženi na-ziobni? Ona je dobro delo nad menom storila, za-
r
kaj vboge imate vsigdar pri vas, mene pa ne bote
vsigdar imeli. Ino kader je ona toto mazilo na mojo telo vlila, je to storila na mojo pokapanje. Resnično vam povem: Gdekoli bo se toti Evangelium oznanjuval po vsem svčti, tam bo se k’mojem spomini povedalo, kaj je storla. Tedaj je odišel eden iz dvanajst Apostolov, ker se je Judaš Iškariot zval, k’ Višišduhovnikom, ino je rekel njim: Kaj mi hočete dati, ino jaz vam ga predam? Oni pa so njemi pervolili trideset srebernikov, Ino od tistega časa je on priliko iskal, njega predati. Pervi den opresnih kruhov pa so Vučenci perstopili k’ Jezusi, ino so rekli: Gde hočeš da ti pripravimo vuzmeno jagne jesti? Jezus pa je rekel: Pojdite v’mesto k’enemi, ino rečte njemi: Mojster reče: Moj čas je blizu, pri tebi hočem z’mojimi Vučenci Vuzem imeti. Ino storili so Vučenci, kak njim je Jezus zapovedal, ino so vuzmeno jagne pripravili Kader pa je večer nastal, je on z’ svojimi dvanajst Vučenci k’mizt sel, ino kader so jeli, je rekel: Resnično vam povčm, da eden izmed vas bo mene predal. Na to so močno žalostni postali, ino vsakši je začel praviti: Gospod! jel sem jaz? On pa je odgovoril ino je rekel: Ker z’menom roko v’skledo namače, tisti bo me predal. Sin tega človeka ravno odide, kak je od njega pisano, ali gorje ti-stemi človeki, skuz kerega bo Sin tega človeka predan; njemi bi bole bilo, da se tisti človek ne
bi bil narodil. Judaš pa, ker je njega bil predal, je odgovoril ino je rekel: Gospodi jel sem jaz? On reče k’njemi: Ti si rekel. Kader pa so večerjali, je Jezus vzel kruh. ga je žegnal, ga razlomil, ino dal svojim Vuččncom, ino je rekel: Vzemte, ino jejte, to je mojo telo. Vzel je tudi kelih, je zahvalil, ino njim dal, rekoč: Pite vsi iz njega, zakaj to je moja kerv novega Testamenta, kera bo za mnoge prelijana na odpušenje grčhov. Jaz pa vam povem, da odzdaj več ne bom pil od totega tersovega sada do tistega dne, kader bom ga novega z’vami pil v’kralestvi mojega Očeta. Ino kader so bili hvaležno pesem rekli, so vun šli na olsko goro. Tedaj reče Jezus k’njim: Vi vsi se bote toto noč nad menom pohujšali, kajti stoji pisano: Jaz bom pastira vdaril, ino ovce črede se ■bodo razteple. Potem pa, kader bom od mertvih vstal, bom pred vami v’ Galilejo šel. Peter je tedaj odgovoril, ino je rekel k’njemi: Ako bodo se vsi nad tobom pohujšali, jaz se nebom nigdar pohuj-šal. Jezus pa reče k’njemi, Resnično ti povem, da toto noč, prejd kak bo kokot zapel, boš ti mene trikrat zatajil. Peter reče k’ njemi: Ako bi jaz z’ tobom vmreti mogel, tak te ne bom zatajil. Tak so tudi vsi Vučenei rekli. Potem je Jezus z’njimi prišel v’ vert, ker se Getsemane imenuje, ino je rekel k’svojim Vučencom: Sedite si tu, doklam
jaz ta grem, ino molim. Vzel je tedaj Petra ino oba dva Zebedeova sina k’sebi, ino je začel se žalostiti ino raztožen biti , ino je rekel k’ njim : Moja duša je žalostna do smerti, ostante tu, ino bedite imenom. Tedaj je eno malo dale odideči dolpad-nil na svoj obraz, ino je molil, rekoč: Moj Oča! če je mogoče, naj toti kelih gre proč od mene: pa ne, kak jaz hočem, temuč kak ti hočeš. Potem je nazaj prišel k’svojim Vučencom, ino je nje spa-joče najšel, ino je rekel k’Petri; Tak ne ste mogli eno vuro zTnenom bedeti? Bedite ino molte, da v’skušnjavo ne padnete. Duh je ravno pripraven, ali meso je slabo. Ino je drugič odišel, ino je molil, rekoč: Moj Oča! ako ti kelih nemore od mene proč iti drugač, da ga pijem, tak se naj zgodi tvoja vola. Zatem je zupet prišel, ino je nje najšel spajoče; zakaj njihove oči so bile pune dremote. Ino on je nje popustil, ino je zupet ta šel, ino je tretič molil, ravno tiste besede govoreč. Tedaj je k’svojim Vučencom prišel, ino je rekel k’njim: Spite zdaj ino počivajte, glejte vura se je perbli-žala, ino Sin tega človeka bo grešnikom v’roke dan. Stante, pojdmo, glejte, moj predajnik se je perbližal. Kader še je govoril, je Judaš, eden iz tih dvanajstih prišel, ino z’ njim velka truma z’ mečmi ino drogolicami, ki so od Višisduhovnikov ino Stareših ludslva bili poslani. Predajnik pa je
njim znamenje dal, rekoč: Kerega bom jaz kušnil, tisti je, primte ga. Ino že je k’Jezusi perstopil, ino je rekel: Bodi pozdravlen, Rabbi! ino ga je kušnil. Jezus pa je rekel k’ njemi: Prijatel! po kaj si prišel? Tedaj so pristopili, ino roke vergli na Jezusa, ino so ga popadli. Eden pa od tistih , ki so z’Jezusom bili, je roko vunstegnil, je svoj meč potegnil, ino je vdaril po hlapci Višišduhovnika, ino ’mu je eno vuho odsekal. Tedaj je Jezus njemi rekel: Vtekni tvoj meč v’svoj kraj; zakaj vsi, keri za meč primejo, bodo skuz meč prejšli. Misliš ti, da jaz ne bi mogel še zdaj mojega Očeta prositi, ino on mi pošle več kak dvanajst milionov Angelov? Ali kak bo se tedaj pismo spunilo, po kerem se tak zgoditi more? V’ti s ti vuri je Jezus k’ludst-vi rekel: Vi ste vun prišli kakti nad razbojnika z’ mečmi ino ožekmi mene lovit: vsaki den sem pri vas sedel, vučeči v’ templi, ino me ne ste popadli. Vse to pa se je zgodilo, da bi se pisma Prerokov spunile. Tedaj so ga vsi Vučenci zapustili ino so pobegnili. Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, so njega odpelali k’Kaifaži, Višišduhovniki, gdč so Pismo-znanci ino Stareši ludslva vkupzbrani bili. Peter pa je odzdaleč za njim šel noter do dvora Višis-duhovnika, ino je noter idoči si sel k’služebnikom, da bi temu konec vidil. Višišduhovniki pa, ino vso sodsko zbralše so iskali krivo svedoštvo proti Je-
zuvi, da bi ga mogli vmoriti, pa ga ne so najšli, če ravno je veliko krivih svedokov (prič) naprej prišlo: k’zadnjemi pa prideta dva kriva svedoka, ino rečeta: Toti je pravil: Jaz znam tempel božji razverči, ino v’treh dneh ga zupet gorpostaviti. Na to je Višišduhovnik vstanil, ino je rekel k’ujemi: Jel nič ne odgovoriš na to, kaj tota dva proti tebi svodočita? Jezus pa je mučal. Višišduhovnik tedaj reče k’ njemi: Zarotim te pred živim Bogom, da nam poveš, če si ti Kristus, Sin božji? Jezus reče k’njemi: Ti si rekel. Razvun tega pa vam povem: Odzdaj bote Sina tega človeka vidli sedeti na desnici moči božje, ino njega priti v’oblakih nebeških. Zdaj je Višišduhovnik razčesnil svojo oblačilo, govoreč: On je blaznil, k’čem nam treba svedokov? vi ste blaznenje sami culi. Kaj se vam vidi? Oni pa so odgovorili ino so rekli: On je smerti vreden. Tedaj so njemi v’lice pluvali, ino ga za vuho vsekavali, drugi pa so ga z’ pestnicami v’lice bili, rekoč: Prerokaj nam, Kristus! gdo te je vdaril? Peter pa je zvunaj na dvoriši sedel. Tedaj perstopi ena dekla k’njemi, ino reče: Ti si tudi bil z’Jezusom Galilejanskim. On pa je tajil pred vsemi, ino je rekel: Jaz ne vem, kaj praviš. Kader pa je na vrata htel vun iti, zagleda njega druga dekla, ino reče k’tistim, ki so tam bili: Toti je tudi bil z’Jezusom Nazarenskim. Ino on je
zupet tajil z’prisegoj, ino je rekel: Jaz totega človeka ne poznam. Krez eno malo pa so tudi okoli stoječi pristopili, ino so rekli k’Petri: Resnično ti si eden od tistih, kajti te tvoj jezik ovadi. Tedaj je on začel zaklinjati ino prisegati, da totega človeka ne pozna, ino preči je kokot zapel. Ino Peter se je spomnil na besedo Jezusovo, kero je on bil rekel: Prejd kak bo kokot zapel, boš ti mene trikrat zatajil* Na to je vun šel, ino se je bridko jokal. Kader pa je juter nastal, so vsi Višisdu-hovniki ino Stareši ludstva svit storili črez Jezusa, da bi ga na smert prek dali. Ino oni so ga zvezanega odpelali, ino ga deželskemi oblastniki Pon-tius Pilatuši prek dali. Da je tedaj Judaš, ker je njega predal, vidil, da je na smert obsojen, se je skesal, ino je trideset srebernikov Višišduhovni-kom ino Starešim nazaj pernesel, rekoč: Jaz sem pregrešil, kaj sem nedužno kerv predal. Oni pa so rekli: Kaj je nam za to, to ti gorglej. Tedaj je srebernike v’tempel vergel, se je proč podal, ino je šel ta, ino se je za vojko obesil. Višišduhov-niki pa so srebernike vzeli, ino so rekli; Ne je dopušeno, nje v’cirkveno skrinjo verči, da so kerv-ni penezi. So pa svit sklenoli, ino so za nje kupili enega lončara njivo za pokopališe ptujib, Za tega volo se je tista njiva Hakeldama, to je: Njiva ker-vi de dnešnega dne imenuvala. Tak se je spunilo,
kaj je od Preroka Jeremia povedano, ker pravi: Oni so vzeli trideset srebernikov, ceno zacenje-nega, kerega so od otrok Izraelskih kupili, ino dali so nje za enega loneara njivo, kak je meni Gošpod zapovedal. Jezus pa je stal pred deželskim oblastnikom, ino on je njega pital, rekoč: Si ti kral Judovski? On njemi odgovori: Ti rečeš. Kader pa je od Višišduhovnikov ino Starešik zatožen bil, je nič ne odgovoril. Tedaj Pilatuš reče k’njemi: Jel ne čuješ, kelko svedoštva oni proti tebi vunpovejo? On pa je njemi na nijedno pitanje (ba-ranje) ne več odgovoril, tak da se je deželski oblastnik močno čudil. Ob velkem svetki pa je deželski oblastnik imel navado, ludstvi enega vjetnika vun-spustiti, kerega bi hteli. On je teda imel enega čudo razglašenega vjetnika, ker je Barabas bil imenu-van. Kader so tedaj vkupspravleni bili, je Pilatuš rekel: Kerega hočete, da vam ga vunspustim, Baraba ali Ježusa, ki se zove Kristus? kajti je znal, da so ga iz nevošlivosti predali. Kader pa je na sodnem stoli sedel, je njegova žena poslala k’njemi, njemi pravit: Nič ne imej z’totim pravičnim, zakaj jaz sem dnes v’ senji dosta terpela zavolo njega. Ali Višišduhovniki ino Stareši so ludstvo pregovorili, da bi za Baraba prosili, Jezusa pa na smert prek dali. Deželski oblastnik je tedaj odgovoril ino je rekel k’njim: Kerega iz totih dvujh hočete, da vam ga vunspusfim? Oni rečejo: Baraba.
Reče Pilatuš k’njim: Kaj pa bi z’Jezusom storil, ki se imenuje Kristus? Vsi rečejo: Naj bo križan! Deželski oblastnik reče k’njim: Kaj pa je tedaj hudega storil? Oni pa so še bol kričali rekoč: Naj bo križan! Kader je tedaj Pilatuš vidil, da nič ne opravi, ino vekša praska nastaja, je vzel vode, ino si je pred ludstvom roke vrnil, rekoč: Jaz sem ne-dužen nad kervjo totega pravičnega, to vi gorglejte. Vso ludstvo pa je odgovorilo ino je reklo: Njegova kerv naj pride črez nas ino naše otroke. Tedaj je njim Baraba vunspustil, Jezusa pa je zbičuvanega (gaizlanega) njim prčk dal, da bi križan bil. Potem so deželskega oblastnika vojšaki Jezusa z’ so-bom vzeli v’sodnico, ino vso trumo proti njemi vkupspravili, ino so ga slekli ino njemi škarlat-ni plajš okoli djali; ter so spleli krono 'z ternja, ino njo njemi na glavo postavili, ino so njemi ter-stiko v’pravo roko dali; tedaj so pred njim poklekali ino se njemi posmehavali, rekoč: Bodi poz-dravlen ti kral Judovski! Ino oni so v’njega plu-vali, ino so vzeli eno terstiko, ino so ga bili po njegovi glavi; Ino potem, kak so njega bili zasra-muvali, so njem» škarlatni plajš dolvzeli, ino ’mu njegovo oblačilo oblekli, ter so ga vun pelali, da bi ga križali. Ino kader so vun Šli, so najšli enega čjoveka od Cirene z’imenom Simona, tega so primorli, da je njegov križ nesel, Ino so prišli
na mesto, kero se zove Golgota, to je: mesto mertvečkih glav. Tam so ’mu vina z’žučom zmešanega piti dali, ino kader ga je pokusil, ga je ne htel piti. Potem pa, kak so njega bili križali, so razdelili njegove oblačila, ino so srečke metali za nje, da bi se spunilo, kaj je skuz Preroka rečeno, ker pravi: Oni so med sobom razdelili moje oblačila, ino so srečke metali za mojo suknjo. Ino oni so si sposedli, ino so ga varuvali. Potem so zrok njegove smerti nad njegovo glavo postavili tak zapisan : To je Jezus, kral Judoski. Ob enem sta tudi dva razbojnika z’njim vred križana bila, eden na desni, drugi na levi strani. Mimo idoči pa so Mazilili suprot njemi, skimavajoči z’svojimi glavami, ino so rekli: O ti, ker ti tempel božji dolpo-diraš, ino ga v’treh dnevih zupet gorpostaviš, pomagaj sam sebi; če si Sin božji, stopi dol ’z križa. Tak so tudi Višišduhovniki zred Pismenikmi ino Starešimi njega zasramuvali, ino so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi nemore pomagati. Ako je on kral Izraelski, naj stopi zdaj dol ’z križa, ino mi bomo njemi verjeli; on si je v’Boga vupal, naj ga zdaj rčši, če hoče, kajti je rekel: Jaz sem Sin božji. Ravno to sta njemi tudi razbojnika, ki sta z’njim vred križana bila, naprej znašala. Od šeste vure pa ino do devete je tema postala po vsem sveti. Ino okoli devete vure je Jezus z’vel-
kim glasom kričal, rekoč: Eli, eli, lama sabach-thani, to je: Moj Bog, moj Bog! zakaj si ti mene zapustil? Nekeri tam stoječi pa, kader šo to culi, so rekli: Toti Elia zove (kliče). Ino preči je eden iz njih ti bežal, ino je vzel vodeno gobo, je njo napunil z’ jesihom, ino njo je na lerstiko nateknil, ino ’mu piti dal. Drugi pa so rekli: Pusti, bomo vidli, ee bo Elias prišel ga rčšit. Ino Jezus je zu-pet kričal z’velkim glasom, ino je dušo spustil
-----*). Ino glej, zagernilo tempelna se je raz-
česnolo na dvoje odzgoraj ino celo dol, ino zemla se je trosila, ino pečine so se pokale; grobi so se odpirali, ino mnoge tila Svetih, ki so spali, so vstajale, ino so po svojem vstanenji iz grobov vun šle, ino so prišle v’sveto mesto, ino se mnogim perkazale. Stotnik pa, ino keri so zred njim Jezusa varuvali, kader so vidli, zemle potros, ino kaj se je godilo, so se močno bali, ino so rekli: Resnično je toti bil Sin božji. Bilo je pa tam veliko žen odzdaleč, ki so iz Galileje za Jezusom šle, ino njemi. stregle. Med totimi je bila Maria Magdalena, Maria, Jakobova ino Jožefova mati, ino Zebedeovih sinov mati. Kader pa je večer nastala, je prišel en bogat mož od Arimateje, z’imenom Jožef, ker je tudi sam en Vučenc Jezusov bil.
*) Tu se dolpoklekne, ino eno malo vtihne.
Toti je šel k’ Pilatuši, ino je prosil za telo Jezusovo: tedaj je Pilatuš zapovedal, njemi telo dati. Jožef je tedaj vzel telo, ino je ono zavil v’snažno platno, ino je ono položil v’svoj novi grob, ke-rega je v’pečino zesekal, ino je en velki kamen zavalil pred vrata groba, ino je odišel. Bila je pa ondi Maria Magdalena, ino druga Maria, sedeče proti grobi. Drugi den pa, ki je za petkom bil, so se Višišduhovniki ino Farizeari per Pilatuši vkupzbrali, ino so rekli: Gospod! mi smo se zmi-slili, da je to ti zapelavec, kader še je živel, rekel: Za tri dni bom jaz vstanil; zapovej zate, grob va-ruvati do tretjega dne, da gde ne bi njegovi Vu-eenci prišli, ino ga vkrali, ino bi tedaj ludstvi rekli J On je od mertvih vstal, ino bi poslednja zmot-nja hujša bila, kak perva. Reče njim Pilatuš: Imate stražo, pojdite ino varujte, kak znate. Ino oni so odišli, so postavili stražnike k’grobi, ino so kamen zapečatili.
V u ve tkem t tedni.
Celi Pasion,
kak je od yseh štireh Evangelistov popisan.
Kratko pred svojim terplenj'm je Jezus svojim Vučencom rekel: Vi vejte, da bo krez dva dni Vu-zem , ino Sin tega človeka bo na križanje predan. Tedaj so se vkupzbrali Višišduhovniki, Pismeniki ino Stareši ludstva v’dvori Višišduhovnika, ker je Kaifaž imenuvan bil, ino so svit deržali, kak bi Jezusa z’prevaroj vlovili ino ga vmorili. Oni so pa rekli: Ne v’svetek, da ne bi kakša praska med lud-stvom nastala, zakaj oni so se ludstva bali. Šest dni pred vuzmenimi svetki je Jezus proti Betanii prišel, gde je Lazar vmerl, ino ga je od mertvih zbudil. Tam se je njemi večerja perpravila v’hiži Simona gobavega. Marta je per mizi stregla, ino Lazar je bil eden iz gostih. Maria je pa vzela en funt dišečega mazila od drage narde v’ alabasterni posodbici. Z’totoj je ta žena prišla k’Jezusi per mizi, je sterla posodbico, ino je mazilo na njegovo glavo vlila, je njemi tudi noge pomazala, ino nje z’svojimi lasmi obrisala. Zduha je pa vso hižo napunila. Tedaj reče eden iz njegovih Vučencov,
Judas Iškariot, Simonov sin, njegov potlanji pre-dajnik: Zakaj pa se je toto mazilo ne za tri sto denarov odalo, ino se to med vboge dalo? To je pa on ne zato rekel, kak da bi njemi za vboge skerb bila, temuč da je tat bil, ino mošnjo imel. Tudi iz drugih Vučencov so eni, kader so to vid-li, zazlo vzeli, ino so med sobom rekli: Zakaj toto mazilo na nič pride? Toto bi seja bilo znalo bol kak za tri sto desetakov odati, ino se to ’med vboge razdeliti; za tega volo so gundrali nad toj ženoj. Jezus pa, ker je to spoznal, je rekel k’njim: Zakaj vi to ženi zažlo vzemete ? Pustite njo, kajti ona je dobro delo nad menom storla. Vboge bote vseli med vami ’meli, ino njim znate po vaši voli dobro storiti, mene pa ne bote vsigdar imeli, Tota je za me dala, kaj je imela; kajti kader je toto mazilo na mojo telo vlijala, je dnevi mojega pokopa naprejprišla, ino je to storla, kakti da bi me pokopala. Resnično vam povem, gdekoli bo se toti Evangelium na cčlem svčti oznanjuval, tam bo se tudi k’spomini tote žene toto djanje perpovedalo. V’enega iz tih dvanajstih pa, Judaša, z’ pridavkom Iškariot, je Satan šel, ker je tedaj ta šel k’Višiš-duhovnikom ino Svitnikom, da bi Jezusa predal. Kaj mi hočete dati, je rekel k’njim, če vam ga v’roke spravim? Oni so to z’ veseljom šlišli, ino so njemi penez obečali, najmre trideset sreberni-
kov. On je pervolil, ino od tistega časa je priliko iskal, kak bi ga mogel predati prež praske med ludstvom.
Na pervi den cpresnih kruhov pa, ob kerem se je vuzmeno jagne moglo zaklati, so Vučenci k’ Jezusi stopili, ino so rekli k’njemi: Kam hočeš, da gremo ino ti perpravimo vuzmeno jagne jesti? On pošle dva iz svojih Vučencov, Petra ino Johaneza, ino njima reče: Pojdita ino perpravita vuzmeno jagne za nas vse. Onedva pitata (barata): Gde hočeš, da nje perpravima? Jezus njima reče : Id’ta v’ mesto, ino kak bota noter šla, bo vaj en človek srečal z’verčom vode, za tistim id’ta, v’kero hižo bo noter šel. Gospodi tiste hiže pa povejta: Naš mojster ti pusti povedati: Moj čas se perbližuje, per tebi jaz hočem z’mojimi Vučenci vuzmeno jagne jesti, gde je tedaj gostna hiža? Na to bode vama eno velko že gorpokrito ino perpravleno gostilnico pokazal , tam nam perpravta. Vučenca greta v’mesto, ino kak noter prideta, najdeta tak, kak njima je Jezus povedal, ino perpravita vuzmeno jagne.
Večer je Jezus prišel z’vsemi dvanajstimi Vučenci, ino je k’mizi sel z’njimi. Kader pa so jeli, se je on razžaluval v’duhi, je zapričal, ino je rekel: Resnično, resnično vam povčm, glejte, roka mojega predajnika je z’menom per mizi, kajti eden
iz vas, ker z’menom je, bo me predal. Vučenci so na to močno žalostni postali, so se na endru-gega zglejuvali, ino se ne mogli sčedniti , od koga je to govoril. Zadnič so začeli spitavati, ino je vsak-ši rekel: Gospod! jel sem jaz? On pa je odgovoril ino je rekel: Eden iz vas dvanajstih, ker z’me-nom roko v’skledo namače, bo me predal. Sin tega človeka ravno gre ta, kak je od njega zapisano ino njemi odločeno; ali gorje tistemi človeki, skuz kerega bo Sin tega človeka predan, Njemi bi bole bilo, da ne bi rojen bil. Ino oni so začeli med so-bom zvedavati, ker iz njih bi to storil? Tudi pre-dajnik Judaš je govoril ino je rekel: Moister! sem jaz? On njemi odgovori: Ti si rekel.
Per večerji je pa Jezus vzel kruh, je zahvalil, žegnal ino razlomil, ino je dal svojim Vučencom, rekoč: To je mojo telo, kero bo za vas dano; storte to na moj spomin. Ravno tak je po večerji vzel kelih, je zahvalil ino ga je njim dal, rekoč: Vzemte, pite ’z njega vsi, zakaj to je kelih moje kervi v’novem Testamenti, kera bo za vas ino za mnoge prelita na odpušenje grehov. To storte, kel-kokrat bote pili, na moj spomin. Resnično vam povem, jaz dale naprej nebom od tersovega sada pil do tistega časa, kader bom z’vami v’kralestvi mojega božjega Očeta novega napitka imel.
Potem kak so hvaležno pesem bili rekli, so Šli na olsko goro. Simon Peter zdaj reče k’Jezusi: Gospod! kam greš? Jezus njemi odgovori: Kam jaz zdaj grem, ta ti nemoreš za menom. Peter reče: Zakaj nemorem zdaj za tobom? Gospod! jaz sem perpravlen, z’tobom v’ječo ino na smert iti. Jaz hočem mojo živlenje za te dati. Jezus odgovori: Ti hočeš tvojo živlenje za me dati? Potem je rekel k’njim: Vsi bote še toto noč nad menom si pohujšanjč vzeli. Kajti je zapisano; Kader bo pastir vmorjeni, bodo se ovce črčde razzgubile. Po mojem vstanenji pa bom jaz pred vami v’ Galilejo prišel. Peter odgovori ino reče: Ako bi se ravno vsi nad tobom pohujšali, tak si jaz ne bom nikol nad tobom pohujšanja vzel. Jezus pa reče k’ njemi: Resnično Peter! resnično ti povčm, še dnes, toto noč, prejd kak bo bokot drugič pel, boš ti mene trikrat zatajil, kak da me ne bi poznal. Peter je še pa le več govoril k’njemi, ino je rekel: Ino če bi jaz z’ tobom vmreti mogel, tak te ne bom zatajil. Tak so govorili tudi drugi Vučenci.
Potem je Jezus z’svojimi Vučenci po svoji napadi šel prek potoka Cedron na olsko goro k’ dvori, ker je Getsemane imenuvan. Tam je bil en vert, v’tistega je noter šel, ino njegovi Vučenci za njim. Je pa tudi njegov predajnik Judaš znal za tisti kraj, da je Jezus dostikrat z’svojimi Vučenci
ta prišel. Kak je ta prišel, je rekel k’svojim Vu-čencom: Sedite si za tečas, kaj jaz td grem ino molim, tudi vi molte, da nebote od skušnjave premagani. Kre se je vzel Petra ino Zebedeova sina, Jakoba ino Johaneza, ino je začel trepetati ino močno žalosten biti. Tedaj je rekel k’njim: Moja duša je na smert žalostna, ostante tu, ino bedite z’menom. Ino kak se je od njih odtergal, je na en lučaj daleč naprej šel, ino je dolpokleknoo se na svoj obraz na zemlo dolvergel, ino je Očeta prosil, de bi, če je mogoče, ta vura prejšla. On je rekel: Oča | tebi je vse mogoče, vzemi toti kelih od mene, pa ne moja, temuč tvoja vola naj bo. Tedaj se je ujemi en Angel od neba perkazal, ker je njega okrepil, on je pa še duže molil, ino se je z’ sam sobom bojuval tak, da je njegov p6t vu vel-kih kervavih kaplah na zemlo kapal. Kader je od molitve vstanil, je k’svojim Vučencom prišel, ino je nje najšel od žalosti spajoče. On reče k’ Petri ino k’tim drugim: Simon, spiš? zakaj spite? Tak ste ne eno vuro mogli z’menom bedeti? Bedite, vstante, ino molte, da nebote od skušnjave premagani: duh je ravno pripraven, ali telo je slabo. On pale gre drugokrat t&, ino moli, rekoč: Moj Oča! če toti kelih nemore proč iti od mene, temuč da ga pijem, tak se naj zgodi po tvoji voli! On pride nazaj, ino nje zupet najde spajoče, zakaj nji-
hove oči so bile pune dremote, ino oni ne so vedli, kaj bi njemi odgovoril'. On je nje tedaj zapustil, ino je zupet ta šel, ino je tretjokrat molil tisto mo-litvo. Potler on pride tretjokrat k’svojim Vučencom, ino reče k’njim: Spite zdaj ino počivajte, je že zadostil Glejte, vura je prišla, ino Sin tega človeka bo predan v’roke grešnikov. Vstante, pojd-md I glejte, moj predajnik je že blizu. On še je ne govoriti henjal, glej, Judaš, z’sobom vzemši trumo služebnikov od Duhovnikov, Vikših ino Farizea-rov, je že ta prišel, ino z’njim velka družba, od Stareših ino Pismenikov poslana, z’ svetilami ino baklami, ter z’ orožjom, z’ mečmi ino batičami. Predajnik pa je njim znamenje dal, rekoč: Kerega bom jaz kušnil, tisti je, primte ga, ino ga varno proč pelajte. Jezus, ker je za vse vedil, kaj je na njega čakalo, je šel naprej. Kak Judaš pride, perstopi k’ Jezusi, ino reče: Bodi pozdravlen, moj mojster! ino ga kušne. Jezus pa k’njemi reče: Prijatel! pokaj si prišel? Judaš, jel ti z’kušcom predaš Sina tega človeka? Tim drugim je pa rekel: Koga išete ? Oni njemi odgovorijo: Jezusa Nazarenskega. Jaz sem, reče Jezus. Je pa tudi Judaš pri njih stal, tisti, ki ga je predal. Kader je tedaj Kristus k’njim rekel: Jaz sem, so nazaj stopili ino so na ženilo padli. On nje tedaj zupet pita (bara): Koga išete? Oni odgovorijo: Jezusa Nazarenskega, Jezus reče:
Jaz sem vam že povedal: Jaz sem. Če vi tedaj mene išete, tak pustite tote, naj grejo, da bodo se dopunile besede, kere je govoril, da od teh, kere si meni dal, ne sem nijednega zgubil,
Tedaj so perstopili, ino so roke vergli na Jezusa, ino so ga popadli. Kader so pa Vučenci, ke-ri so okoli njega bili, vidli, kaj ima biti, so rekli k’njemi: Gospod' jel bi s’mečom zamahnili? Ino glej, eden iz Jezusovih tovaršov, Simon Peter, ker je meč imel, ga je vunpotegnil, ino je mahnil po hlapci Višišduhovnika, ino ’mu je desno vuho odsekal, hlapci pa je bilo ime Malhus. Jezus je pa svojim Vučencom odgovoril ino je rekel: Henjajte! ino on se je njegovega vuha dotekn.il, ino ga je scelil. K’Petri pa je rekel: Vtekni tvoj meč v’nožnico, zakaj vsi, keri za meč primejo, bodo skuz meč prejšli. Če meniš, da jaz ne bi mogel mojega Očeta zdaj prositi, ino on bi mi več kak dvanajst legionov Angelov poslal ? Kak bi se pa tedaj pismo dopunilo, ki se tak more zgoditi? Jel nemam jaz keliha piti, kerega je meni moj Oča dal? V’tisti vuri je Jezus k’ludstvi, ino k’tem, ki so k’nje-mi prišli, k’Višišduhovnikom , k’ Poglavarom tem-pla, iuo k’Siarešim rekel: Vi ste kakti nad razbojnika vun šli, z’ mečmi ino ožekmi mene lovit. Jaz sem vsaki den pri vas v’templi sedel, ino sem vu-čil, ino ne ste roke stegnili na me, neti me pri-
jeli. Ali to je vaša vura ino moč teme. Vse to pa se je zgodilo, da bi se pisma Prerokov dopunile. Tedaj so njega vsi njegovi Vučenci zapustili, ino so zbegnili. En mladenč je za njim šel, v’platni na nago oblečen. Totega so Judje prijeli, on je pa platno spustil, ino je nagi vujšel od njih.
Truma tedaj z’svojim Vikšim, ino hlapci Ju-doski so Jezusa prijeli, ga zvezali, ino ga pelali pervič k’Anaši. zakaj on je bil Kaifažov test, ker je tisto leto Višišduhovnik bil. Toti Kaifaž je til tisti, ker je Judom navuka dal, da je bolše, da en človek za cčlo ludstvo vmerje. Odonod so njega pelali v’hižo Višišduhovnika Kaifaža, gdč so vsi Višišduhovniki, Pismavučeni ino Stareši vkupzbra-ni bili. Peter je odzdaleč za Jezusom šel ino en drugi Vuččnc; toti je Višišduhovniki znan bil, ino je z’Jezusom šel v’dvoriše Višišduhovnika. Peter je pa vuni pred dvermi stal. Vučenc! ker je Višišduhovniki znan bil, je tedaj vun šel, ino z’vra-taričoj govoril, ino je Petra noter pelal v’dvoriše Višišduhovnika. Na sred dvoriša je pa bilo zakurjeno, ino tu so hlapci ino služebniki sedeč ino sto-jčč ogen vkuppopravlali ino se grčli, da je merzlo bilo. Potem kak je Peter noter šel, je per njih stal ino se grel, si je tudi z’služebnikmi k’ognji sel, da bi vidil. kaj bo temu za eno dokončanje. Te-čas je Jezus od Višišduhovnika zavolo svojih Vu-
čencov ino zavolo svojega navuka bil pitan (baran.) On je pa odgovoril: Jaz sem očitno pred svetom govoril, sem vselej v’šoli ino v’templi vučil, gde vsi Judje vkuppridejo, jaz sem ne nič na skrivnem govoril. Zakaj me pitaš? Opitaj tiste, keri so culi, kaj sem govoril. Na toti odgovor je en poleg stoječi služebnik Jezusa za vuho vdaril, rekoč: Tak ti Višišduhovniki odgovoriš? Jezus reče: Če sem krivico, govoril, tak svedoči spričaj): če sem pa prav govoril, zakaj me biješ? Višišduhovnik pa, Stareši ino celo zbralše so krivo svedoštvo proti njemi iskali, da bi ga na smert dali; so ga pa ne mogli najti, če ravno je dosta krivih svedokov naprej prišlo, pa so njih svedoštva se ne zravnale. Zadnič se najdeta dva kriva svedoka, ino prideta naprej. Onedva rečeta: Mi smo culi, da je on pravil, da on zna toti tempei božji razdrčti, ker je z’ človečkimi rokami napravlen, ino hoče v’treh dnevih drugega postaviti prež pomoči človečkih rok. Njuj pričuvanje (svedoštvo) pa je ne obstalo.
Višišduhovnik Kajfaž, k’keremi je Jezus zvezan od Anaša bil poslan, je na sredo med nje stopil, ino ga je pital, rekoč: Jel nič ne odgovoriš na to, kaj toti krez te svedočijo? Jezus pa je mu-čal, ino je ne nič odgovoril. Višišduhovnik je tedaj njega zupet pital ino je rekel k’njemi: Jaz te zarotim per živem Bogi, da nam poveš, če si it
Kristus: Sin Boga visokohvalenega? Jezus reče; Ti si rekel, ino jaz sem; vender pa vam povem, od-zdaj bote vidli Sina tega človeka sedeti na desnici vsegamogočnega Očeta, ino priti ga na oblakih nebeških. Zdaj je Višišduhovnik svojo oblačilo razčesnil, rekoč: Glejte, on je blaznil! kaj nam treba več svedoštva? Glejte, vi ste sami blaznenje culi. Kaj se vam zdi ? Oni so odgovorili ino so vsi rekli: Smerti je vreden.
Zdaj so možje, ki so njega deržali, začeli ga osramuvati, ino so ga bili, ino njemi lice poplu-vali, nje zakrili, ino ga z’pestnicami po glavi bili, služebniki so ga pa z’ dlani za vuho vsekavali ino ga tudi z’palcami bili. Per tem so ga pitali ino so rekli: Prerokuj nam, ti Kristus! gdo je tisti, ki te je vdaril? Oni so še tudi dosta drugih špotnic krez njega govorili.
Peter je pa spodi na dvoriši vuni sedel. Tedaj se je perbližala ena Višišduhovnikova dekla, kera je vratarica bila. Kak je tota Petra, ki se je grel, per luči vidla, je rekla: Toti je tudi pri njem bil, ti si tudi bil per tistem Galilejanci, per Jezusi Nazarenskim; neli si tudi ti od Vučencov tistega človeka? On je pa njega zatajil pred vsemi, ino je odgovoril, rekoč: Žena, jaz sem ne eden od njih, jaz ga ne poznam ino ne vem, kaj praviš. Kak je
tedaj Peter skoz vrata vun šel, kak se na pred-dvoriše noter gre, je kokot zapel (pervokrat) , ino zagledne njega pale druga dekla, ino tota začne k’okol stoječim praviti: Toti je tudi od tistih, on je tudi bil per Jezusi Nazarenskem. Naskorem potem ga en drugi zagledne ino reče: Ti si tudi eden iz tistih. Peter je zupet tajil, ino je še persegnil ino je rekel: O človek? jaz ne sem eden iz tistih ino ne poznam tistega človeka. On je stal (da je za merzloče volo nazaj noter k’ognji šel) ino se je grel. Ne črez drugo, tak skoro črez eno vuro reče druga ino poterdi: Rosnično, toti je tudi pri njih bil; zakaj on je ja Galilejanec. Še pale drugi na-zočni perstopijo ino rečejo k’Petri: Si ne tudi eden iz njegovih Vučencov? Resnično, ti si od njih, zakaj ti si tudi Galilejanec, ino te tvoj jezik ovadi. Da je pa tajil ino je rekel, da je ne od njih, je eden iz služebnikov Višišduhovnikovih, stric tistega, kak njemi je Peter bil vuho odsekal, rekel: Sem te ne vu verti pri njem vidil? Na to je Peter pale tajil ino je rekel: O človek! jaz ne vem, kaj praviš, jaz ne poznam totega človeka, od kerega vi govorite. Tedaj je začel se rotiti ino persegati, da nema nijednega znanja od njega. On še je govoril, kader je kokot že drugokrat zapel. Ino Gospod se je proti Petri obernil, ino ga je pogledal; on pa se je zinislil na besedo, kero je Gospod Je-
zus k’njemi govoril, da bo njega prejd trikrat zatajil, kak bo kokot dvakrat zapel. Ino Peter je šel vun, ino je bridko se jokal.
Kak je drugo jutro den postal, so se vkupzbrali Višišduhovniki, Stareši ludstva, Pismavueeni ino vso spraviše, da bi svit deržali, kak bi Jezusa na smert vun dali. Njih cela množina se je pa odonod zdig-nola, ino oni so ga zvezanega od Kaifaža pelali v’ sodno hižo , ino so ga deželskemi oblastniki Pontius Pilatuši prčk dali. Oni pa ne so v’ sodno hižo noter šli, da ne bi nesnažni postali ino ne bi vuzme-nih hran jesti smeli. Kak je tedaj Judaš, njegov predajnik vidil, da je Jezus na smert obsojen, ga je zgrivalo, ino on je šel, ino je te trideset sreber-nike Višišduhovnikom ino Starešim nazaj pernesel, rekoč: Jaz sem pregrešil, kaj sem nedužno kerv enega pravičnega predal. Oni pa so rekli: Kaj je narn za to? to ti gledi, ti moreš že vediti. Tedaj je srebernike v’ tempel vergel, je odišel, ino kak je k’strani stopil, se je za vojko obesil, ino se je na dvoje razpočil, ino ves njegov drob se je vun sunil. Višišduhovniki, kak so srebernike bili vzeli, so rekli, da se ne spodobi, nje, da so ker-vi penezi, v’cirkveno škrinjo verči. So zato svit deržali, ino so za nje kupili enega lončara njivo za pokopališe ptujih. Za tega volo se tista njiva do dnešnega dne imenuje njiva kervi. Tak se je do-
punilo, kaj je skuz Preroka naprej povedano, ker pravi: Ino oni so vzeli trideset srebernikov, Ciino predanega, kerega so od Izraelskih otrok kupili, ino so nje za enega lončara njivo dali, kak je Gospod odločil.
Pilatuš tedaj gre k’njim vun. ino nje pita, kaj za eno tožbo bi črez totega človeka imeli? Oni odgovorijo ino rečejo k’njemi: Da on ne bi hudodel-nik bil, ga mi ne bi tebi bili prčk dali. Pilatuš reče k’njim: Vzemte ga ali vi, ino ga obsodite po vaši postavi. Judje rečejo : Mi nesmemo nikomi živlenja vzeti. Da bi se beseda Jezusova dopunila, z’keroj je na znanje dal, kaj za ene smerti on ’ma vmreti. Na to so ga Višišduhovniki začeli z’ dostimi besedami tožiti, rekoč: Mi smo najšli, da toti naš narod preobrača, cesari dačo dati prepovedava, ino si dava ime pomazilovanega krala. Pilatuš tedaj nazaj noter gre v’sodno hižo, ino Jezusi reče z’ njim iti; ino kader je on pred deželskim oblastnikom stal, ga je toti pital, rekoč: Si ti kral Judoski? Jezus odgovori: Jel to od sam sebe praviš, ali so ti drugi to od mene povedali? Pilatuš odgovori: Jel sem jaz Jud? Tvoj narod ino Višišduhovniki so tebe meni prčk dali. Kaj si storil? Jezus odgovori: Mojo kralestvo je ne od totega sveta, drugač bi se moji podložniki že za me vojskuvali, da ne bi Judom v’roke prišel; ali mojo kralestvo je ne odtod.
Pilatuš pita: Tak si ti ali kral? Jezus odgovori: Kak ti rečeš, ja, jaz sem kral, jaz sem k’temu rojen ino sem za tega volo na svet prišel, da od resnice svedočim. Ker koli se resnice derži, tisti na moj glas posluša. Pilatuš reče k’njemi: Kaj je resnica? Ino z’totoj besedoj je zupet k’Judom vun šel, ino je k’ Višišduhovnikom ino k’ množini rekel : Jaz nijedne krivice na totem človeki ne najdem. Oni so pa še bol kričali, rekoč: On ludstvo šunta, da po celi Judoski deželi vuči, ino je začel od Galileje noter do sem. Pilatuš ga tedaj pale pita: Ne čuješ, kelko proti tebi svedočijo, pa nič ne odgovoriš? Glej, kelko tebe vse tožijo, Jezus je pa ne besede več odgovoril, tak da je Pilatuš, deželski oblastnik,’, ne se mogel prečuditi.
Kader je pa od Galileje čul, je pital, če bi on Galilejski človek bil? Ino da je zvedil, da je od oblasti Herodežove, je njega poslal k’Herodoži, ker je tiste dni tudi v’Jeruzalemi bil. Herodež pa, kak je Jezusa vidil, se je močno razveselil, zakaj on je davno želel njega viditi, kajti je dosta od njega čul, ino je imel zavupanje, da bo ga vidil kaki čudež storiti. Ino on ga je z’dostimi besedami spitaval, on pa ’mu je ne nič odgovoril. Višiš-duhovniki pa, ino Pismeniki so stali, ino so ga terdno tožili, Herpdež ga je pa zaničuval z’svojimi žodnermi vred, ino ga je zasramuval, ter njega z’
belim oblačilom obdal, ino ga k’ Pilatuši nazaj poslal. Pilatuš pa ino Herodež sta ravno tisti den pri-jatela med sobom postala, zakaj prejd sta si med sobom v’sovražtvi bila, Pilatuš pa je Višišduhov-nike , Poglavare ino ludstvo vkuppozval, ino je rekel k’njim: Vi ste totega človeka k’meni poslali, kak da bi on ludstvo odvračal, ino glejte, jaz sem njega nazoči pred vami pital, ina ne sem nijedne krivice na njem najšel, zavolo kerih ,ga tožite. Pa tudi Herodež ne, kajti jaz sem vas k’njemi poslal, ino glej, ne je nič smerti vrednega njemi bilo na-prejverženo. Jaz ga tedaj hočem zbiti, ter ga spustiti.
Ob velkem svetki pa je deželski oblastnik imel navado, Judom enega vjetnika vunspustiti, za ke-rega koli so prosili, kero je tudi tedaj se moglo zgoditi. Imeli so pa tistokrat enega posebno razglašenega vjetnika z’ imenom Barabas, vbijavca, ker je z’puntarmi bil v’železo djan ino v’ječo verzen, da je spuntanje v’mesti naredil, ino enega vbil. Kak je tedaj ludstvo gor šlo, ino se vkup-zbralo, je začelo kričati ino za to prositi, kak njim je vselej storil. Pilatuš je njim odgovoril ino je rekel: Je pri vas navada, da vam ob Vuzmi enega vjetnika vunspustim; kerega iz totih dvujh bi vam vunspustil, Baraba ali Jezusa, ker se imenuje Kristus? Jel hočete, da vam krala tih Judov vun dam?
Zakaj Pilatuš je vedel, da so ga Višišduhovniki iz nevošlivosti bili predali. Kader je pa sodbo deržal, je njegova žena k’njemi poslala, ino njemi pustila povedati, da naj nič nema z’ totim pravičnim, zakaj ona je za njega volo toto noč v’senji dosta ter-pela. Ali Višišduhovniki ino Stareši so ludstvo na-šuntali, naj bi le za Baraba prosili, z’Jezusom pa le proč. Kader je tedaj deželski oblastnik nje zu-pet pital, kerega iz tih dvujh bi hteli vun ’meti, je vsa množina vkup zakričala, rekoč: Proč zmotim, ino Baraba nam vun spusti, Pilatuš je še enkrat k’njim govoril, ino da je želel Jezusa vunspu-stiti, je k’njim govoril ino je rekel: Kaj pa bi tedaj z’Jezusom začel, ker je Mesias imenuvan, ino kral Judoski? Oni znova vsi zakričijo: Križaj ga, križaj ga! Pilatuš nje k’tretjemi pita: Kaj je pa tedaj hudega storil? Jaz nič smerti vrednega na njem ne najdem, jaz ga dam zbiti, te bom ga pa spustil. Oni so pa še bol kričali: Križaj ga! ino praska ludstva ino Višišduhovnikov je duže vekša bila. Da je tedaj Pilatuš vidil, da nič ne opravi, temuč je praska duže vekša, je per sebi sklenil, ludstvi volo spuniti, ino je sodil, kak so oni hteli ’meti. On je pa vzel vode, ino si je pred vsem ludst-vom roke vrnil, rekoč: Jaz sem nedužen nad kerv-jo totega pravičnega, to vi gorglejte. Vso ludstvo pa je odgovorilo ino je reklo: Kjegova kerv naj
pride zhrez nas ino naše otroke. Tedaj je njim, kak so hteli ’meti, Baraba vun dal, Jezusa pa so prijeli na gaižlanje, ino da bi križan bil.
Deželskega oblastnika žodneri so tedaj Jezusa na preddvoriše sodne hiže noter pelali, ino so vso trumo vkuppozvali. Potem kak so ga bili slekli, ino zgaižlali, so njemi en škerlatni plajš okoli djali, njemi ’z ternja spleteno krono na glavo postavili, ino ’mu eno terstiko v’pravo roko dali, ter so pred njim dolpoklekali, ino se njemi posmehavali, ino so ga začeli pozdravlati, rekoč: Bodi pozdravlen kral tih Judov! Oni so po njem pluvali, ino so terstiko vzeli, ino ga z’njoj po glavi kukli; so pred njim na kolna padali, ino kakti molili ga, poleg pa ga v’lice pluskali.
Potem je Pilatuš zupet vun Šel, ino je k’njim rekel: Glejte, jaz vam njega vun perpelam, da spoznate, da jaz nijedne krivice na njem ne najdem. Jezus je tedaj vun šel, ino je imel ternovo krono ino škerlatno oblačilo. Ino Pilatuš reče k’ njim: Glej en človek! Kader so tedaj Višišduhov-niki ino služebniki njega vidli, so kričali, rekoč. Križaj ga, križaj ga! Pilatuš reče k’njim: Vzemte ga vi, ino ga križaite, kajti jaz krivice na njem ne najdem. Judje njemi odgovorijo: Mi imamo postavo, ino po toti postavi on more vmreti, da je sam
sebe za Sina božjega delal. Kader je tedaj Pilatuš
6
to govorenje čul, je še bole se bal. Ino on [je zu-pet v’sodno hižo noter šel, ino je rekel k’Jezusi: Odkod si ti ? Jezus pa je ujemi ne odgovora dal. Pilatuš tedej reče k’njemi: Z’menom ti ne govoriš? Jel ne veš, da jaz oblast ’mam, tebe na križ razpeti, ino imam oblast tebe spustiti? Jezus odgovori: Ti ne bi nijedne oblasti črez me imel, da ti nebi odzgoraj dol dana bila. Za tega volo ima tisti, ker je mene tebi prekdal, še vekši greh. Ino od-zdaj je Pilatuš iskal, njega izpustiti. Judje pa so kričali, rekoč: Če boš ti totega izpustil, tak si ne cesarov prijatel, zakaj vsakši, ker sam sebe za krala dela, cesari zuper govori.
Pilatuš je tedaj Judom htel zadosti storiti, ino je persodil, da bi se njih prošnja dopunila , ino je njim Jezusa prek dal na križanje. Žodneri so njega tedaj prijeli, ino so njemi škerlatni plajš dol-slekli, ter ’mu njegovo oblačilo oblekli, ino so ga vun pelali, da bi ga križali. Ino on je svoj križ nesel, vun idoč na brežič, ker se pravi Golgota, ali Kalvaria, ali mesto mertvečkih glav. Ino v’tem, kader so njega vun pelali, so najšli enega človeka od Cirene z’imenom Simon, ker je bil oča Alexandra ino Rufa, ino je mimo šel iz pola ino pristave. Totega so prijeli ino so njemi križ Jezusov gornaložili ino ga permorali, da ga je za njim nesel.
Za Jezusom pa je šla množina ludstva ino jo-čeče žene, kere so njega obžaluvale. K’totim se je Jezus obernil ino je rekel: Vi ceri Jeruzalemske! ne jočte se črez me, temuč črez vas same ino črez vaše otroke se jočte; za kaj glejte, prišli bodo dnevi, vkerih bo se reklo: Srečne so nerodovite, ino kere so ne nikol rodile ino ne nadajale. Tedaj bodo začeli k’goram praviti: Padnite črez nas; ter k’bregom: Pokrite nas! Zakaj če oni na zelenem lési to delajo, kaj se bo na, suhem godilo? Za njim sta pa tudi bila pelana dva druga hudodélnika, da bi njuj vmorili. Ino kader so prišli na mesto Kalvarie, so njemi vino z’miroj, žučom ino jesihom zmešano piti dali. Kader pa je Jezus pokusil, je ne htel piti. Ino tam so njega križali, ino z’njim ta dva razbojnika, enega na pravi, drugega na lévi strani, Jezusa pa na srédi, da bi se pismo spunilo, kero pravi: On je bil med krivične štet. Jezus je pa rekel: Oča! odpusti njim, zakaj oni ne vejo, kaj delajo. Kader so žodneri njega bili križali, so vzeli njegove oblačila ino suknjo, kera je ne bila zešita, temuč gor no dol, vun no vun tkana. Za tega volo so vkup rekli, da nje nečejo razrezati, temuč za njo srečkati, na kerega bo prišla. Druge oblačila so na štiri déle razvergli, vsakemi žodneri en dél, ino so tudi za totega srečkali, ker bi kerega bil, da bi se spunilo, kaj je v’pismi skuz Pre-
6	*
roka naprej povedano, ker pravi: Moje oblačila so si ined sobom razdelili, ino za mojo suknjo so srečke metali. Tak so delali žodneri, keri so tam sedeli ino njega varuvali. Judje so pa stali ino so čakali.
Bilo je pa ob tretji vuri (kera je proti šesti šla), kader so ga bili križali. Ino Pilatuš je napisek po hebrejsko, gerčko ino latinsko zapisal, v’ kerem je zrok njegove smerti znamlan bil. Je pa bilo tak zapisano: Jezus Nazarenski, kral Judov. Toti napisek je na njegovo zapoved bil verh križa nad njegovo glavo postavlen, ino dosti Judov ga je bralo, zato da je tisto, gdč so njega križali, blizu mesta bilo. Judoski Višišduhovniki pa so rekli k’ Pila-tuši, naj ne bi bil zapisal: Kral Judov, temuč: da se je sarn za krala Judov vun dal. Pilatuš je odgovoril: Kaj sem zapisal, sem zapisal.
Mimo idoči so pa se njemi posmehavali ino z’glavami stepali, rekoč: Aha, kak lepo ti tempel božji dolpodiraš, ino ga v’treh dnevih nazaj gor-postaviš. Pomagaj si sam. Če si Sin božji, stopi dol’z križa. Ravno tak so Višišduhovniki, Pisme-niki, Stareši ino Farizeari zred ludstvom, kero je okoli stalo ino gledalo, se njemi posmehavalo, ino so med sobom rekli: Drugim je pomagal, sam sebi pa nemore pomagati. Če je on od Boga izvo-len Mesias, kral Izraelski, naj zdaj ’z križa dol
stopi, da bomo vidli, ino mi bomo njemi verjeli. On se je na Boga zavupal, naj ga zdaj reši, če ga hoče, ino če se njemi zdi, kajti on se je za Sina božjega vun dal. Zasramuvali so pa njega tudi žod-neri, ki so perstopili ino so njemi jesiha ponujali, ino so rekli: Če si ti kral Judoski, pomagaj si: Tudi eden dvujh razbojnikov, ki sta z’njim vred križana bila, je njemi to naprej znašal; tudi toti je blaznil ino je rekel: Če si ti Mesias, tak pomagaj sebi ino nama. Ti drugi pa je njega posvaril, odgovoreč: Ti si ravno k’temu obsojen, pa se Boga ne bojiš? Ino ki se nama po pravici zgodi, kajti midva primerna, kaj so najne déla zaslužile, toti pa je ne nič zakrivel. Potem je rekel k’Jezusi: Gospod! spomni se na me, kader v’tvojo kralestvo prideš. Ino Jezus je k’njemi rekel: Resnično jaz tebi povem, še dnes boš ti z’ menom v’raji (Paradiži).
Poleg križa Jezusovega pa so stale njegova mati ino sestra njegove matere, Maria Kleofova, ino Maria Magdalena. Kader je tedaj Jezus mater ino svojega lublenega Vučenca stati vidil, je rekel k’ svoji materi: Žena, glej tvojega sina. Potem je k’Vucen-ci rekel: Glej tvojo mater! Ino od tiste vure je Vu-čenc njo k’ sebi vzel.
Bilo je pa okoli šeste vure, da je po vsoj ženili tema postala noter do devete vure, ino sunce je
otemnelo. Ob deveti vuri *) je Jezus na ves glas zakričal, rekoč: Eli, eli, lama sabaktani — Moj Bog, moj Bog! zakaj si ti mene zapustil 2 Eni iz nazočnih, keri so to culi, so rekli: Glejte, on Eliasa zove. Potem, da je Jezus vedil, da je vse dokončano, da bi se pismo dopunilo, je rekel: Jaz sem žejen* So pa se njemi tudi žodneri špotarali, ino iz totih je eden ta tekel, gde je ena posodba puna jesiha stala, ino je vzel gobo, ino je njo pu-no jesiha ino ižopa na terstiko nateknil, ino njo k’ njegovim vustam poderžal, naj bi pil. Drugi pa so rekli: Bomo vidli, jel bo Elias prišel, ino ga ’z križa dol vzel ino ga rešil. Kader je pa Jezus jesih bil vzel, je rekel: Dopunjeno je. Pale je na glas zakričal, rekoč: Očal v’tvoje roke zročitn mojo dušo. Ino tak govoreč je glavo nagnil ino je vraerl. — Ino glej, zagernilo v’templi se je odzgor ino celo dol na dvoje razčesnilo; zemla se je trosila, ino pečine so razpokale, grobi so se od-perli, ino veliko tel tih Svetih, keri so tam pokopani bili, se je zbudilo, ino so vstanole, ino po svojem vstanenji ’z grobov vun šle, ino so prišle v’sveto mesto (Jeruzalem) ino so se mnogim per-kazale. Stotnik, ker je križi nasproti stal, ino ti, keri so z’njim per Jezusi stražo deržali, so se moč-
*) lo je po naši vuri ob treh po poldne.
no vstrašili, kader so vidli, kak se je zemla trosila, ino kak se je drugač godilo, ino so vidli, kak je Jezus tak zakrieee vmerl. Resnično, so oni rekli, toti je bil Sin božji. Stotnik je Bogi dal čast ino je rekel: Resnično, toti človek je bil pravičen, ino božji Sin. Tudi vso ludstvo, kero je to gledalo ino vidlo, kak se je godilo, je domo idočo na persa terkalo. Vsi Jezusovi znanci so pa odzdaleč stoječi gledali, ino dosti ženskih, ki so ’z Galileje za njim sle ino njemi stregle. Med totimi je bila Maria Magdalena, Maria, menšega Jakoba mati, ter Jožefova mati, ino Salome, Zebedeovih sinov mati, zred dostimi drugimi, kere so zred njim gor v’Jeruzalem šle.
Judje pa (da je bil den perpravlanja), da trupla ne bi v’soboto na križi ostale, zakaj tisti den je bil en velki sobotni den, so Pilatuša prosili, naj bi se njim kosti polomile, ino bi se dol vzeli. Prišli so tedaj žodneri, ino so kosti zlamali pervemi, ter drugemi, ki sta z’njim križana bila. Kader so pa do Jezusa prišli, da so vidli, da je že mertev, so ’mu ne kostih zlamali, temue eden žodnerov je z’šulicoj njegovo stran prebodnil, ino preči je kerv ino voda vun tekla. To je tisti, ker je to vidil, ker je sredo,čil, ino njegovo sve-doštvo je resnično. Ino on ve, da resnico govori, da tudi vi verjete. Kajti to se je zgodilo, da se pis-
mo dopuni: Vi nemate njemi nijedne kosti zlomiti. Ino pale drugo pismo pravi: Oni bodo vidli, koga so prebodli.
Kader pa je večer bil, na den perpravlenja k’ soboti, glej, tedaj je prišel en bogat mož od Ari-mateje, enega mesta v’Judoski deželi, z’imenom Jožef, en žlahtni desetjak, en pošten ino pravičen človek, ker je tudi na kralestvo božjo čakal, ino en Vučenc Jezusov bil, pa skrivno zavolo straha Judov. Toti je v’njihov svit ino djanje ne pervolil, ino je tedaj serčno noter šel k’Pilatuši, ino ga je poprosil, da bi smel Jezusovo telo dolvzeti. Pilatuš se je začudil, če bi že mertev bil, ino je stotnika pozval, ino ga je pital, če bi že bil vmerl? Kader je to od stotnika zvedil, je dopustil ino je zapovedal, telo Jožefi dati. Jožef je tedaj tenkega platna kupil, je telo dolvzel, ino nje v’toto tenčico povil Tudi Nikodemus je prišel, ker se je pervič po noči bil k’Jezusi podal, ino je pernesel mazilo iz mire ino aloe, okoli sto funtov Onedva sta tedaj telo Jezusovo vzela, sta nje namazala, ino nje v’to tenčico povila, kak je per Judih šega bila pokapati.
Na tem mesti pa, gdč je on križan bil, je bil en vert, ino v’totem en novi grob, kerega je Jo. žef sam sebi bil dal v’pečino zesekati, v’kerega
Céli Pasión.
/
še je niše ne bil položen. V’toti grob je tedaj Jezusa položil, da je blizu bil, ino da je Judoski den perpravlanja že proti soboti šel. Ino potem kak so en velki kamen pred dveri groba bili zavalali, je Jožef zred drugimi proč šel. Tam so pa tudi bile Maria Magdalena ino ena druga Maria, Jožefova mati, ino več drugih žen, kere so z’njim bile iz Galileje prišle. Tote so tam grobi nasproti sedele, ino so gledale, kam je njegovo telo bilo položeno. Ino one so se zupet povernile ino so per-pravile dišeče reči ino mazila, ino one so ravno ob soboti počivale po postavi.
Drugi den pa, ker je bil za dnevom perpravlanja, so se Višišduhovniki ino Farizeari per Pila-tuši vkupzbrali, ino so rekli k’ njemi: Gospod! mi se spomnimo, da je toti zapelavec še v’svojem živ-lenji rekel, da bo črez tri dni vstanil. Vkaži tedaj, da bo grob do tretjega dne zavaruvan, da gde ne bi njegovi Vučenci po noči prišli ino ga vkrali, tedaj bi pa k’ludstvi rekli, da je od mertvih vstal: tak bi poslednja zmotnja hujša bila, kak perva. Pi-latuš reče: To imate stražo, pojdite ino ga zavarujte, kak vejte. Oni grejo ino zapečatijo kamen, ino postavijo stražo k’ grobi.
Kader je noč sobote že skoro proč bila, ino se že nedela perbližala v’ pervi zorji, so Maria Mag-
dalena ino Maria, Jakobova mati, ¡no Salome dišeče reči ino mazila si perpravile, da bi z’njimi ta šle, ino Jezusovo telo pomazale. Vjutro zaran , kader je sunce začelo ’zhajati, so one z’nekerimi drugimi ženskami k’grobi prišle gledat, ino so di-šečice z’sobom nesle. One so pa med sobom rekle: Gdo bo nam kamen od groba odvalil? kajti je zlo velki bil. Kader so pa ta pogledale, so vidle, da je kamen bil proč odvalan; zakaj glej, en Angel je pod velkim zemle potresom od neba dol stopil, ino se je perbližal, ino je kamen od dveri groba odvalil, ino si je na njega sel. Njegovo obličje je bilo kak blisk, ino njegov obleč beli kak sneg. Nad tem so se varuhi močno prestrašili ino so kakti mertvi okol skapali. Žene so v’ pokopa-liše noter stople ino so se začudile, da so enega mladenča v’dugem belem oblačili na desni strani vidle sedeti. Angel je nje nagovoril ino je rekel: Ne bojte se, jaz vejm, da vi išete Jezusa Nazarenskega, tega križanega. On je ne tu, on je vstal, kak je naprejpovedal; pojdite sem, glejte kraj, kam je Gospod bil položen. Idte pa le hitro, ino povejte njegovim Vučencom, zosebno Petri, da je vstal, ino gre pred vami v’Galilejo, tam bote njega vidli, kak vam je naprejpovedal. Glejte, tudi jaz vam to povem. One se hitro odpravijo, ino bežijo od groba, kajti je trepet ino stiska nje popad-
la. Za tega volo so (zdaj) od straha nikomi ne ene besede od tega povedale. Na to je prišlo velko veselje, ino one so njegovim Vučencom od tega glas dale. Kader so od groba nazaj prišle, so vse to tim Ednajstim ino vsem drugim Vučencom oz-nanjuvale„ Kader so ta šle, njegovim Vučencom tega pravit, glej, tedaj je nje Jezus srečal ino je rekel: Bodite pozdravlene! One se k’njemi perbli-žajo, obinejo njegove noge, ino ga molijo. Potem Jezus reče k’njim: Ne bojte se, le pojdite ino povejte mojim bratom, naj se v’Galilejo podajo, tam bodo mene vidli. Kak so one odišle, so tudi eni iz varuhov v’mesto prišli, ino so Visišduhovnikom vse povedali, kak se je godilo. Toti so se z’Stare-šimi vkupzbrali, ino, potem kak so bili med so-bom svit deržali, so žodnerom veliko penez dali, naj bi povedali, da so njegovi Vučenci po noči prišli, ino so tečas, kaj so oni bili zaspali, ga vkrali. Če pa bi deželski oblastnik to zvedil, tak so njim obečali, da bodo ga že pregovorli, ino za varuhe vse dobro napravili. Toti so peneze vzeli, ino so storili, kak so nje navučili. Skuz to se je tota perpovest do dnešnega dne med Judmi razzvedla.
UT a v u k i.
1.	Premisli per raztožni žalosti Kristusovi v’Getseman-skem verti, da so tvoji grehi njemi toto naredli.
3.	Premisli per Jezusovem kervavem poti, da so tudi to-tega njemi tvoji grehi vun nagnali; preiši tvojo grešno živ-lenje, ino objokano zgrivaj tvoje grehe.
3.	Premisli per Jezusovem od Judaša predanji, kak tudi ti njega ne enkrat, temuč dostikrat za en po krivici dobiček, za eno mimo idočo nasladnost predaš.
4.	Premisli per prijetji ino zvezanji Kristusovem, da je on, ti najmočneši, le za tvojo volo se pustil zvezati, da bi tudi ti zvezal tvoje oči pred grešnim pogledom, tvoje vuha pred grešnim poslušanjom, tvoj jezik proti grešnim govoren-jam, tvoje roke pred grešnim djanjom, tvoje noge pred grešnimi hodi ino poti.
5.	Premisli per Petrovem Kristusa zatajenji kak tudi t njega, če ne z’besedoj, tak z’djanjami zatajiš, ino pojdi z Petrom vun, ino bridko objoči tvoje grehe, tvojo grešno lenost.
6.	Premisli per Judašovem zdvojenji, da Bog neče (večne) smerti grešnika, temuč da bi se od svojega pota nazaj obernil (jse spokoril), ino f’večno) živel. (jEzech. 33.)
7.	Premisli per Kristusovem gaižlanji, kak poterpežlivo je on toto prenesel, ino se vuči, iz lubezni proti njemi, po-terpežliv biti v’terplenjah ino križih.
8.	Premisli per Kristusovem z’ternjom kronanji, kak pregrešno je, svojo glavo z’prevzetnimi mislaini napuniti, ino njo črez druge pozdigati, vikšim ino naprejpostavlenim pa se zuper staviti.
9.	Premisli per Kristusovem na smert obsojenji, kak bomo tudi mi enkrat obsojeni, pa ne od ludih, temuč od samega Jezusa Kristusa, ne na telovno, temuč na duhovno večno smert, če v’tem vmerjemo, kak smo zdaj, nepokorni, prevzetni, krivični, požretni, nečisti v’želah ino delah, serditi, puni grehov, na dobrih ddlah pa prazni.
10.	Premisli per Kristusovem težkega križa vlečenji, da za Jezusom naš križ nesemo, če se našim grešnim poželen-
jam ostro branimo, ino če naše dužnosti, naj so kak koli težke, iz lubezni proti Jezusi radi spunimo.
11.	Premisli per Kristusovem Križanji, da je on skuz pre-lijanje svoje kervi na križi nas odrešil, ino da ga zato imamo prositi, da njegovo terplenje ne bo na nami zgubleno, te-muč da bomo za tisto njega v’nebesah častili ino hvalili.
13. Premisli per Kristusovi smerti, kako je njegovo živ-lenje ino k’ smerti perpravlanje bilo, ino kak srečna zato njegova smert; kako pa je našo živlenje ino k’smerti perpravlanje, kaka bo zato tudi naša smert?
Na Vuzem , ali na velik Svetek vstajanja Kristusovega.
•J* Evangelium sv. Marka
na 16. Postavi, 1. — 7. v.
V’tistem časi so bile Maria Magdalena, Maria Jakobova mati, ino Salome kupile dišečega mazila, da bi šle, ino Jezusa pomazale. Ino one so na pervi den po soboti zaran, kader je sunce začelo izhajati, k’grobi prišle, ter so rekle med sobom: Gdo bo nam pa kamen od dveri groba odvalil? kajti je zlo velki bil. Kader so pa tá pogledale, so vidle, da je kamen že odvaljen bil. Ino kader so v’grob noter šle, so vidle enega mladenča na desni
strani sedeti, z’belim oblačilom oblečenega, ino so ostermele. On pa je rekel k’njim: Ne bojte se, vi išete Jezusa Nazarenskega, tega križanega; on je vstal, ino je ne tu; glejte, to je mesto, kam so ga bili položili. Pojdite pa, ino povejte njegovim Vučencom, ter Petri, da on pred vami gre v’ Galilejo, tam bote ga vidli, kak vam je povedal.
Faruki,
i. Da je Jezus resnično od mertvih stanil, to svedočijo njegovi Vučenci. Njih svedoštvo je resnično, oni so toto z’ gorofranjom svojega živlenja poterdili,
8. Tudi mi bomo enkrat z’ telom iz grobe stanoli, ino z’ telom ino dušoj šli ta, kam smo per naši pervi sodbi odločeni.
3.	Jezus je vmerl, ino je veselo od mertvih stanil; tak imamo mi grehi vmreti ino novo živlenje na se vzeti, če hočemo , da bo našo od smerti vstanenje veselo.
4.	Jezus je svoje terplenja poterpežlivo prestal, ino je tak šel nazaj v’svojo čast. Bodmo tudi mi poterpežlivi, tak bo nas Bog naših terplenj rešil, ino bo nam dal večno plačilo v’nebesah.
5.	Bodi zadovolen z* tem, kaj ti Bog tu da, po tem šiv-lenji pride bolšo živlenje.
Na vuzemni pondelek.
•j Evangeliura sv. Luk.
na 24. Postavi, 13 — 35. v.
V’tistem časi sta dva iz Jezusovih Vučencov na tisti den šla v’en terg z’ imenom Emaus, ker je na šestdeset bežajov od Jeruzalema bil, ino sta med sobom govorila od vsega tega, kaj se je godilo. Kader sta tedaj tak med sobom govorila, ino se spi-tavala, se je Jezus k’njima perbližal, ino je z’njima šel. Njujne oči so pa bile zaderžane , da ga ne sta spoznala. Tedaj reče Jezus k’njima: Kaj so to za ene govorenja, kere vidva med sobom na poli imata, ino sta žalostna? Na to odgovori eden, z’ imenom Kleofas, ino reče k’ujemi: Si ti sam tak ptuji v’ Jeruzalemi, da ne vejš, kaj se je tote dni notri zgodilo? On reče k’njima: Kaj tedaj? One-dva rečeta k’ujemi: Od Jezusa Nazarenskega, ker je bil en Prerok, mogočen v’ besedi ino djanji pred Bogom ino vsem ludstvom, ino kak so naši Višiš-duhovniki ino oblastniki njega na smert obsodili ino ga križali, Mi pa smo zavupali, da bo on Izrael odrešil; ali črez vse to je že dnes tretji den, kaj se je to zgodilo. Tak so nas tudi ene žene od naših postrašile, kere so pred dnom per pokopa-
lisi bile, ino da so njegovega tela ne najšie , so prišle ino so rekle, da so tudi prikazen Angelov vidle, keri rečejo, da on živi. Šli so tudi eni iz naših k’pokopališi, ino so najšli tak, kak so žene povedale , njega pa ne so najšli. Na to je on k’ njima rekel: O vi nespametni ino kesnega serca k’ver-vanji vu vsem tem, kaj so Preroki govorili! Neli je Kristus mogel vse to terpeti, ino tak noter iti v’ svojo čast ? Ino on je začel od Mojzeša ino od vseh Prerokov, ino je njima razlagal vse pisma, kere so od njega govorile. Tečas so blizu terga prišli, kam so potuvali, ino on se je deržal, kak da bi htel dale iti. Onedva pa sta ga permarjala, rekoč: Ostani per nama, kajti je že večer, ino den se je že nagnil. Ino on je z’njima noter šel, da bi per njima ostal. Ino pergodilo se je, kader je z’njima per mizi bil, da je kruh vzel ino ga žegnal, razlomil ino njima dal. Zdaj so se njima oči odperle, ino sta njega spoznala, on je pa spred njuj oči spreminol. Tedaj sta rekla med sobom : Neli je naj-no serce gorečo bilo v’nama, kader je on na poti z’nama govoril, ino nama pisma razlagal? Ino onedva sta še tisto vuro stanila ino sta šla nazaj v’Jeruzalem, ino sta najšla ednajst vkupzbrane zred temi, ki so z’njimi bili, keri so rekli, da je ' Gospod resnično vstanil, ino se Simoni perkazal. Tedaj sta tudi onedva perpovedala, kaj se je na
poti zgodilo, ino kak sta njega v’ razlomenji kruha spoznala.
M H v u k i.
1.	Dobre, lepe ino pobožne govorenja moremo med so-bom imeti, te bo se Kristus vsigdar rad k’nam pridružil.
2.	Bog je vsigdar blizu nas, če ga ravno vpamet ne vze-memo. Ravno to nas potrošta v’ terplenjah, nas obudi k’do-bremi ino nas straši pred grehom.
3.	Težave ino suprotivčine so človeki na odsluženje ka-štig, ino na spravlanje zasluženja ze nebo. (T. Petr. 2.J
4.	Radi gorvzemte vsako podvueenje od vaših starših, naprejpostavlenih, od vaših Mešnikov ino vseh drugih vuče-nikov, ino si nje zapomnite ino nje zderžte.
5.	Bodite proti popotnim ino ptujirn smilečni, ino nje na stan vzemte. (jMath. 25.}
Na belo ali pervo nedelo po Vuzmi.
•j» Evangelium sv. Joh.
na 20. Postavi, 19. — 31. v.
V’tistem easi, kader je na tisti pervi den tjed-na večer bil, ino so dveri zaperte bile, gde so Vu-eenci zavolo straha pred Judmi vkupzbrani bili, je Jezus prišel, ino je na sredo med nje stopil, ino je rekel k’njim: Mir vam bodil Ino kader je
7
to bil rekel, je njim roke ino svojo stran pokazal. Vučenci so se tedaj veselili, da so Gospoda vidili. On je tedaj drugoč k’njim rekel: Mir vam bodi J kak je Oča mene poslal, tak jaz vas pošlem. Ino kak je to bil rekel, je v’nje dehnil, ino je rekel k’njim: Vzemte svetega Duha: kerim bote vi grehe odpustili, tistim so odpušeni, kerim pa nje bote zaderžali, tistim so zaderžani. Tomaš pa, eden iz tih dvanajst, dvojčic imenuvan, je ne bil per njih, kader je Jezus prišel. Drugi Vučenci so njemi tedaj povedali: Mi smo Gospoda vidili. On je pa rekel k’njim : Če jaz ne bom na njegovih rokah vidil znamenja Cvekov (čavlov), ino če ne bom mojega persta položil v’rane Cvekov, ter mojo roko v’njegovo stran, tak ne bom verval. Črez osem dni so njegovi Vučenci pa noter bili, ino Tomaš z’njimi. Tedaj je Jezus prišel, potem kak so dveri že za-perte bile, je stopil na sredo med nje, ino je rekel: Mir vam bodi! Potem je rekel k’Tomaši: Sem položi tvoj perst, ino poglej mojo roko, ino sem podaj tvojo roko, ino položi njo v’mojo stran, ino ne bodi neveren, temuč veren. Tomaš odgovori ino reče k’njemi: Moj Gospod ino moj Bog! Reče njemi Jezus: Tomaš, da si ti mene vidil, si verval, zveličani so ti, keri ne so vidli, ino so vervali. Jezus je ravno še veliko drugih čudežov nazoči svojih Vučencov storil, keri ne so v’totih knigah zapisani, Toti pa so za-
pisani, da bote verjeli, da Jezus je Kristus, Sin božji, ino da bote vervajoči živlenje imeli v’njegovem Imeni.
I a r u k i.
1.	Bog vidi vu vse znotrine ino globline. On te vidi, kader na skrivnem soze točiš ino dobro včiniš, ino bo te po-troštal ino ti tvojo plačilo dal; on te pa tudi vidi, kader na skrivnem grešiš, ino bo te kaštigal.
2.	V’ pravi Cirkvi imajo Škofi ino Mešniki oblast grehe odpušati, tak kak so njo Apostoli od Kristusa zadobili.
3.	Bog se tudi proti blodečim dober skaže; če svoje pre-greške spoznajo.
4.	Jezus Krtstus je naš Gospod ino Bog, mi smo dužni njemi pokorni biti ino ga moliti.
5.	Skuz vero na Jezusa zadobimo večno živlenje, tota vera pa more zivoča biti, ino se v’djanjah pokazati.
Na drugo nedelo po Vuzmi.
•J’ Evangelium sv. Joh.
na 10. Postavi, 11 — 16. v.
V’tistem časi je Jezus k’Farizearom rekel: Jaz sem dober pastir. Dober pastir da svojo živlenje za svoje ovce, najemnik pa, ker je ne pastir, ke-
,*	'	7 #
rega ovce ne so lastne, vidi vuka priti, ino popusti ovce ino odbeži; vuk pa popadne ino razplodi ovce. Najemnik beži, zato da je najemnik, ino ’mu ne skerb za ovce. Jaz sem dober pastir, ino poznam moje ovce, ino moje poznajo mene. Kak mene Oča pozna, tak tudi jaz Očeta poznam, ino dam mojo živlenje za moje ovce. Jaz imam še tudi druge ovce, kere ne so iz tote ovčarnice, tudi tiste morem sem perpelati, ino one bodo moj glas cule, ino bo ena ovčarnica ino en pastir.
Sf a v n It I.
1.	Jezus Kristus je tisti naš dober pastir, ker je svojo živlenje'za nas ta dal, ker je vse ludi skuz zvezo lubezni zjedinil, ino nam večno zveličanje spravil.
2.	Bodi krotek, ponižen ino poterpežliv, da boš se ovčica Kristusova mogel imenuvati; rad poslušaj glas tvojega pastira.
3.	Zahvalmo Bogi, kaj smo v’ovčarnici Kristusovi, t. j. v’pravi Cirkvi.
Na tretjo nedelo po Vuzmi.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 16- Postavi, 16. — 22. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vueencom rekel: Krez eno malo me že nebote vidli, ino krez
eno malo me bote pá vidli, zakaj jaz grem k’ Očeti. Edni izmed njegovih Vučencov so tedaj med so-bom rekli: Kaj je to, kaj on nam pravi: Krez eno malo me že nebote vidli; ino krez eno malo me bote pá vidli, zakaj jaz grem k’Očeti? Rekli so zato: Kaj je to, da pravi: Krez eno malo? Mi ne vejmo, kaj on govori. Jezus pa je spoznal, da so ga hteli pitati, ino je rekel k’njim: Od tega se med sobom spitavate, kaj sem rekel: Krez eno malo me že ne bote vidli, ino krez eno malo me bote pá vidli. Resnično, resnično vam povém, vi bote javkali ino se jokali, svét pa se bo veselil: vi pa bote žalostni, ali vaša žalost bo se na veselje obernila. Žena, kader rodi, ima žalost, kajti je njena vura prišla! kader je pa déte porodila, ne zmi-sli več na težavo od veselja, da je en človek se na svet narodil. Tudi vi ste zato zdaj žalostni, jaz pa bom vas zupet vidil, ino vašo serce se bo veselilo, ino vašega veselja ne bo niše od vas vzel,
H it v u k i>
1.	Žalost pravičnih bo se enkrat na veselje, veselje grešnikov pa na žalost obernilo.
2.	Imaš komi kaj žalostnega povedati, tak to pametno stori, pripravi ga prejd k’temu z’naprej potroštanjom,
3.	V’našem živlenji se veselje ino žalost, terplenje ino dobrote premenjavajo, tak kak dež no lepo vremen. Ne prevzemi se zato v’ veselji, pa tudi ne zdvóji v’ terplenji.
4.	Mi bomo se pale vidli. Tu neraoremo na vsigdar vkup biti, se moremo od endrugega ločiti, ločenje pa je le na en mali čas, pred božjim tronom bomo zupet vkup prišli. Živite tedaj že tu tak med sobom, da bote želeli tam na veke vkup biti.
5.	Naša prava domovina je nebo. Stormo tedaj vsigdar tak, da bomo se neba veselili; totega veselja nam niše ne bo vzeti mogel.
Na šterto nedelo po Vuzmi.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 16. Postavi, 5, — 14. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Jaz grem k’tistemi, ker je mene poslal; ino nigdo izmed vas me ne pita (bara): Kam greš? Temuč da sem vam to povedal, je žalost vašo serce napu-nila. Ali jaz vam resnico povem, za vas je bolše, da grem; zakaj če jaz ta ne grem, tak talažnik (tro-štar) ne bo k’vam prišel; če pa jaz ta grem, tak bom ga vam poslal. Ino kader bo prišel, bo svet previžal zavolo greha, zavolo pravice ino zavolo sodbe: zavolo greha zato, da ne so na me verjeli; zavolo pravice pa, da jaz k’Očeti grem, ino me ne bote več vidili; zavolo sodbe pa, da je poglavar
sveta že obsojen. Jaz še vam dosta imam povedati, ali za zdaj ne ste za to. Kader bo pa prišel Duh resnice, tisti bo vas vso resnico vučil; zakaj on nebo iz samega sebe govoril, temuč kaj bo cul', to bo govoril, ino kaj je pridočo, to bo vam oznan-juval. On bo mene častitlivega storil, kajti bo od mojega vzel ino vam oznanjuval. Vse, kaj koli Oča ima, je mojo. Zato sem rekel, da bo od mojega vzel ino vam obznanjuval.
i	• y 1	• * A
IV a v u k f.
1.	Jezus je od svojega nebeškega Očeta na svet poslan, da bi človečanstvo odrešil. To je on tudi storil z’ svojimi nebeškimi navuki, z’svojim lepim zgledom, ter z’svojim ter-plenjom ino smertjo.
S. Bog kam bole ve, kak mi, kaj je za nas bolše. Mi se dostikrat žalostimo, kaj bi nas veseliti, ino se veselimo, kaj bi nas žalostiti moglo.
3.	Kader zbetežaš (zboliš} tak, da vidiš, tvoj konec je blizu, tak skerbi za tvojo telo z’vračtvom, za tvojo dušo z spovedjo, za tote, kere zapustiš, z’pravičnim sporočenjom (^testamentom}.
4.	Opitajte se večkrat: Kam greš? tak bote znali, kam imate iti za vašo časno, kam za vašo večno; za časno, kak je po dužnosti ino pravici; za večno, kak vas navuki vere vpotujejo.
Na peto nedelo po Vuzmi.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 16. Postavi, 23. — 30. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel : Resnično, resnično vam povem: Kaj koli bote mojega Očeta v’mojem imeni prosili, to bo vam dal. Dozdaj ne ste nič v’mojem imeni prosili: proste , ino zadobili bote, da bo obilno vašo veselje. To sem jaz v’perspodobah k’vam govoril, pride pa vura, gda ne bom več v’perspodobah k’vam govoril, temuč bom vam očitno oznanjuval od mojega Očeta. Na tisti den bote v’mojem imeni prosili, ino jaz vam ne rečem, da hočem mojega Očeta za vas prositi, kajti Oča sam lubi vas, da ste vi mene lubili, ino ste verjeli, da sem od Boga vun šel. Jaz sem od Očeta vun šel, ino sem na svet prišel; jaz svet pale zapustim, ino odidem k’Očeti. Tedaj so njegovi Vučenci rekli k’ njemi: Zdaj ti očitno govoriš, ino nijedne prispodobe ne praviš; zdaj vemo, da vse znaš, ino ne potrebuješ, da bi te gdo pital; zato verjemo, da si od Boga prišel,
Hi a v u k i.
1.	Naš nebeški Oča nas lubi, on nam veliko dobrega da; zahvalmo njemi za vse prijete dobrote, zahvala je lepa, ne~ zahvalnost je odurna.
2.	Vsaki den, vsaka vura, vsaki hip našega živlenja je v’božjih rokah; njega prosmo v’imeni Jezusovem, tak bo nam dal, kajkoli nam treba.
3.	Molmo z’sercom, molmo z’vustmi, molmo v’djanjah keršanskih, v’zvestem ino Bogi pernešenem dopunenji naših dužnostih.
V’križovem tjediii.
•f Evangelium sv. Luk.
na 11. Postavi, 5. — 13. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Gdo izmed vas ima enega prijatela, k’kere-mi bi ob polnoči prišel ino k’ njemi rekel: Prijatel posodi mi tri kruhe, kajti je moj prijatel iz pota k’meni prišel, ino jaz nemam kaj pred njega položiti. Ino ovi bi od znotra odgovoril ino rekel: Ne delaj mi nepokoja, dveri so že zaperte, ino otroci se per meni v’hiži, jaz nemorem vstanti ino tebi dati, Jaz vam povem, ako ravno ne bi vstanil ino
njemi dal zato, da je njegov prijatel; bo vender zavolo njegovega perganjanja vstanil ino njemi dal, kelko ’mu treba. Jaz vam zato povem: Proste, ino dalo se vam bo; iste, ino najšli bote; terkajte, ino odperlo se vam bo: Zakaj vsaki, ker prosi, dobi, ker iše , tisti najde, ker terka, tistemi se odpre. Gdo iz vas je en oča, ker bi svojemi sini, kader ga za kruh prosi, en kamen dal? ali za ribo, jel bo njemi namesto ribe kačo dal? ali če ga za jajce prosi, jel bo njemi škorpiona dal? Če ali vi, ki ste hudobni, vašim otrokom dobre dare znate da-vati, kelko več bo vaš Oča ’z nebes dal Duha svetega tem, keri ga za njega prosijo.
N a v u k i.
1.	Jezus veli stanovitno moliti, da bo molitva oslišana.
2.	Prosmo v’ponižnosti kakti siromaki, tak bo nam dano ; išmo v’ skerblivosti kakti služebniki, tak bomo najšli. terkajmo v’zavupanji enega prijatela, tak bo se nain odperlo.
Če se ti per molitvi tvoje misli rade raztrosijo, tak moli rajši kratko, pa večkrat.
\
Na velko Križovo, ali v’neboho-jenje Kristusovo.
•J* Evangelium sv. Marka
na 16. Postavi, 14. — 20. v.
V’tistem časi se je Jezus tim ednajst Vučen-com perkazal, kader so per mizi sedeli, ino je svaril (karal) njih nevero ino terdokornost serca, kaj so ne verjeli tem, ki so njega po njegovem vstajanji vidili, ino je rekel k’njim: Pojdite po vsem svčti, ino oznanujte Evangelium vsem stvorenjam. Ker bo vervai ino bo keršen, tisti bo zveličan; ker pa ne bo vervai, tisti bo pogublen. Za temi pa, keri bodo vervali, pridejo tote znamenja: V’mojem imeni bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, kače preganjali, ino če bodo kaj strupnega pili, njim ne bo škodilo; na bolnike bodo roke polagali, ino oni bodo zdravi, Ino Gospod Jezus, kak je z’ njimi bil govoril, je v’nebo vzet, ino sedi na desnici božji. Oni pa so vun šli, so povsod predgali, ino Gospod je z’ njimi delal ino poterdjaval besedo z’ nasledujočimi čudeži.
m a v u k i.
1.	Jezus Kristus je v’nebo šel, ako hočeš za njim priti, tak bodi že tu na zemli njegov naslednik, delaj skerbno ino terpi poterpežlivo. (ji. Petr. 2.}
2.	Kerst je gorvzetje v’sveto Cirkvo , pristoplenje k’ Keršanstvi, začetek keršanskega živlenja; imej skerb, da ob-lube per Kersti storjene zvesto zderžiš.
3.	Jezus je tak lubezniv, da tudi za blodečim gre, ino grešnike poiše; daj se rad od njega najti, ino stori po njegovih navukih ino po njegovem zgledi.
4.	Bodi nestrudjen v’službi božji ino v’tvojih opravilah, tak bo ti Bog pomagal.
Na šesto nedelo po Vuzmi.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 15. ino 16. Postavi.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Kader bo Talažnik (Troštar) prišel, kerega bom vam od Očeta poslal, Duh resnice, ker od Očeta vun gre, on bo od mene svedočil, ino tudi vi bote svedočili, kajti ste od začetka pri meni bili. To sem k’vam govoril, da se ne pohujšate. Oni bodo vas iz šol zvergli: ja pride vura, kader vsaki, ker vas vinori, bo mejiil, da z’tem Bogi službo stori. Ino to bodo vam storili, da ne poznajo mojega Očeta, nčti mene. Ali to sem jaz k’ vam govoril, da, kader vura pride, se spomnite, da sem vam jaz to povedal.
1.	Ako vas gdo za dobrega volo preganja, troštajte se z’tem, da je Jezusi ino njegovim Vučencom se tudi ne bolše godilo; z'tem vekšo bo vašo plačilo v’nebesah.
2.	Ne včinte nič hudega zato, da bi z’tem kaj dobrega storili, n. p. kaj vkrasti, da bi to vbogeime dali; enega za-ničavati, da bi drugega z’tem bole hvalili i. t. d.
3.	Ne zaničujte nikoga za vere volo, to bi proti lubezni bližnjega bilo.
4.	Zmislite se večkrat naprej, kak se vam zna kaj hudega zgoditi, tak bote, če kaj takega pride, k’temu že per-pravleni.
V’tistem časi je Jezus k’svojini Vučencom rekel: Ker mene lubi, tisti bo mojo besedo zderžal, ino moj Oča bo ga lubil, ino mi bomo k’ujemi prišli ino pri njem prebivali. Ker mene ne lubi, tisti mojih besed ne zderži. Besede pa, kere ste vi culi, so ne moje, temuč Očeta, ker je mene poslal. To sem k’vam govoril, doklam sem pri vas bil, Talažnik (Trostar) pa, Duh sveti, kerega bo Oča v’mojem imeni poslal, bo vas vse vučil, ino
Na Finkoštno nedelo.
na 14. Postavi, 23- — 31. v.
vam vse na pamet dal, kajkoli sem jaz vam povedal. Mir vam zapustim, moj mir vam dam, jaz vam ga ne dam tak, -kak ga svet da. Vašo serce se naj ne prestraši ino se naj ne boji: Vi ste culi, da sem vam rekel: Jaz odidem, ino pridem nazaj k’vam. Da bi vi mene lubili, bi se veselili, da k’ Očeti grem, zakaj Oča je vekši od mene. Zdaj sem vam povedal, prejd kak se zgodi, da bote verjeli, kader se bo zgodilo. Jaz zdaj več ne bom dosta k’ vam govoril, kajti pride poglavar sveta, ino nad menom nema nič; temuč da svet spozna, da jaz Očeta lubim ino tak storim, kak je meni Oča zapovedal.
I a t u b i.
1.	Lubezen božja se pokaže Vzderžanji njegogovih zapovedih.
2.	Ker Jezusovo besedo zderži, dobi njegovega mira. Za totega se sk^rbmo, ne za mir sveta.
3.	Prež gnade svetega Duha nemoremo naših znanjih zapomniti, neti njih k’dobrem oberniti.
4.	Mi imamo Duha Jezusovega, če imamo lubezen do resnice, lubezen do Boga ino Jezusa, če imamo lubezen bližnjega, če naše grešne poželenja v’Strahi deržimo, če imamo mirno vest ino veselo zavupanje.
5.	Jezus je le kak človek menši od svojega Očeta, kak Bog je z’njim jednak.
Na Finkoštni pondelek.
■J* Evangelium sv. Joh.
na 3. Postavi, 16. — 21. v.
V’tistem časi je Jezus k’Nikodemi rekel: Tak je Bog svet lubil, da je svojega jedinorojenega Sina dal, da nijeden, ker na njega verje, ne bi po-gublen bil, temuč večno živlenje imel. Zakaj Bog je Svojega Sina ne na svet poslal, da bi on svét sodil, temuč da bi svét skuz njega zveličan bil. Ker ali na njega verje, tisti ne bo sojen, ker pa ne verje, tisti je že obsojen, zato da ne verje v’ imeni jedinorojenega Sina božjega. Zrok tote sodbe pa je, da je luč na svét prišla, ino ludje so bol temo lubili, kak luč, kajti so njihove déla hudobne bile. Zakaj vsakši, ker hudo včini, sovraži luč, ino ne pride na svetlobo, da ne bi njegove déla podu-žene bile. Ker pa po resnici stori, tisti pride na svetlobo, da njegove déla očitne postanejo, kajti so v’Bogi storjene.
IH a v « t i.
1.	Da Bog nas tak neizrečeno lubi, ino nam telko dobrega stori, tak skažmo njemi tudi mi našo lubezen zosebno v’zvestem spunenji naših dužnostih.
3.	Grešnik neče čuti od svojega žalostnega stana, on se takših ogible, keri njemi resnico povejo, ino hočejo, da bi svoje grehe spoznal.
■ 3. Ker resnico rad posluša, bo duže bolši, ker pa resnice neče poslušati, tisti rad hudo včini.
4.	Grešnik se svoje sramote ne ogne z’skrivanjom svojih grehov, temuč le skuz resnično pobolšanje ino pokoro (Tsalm 1393-
5.	Navuke vaših starših, Mešnikov, vučenikov ino drugih pametnih ludi radi gorvzemte, kader vas na vaše pregrehe spomenejo.
Na velik Svetek presvete Trojice.
•J* Evangelium sv. Math.
na 28. Postavi, 18. — 20. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Meni je dana vsa oblast na nebi ino zemli; pojdite tedaj, ino vučite vse narode, ino keršujte nje v’imeni Očeta ino Sina ino svetega Duha. Vučite nje vse zderžavati, kaj sem vam zapovedal. Ino glejte, jaz sem z’vami vse dni noter do konca sveta.
I a t u b I.
1. Molmo trojnojedinega Boga, ino v’ponižnosti zahval-mo za vse od Boga Očeta, Boga Sina ino Boga sv. Duha prijete dobrote. £Kolos. l.J
2.	Jezus je svojim Apostolom ino Vučencom dal oblast, vučiti, keršavati, grehe odpušati, ino naredbe v’ Cirkvi božji napravlati; toto oblast so njih nasledniki, Škofi ino Mešniki po njih dobili.
3.	Jezus je svojim zvestim služebnikom vsigdar k’pomoči, pod njegovoj obramboj znamo vsem sovražnikom ino nevarnostim segurno proti iti.
■ <..".vri ‘t ii
Na pervo nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 8. Postavi, 23. — 27. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Bodite milostivni, kak je tudi vaš Oča milostiven. Ne sodite, tak tudi vi nebote sojeni. Ne obsojujte na pogubienje, tak tudi vi nebote pogubleni. Odpustite, tak bo tudi vam odpušeno. Dajte, ino bo se tudi vam dalo: dobra mera, naklačena, potrošena ino prekpuna bo v«m vu vašo krilo vsipana; zakaj z’kakšoj meroj bote vun merili, z’ takšoj bo se vam nazaj merilo. Na to je njim eno prispodobo povedal: Jel more slepec slepca vodili? Ne pad-netali oba v’jamo? Vučenc je ne črez mojstra, vsa-ki pa bo popunoma, če bo tak kak je njegov mojster. Zakaj pa vidiš pozdero v’oki tvojega brata, bervna
V8
pa v’tvojem oki ne zagledaš? Ali kak moreš tvo-jemi brati reči: Brat! pusti mi pozdero ’z tvojega oka vzeti, da pa bervna v’tvojen oki ne vidiš? Skažlivec! vunpotegni prejd beryno iz svojega oka, tedaj gledi, da pozdero iz oka tvojega brata vun-spraviš.
SiaTuki.
1 Radi odpustite, tak bo se tudi vam odpustilo. Naš Oča nebeški nam telko odpusti, mi par našemi bližnjemi ne bi odpustili?
2.	Radi pomagajte j tak bo se tudi vam pomagalo. Bog nam telkokrat pomaga, mi pa drugim nebi pomagali?
3.	Vsaki sam sebe naj sodi, ne drngih; eden je, ker nas sodi itak po smerti.
4.	Pobolšaj prejd sam sebe, tedaj druge pobolšavaj, dru-gač se ti zna rečti: Pred svojim pragom zmetaj.
5.	Za vižara si takšega zvoli, ker bo te na dobro pelal, al’ pa gledi, da boš se sam voditi znal, nigdar pa se ne daj od takšnih voditi, keri sami ne vejo, kam grejo.
Na Telovo.
•J* Evangelium sv. Joh,
na 6. Postavi, 56. — 59. v.
V’tistem časi je Jezus Judem rekel: Mojo meso je za resen ena jed, ino moja kerv za resen eno
pitje. Ker mojo meso jej, ino mojo kerv pije, tisti v’meni ostane ino jaz v’njem. Kak Oča, ker je mene poslal, živi, ino jaz živim zavolo Očeta, tak bo tudi tisti, ker mene jej, zavolo mene živel. To je ti kruh, ker je iz neba dol prišel, ne kak mana, kero so vaši očeti jeli, ino so vmerll, Ker toti kruh jej, tisti bo na veke živel.
-ornsri o1bx oni «liipšd o < sbI ‘.lodoi v , no
r	ur a v 11 k i.
1.	V’altarskem ali resnega Tela Sakramenti imamo Jezusa kak pravega Boga moliti, ino njemi zahvaliti, kaj nam je toto dušno hrano dal.
2.	Vživaite sv resno Telo večkrat, pa le vredno nje k’ sebi primte, kajti le te’ nam da večno živlenje. (I. Kor. 11.J
3.	Ker znajoč v’smprtnem grehi sv. rčšno Telo k’sebi prime, včini smcrtni greh, ino če to večkrat včini, bo nespo-korjen vmerl.
Na drugo nedelo po Finkoštih.
t U. A l ' V	t :
•J* Evangelium sv. Luk.
na 14; Postavi, 16. — 24. v.
V’ tistem časi je Jezus Farizearom toto perspo-dobo povedal: En človek je velko večerjo napravil, ino njih veliko povabil, Ino ob vuri večerje
8	*
je svojega hlapca poslal, povablenim pravit, da bi prišli, kajti je že vse perpravleno. Ino začeli so se vsi vkup izgovarjati. Pervi ’mu je rekel: Jaz sem pristavo kupil, ino morem iti, ino njo pogledati; prosim te, imej me izgovorjenega. Ino drugi je rekel: Jaz sem pet jarmov volov kupil, ino grem njih skušat; prosim te, imej me izgovorjenega. Pale drugi je rekel: Jaz sem se oženil, ino zato nemo-rem priti. Na to je hlapec nazaj šel, ino je to svo-jemi gospodi povedal. Tedaj se je hižni gospodar razserdil, ino je rekel k’svojemi hlapci: Pojdi hitro vun na vulice ino ceste po mesti, ino perpčlaj vboge ino slabe, slepe ino plantave sem noter. Ino hlapec reče: Gospod' je že storjeno, kak si zapovedal, ino še je prostor tu. Ino gospod reče ^hlapci: Pojdi vun na velke ceste ino za ploti, ino nje primoraj sem priti, naj se moja hiža napuni. Povem vam pa, da nijeden tistih moži, ki so povableni bili, ne bo moje večerje skusil.
Hi a v u k i.
1.	Bog vse ludi ino stvari oskerbi z’mnogoterim živešom. Ti zahvalnostjo primfe njegove dare iz njegovih rok, tudi ži-vadi se po svojem načini Bogi zahvalijo.
2 Bog hoče, da bi vsi ludje zveličani bili, za tega volo on vse na nebeško gostuvanje povabi; naj se tedaj niše ne izgovarja, kak da ne bi mogel zveličan biti,
3.	Prevelka skerb za samo posvetno zna skerbi za večno zveličanje na poti biti; vsakši naj ali za časno tak skerbi, da bo njemi tudi tota skerb k’zasluženji per Bogi.
4.	Skerbite tudi drugim za večno zveličenje, zosebno zakonski za zveličenje svojih zakonskih tovaršov, stariši ¡no gospodari za zveličenje svojih otrok ino družine.
Na tretjo nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv« Luk.
na 15. Postavi, 1. — 10. v.
V’ tistem časi so se harmicari (čolnari) ino grešniki k’Jezusi perbližavali, da bi ga poslušali. Ino Farizeari ino Pismoznanci so mermrali, rekoč: Toti grčšnike gorjemle ino z’njimi jej. On pa je njim toto prispodobo pevedal, govoreč: Ker človek izmed vas je, ki bi imel sto ovec, ino nebi, če edno od njih zgubi, tih devetnodevetdeset v’ pušavi pustil, ino za zgublenoj šel, dokler njo najde? Ino kader njo najde, njo z’ veseljom na svoje pleča dene, ter kader k’domi pride, vkup pozove svoje prijatele ino sosede, ino reče k’njim: Veselte se z’ menom, da sem jaz svojo ovco najšel, kera je zgublena bila. Jaz vam povem, tak bo tudi vekšo veselje v’ nebesah nad enim grešnikom, ker se
spokori, kak nad devetnodevetdesetimi pravičnimi, keri pokore ne potrebujejo. Ali kera žena, imajpča deset denarov, ako tistih enega zgubi , ne nažge luči, ino pomčta hižo , ter skerbno iše ,, dokler ga najde? Ino kader ga najde, zezove svoje prijatelce ino sosede, govoreča: Veselte se z’menoj, zakaj jaz sem najšla denar, kerega sem b’la zgubila. Tak vam pove'm, bo veselje med Angeli božjimi črez grešnika, ker pokoro dela.
Faruki.
1.	Bog vsakega človeka iše od pogublenja odteti, ino njemi zato stori dobrote, ga kaštiga, ’mu razsveti pamet, ’mu obudi serce, ine če tadaj svoje grehe spozna, nje zgriva ino se resnično pobolša, tak ga z’veseljom gorvzeme v’svojo prijatelštvo, ino ’mu vse odpusti.
2.	Je lepo zasluženje, če moremo enega grešnika z’ podvučenjom ino nagovarjanjom pobolšati ino na pravi pot spraviti.
3.	Drugih ludi dobre djanja za hude razlagati je velika pregreha, to pokaže, da nega lubezni bližnjega.
4.	Nigdo nad milostjo božjo naj ne zdvoji, zakaj če so naši grehi kakkoli velki, tak je milost božja še vekša.
5.	Nijednemi nadložnemi ne skratite vaše pomoči, ako bi ravno sam si kriv bil, tak je kak človek smilenja vreden;. le tisti, ker dobrote k’hudemi oberne, ino ti nezahvalen je ne pomoči vreden.
Na šterto nedelo po Finkoštih.
v	■	,	‘	-ar'	,•	1 t)
•J* Evangelium sv. Luk.
na 5. Postavi, 1, — 11. v.
V’tistem časi, kader se je ludstvo k’Jezusi na-rinolo, da bi besedo božjo poslušalo, je on stal poleg jezere Genezaret, ino je vidil dve ladji poleg jezere stati, ribiči pa so bili vun stopili, ino so mreže prali. On pa je stopil v’eno ladjo, kera je Simonova bila, ino ga je prosil, da bi njo eno malo od kraja odrinol. Ino kader si je bil dol sel, je iz ladje ludstvo vučil. Kader pa je henjal govoriti, je Simoni rekel: Pelaj na globočino, ino razprestrite vaše mreže na lov. Simon pa je rekel njemi: Mojster! vso noč smo delali, pa ne smo nič vlovili; ali na tvojo besedo hočem mrežo verči. Ino kader so to bili storili, so tako množino rib zajeli, da se njim je mreža tergala, ino oni so kimali tovaršom, ki so v’drugi ladji bili, da bi prišli ino njim pomagali. Ino oni pridejo ino napunijo obe ladji, da sta se malo ne vtaplale. Kader je Simon Peter to vidil, je pred Jezusom na kolna dol padel ino je rekel: Gospod! pojdi od mene, jaz sem en grčšen človek. Kajti je njega ino vse,
keri so pri njem bili, groza obišla zavolo rib, kaj so njih vlovili. Tak tudi Jakoba ino Johaneza, sina Zebedeova, ki sta Simonova tovarša bila. Jezus pa je rekel k’ Simoni: Ne boj se, odzdaj boš ti ludi lovil. Potem so ladje k’ kraji pelali, so vse zapustili, ino so za njim šli.
m «i v u k i.
1.	Jezus je najbolši ino najpripravneši vučenik iz vseh vučenikov, kaj njih je človečanstvo gda imelo.
2.	Vsaki stan je od Boga, vu vsakem stani se zna zve-ličenje zadobiti; kajti če človek dužnosti svojega stana spuni, tak spuni božjo volo.
3.	Prež žegna božjega je vso našo delo ino perzadenje zabstojn. V’ imeni božjem se ali vsako delo more začeti ino dokončati.
4.	Če vašo delo ncče po sreči iti, ne postante za tega volo vnožlivi ino ne mermrajte, bo se že k’bolšemi obernilo. Ob enkrat se hrast ne podere.
5.	Ako si po sreči kaj dobil, ne prevzemi se zato, kajti vse je od Boga.
Na peto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Math,
na 5. Postavi, 20. — 24. v.
V’tistem časi je Jezus svojimVučencom rekel: Ako vaša pravica ne bo obilneša, kak je Pismoznan-cov ina Farizearov, tak ne pridete v’kralestvo nebeško. Vi ste culi, da je Starim rečeno: Ne vmori, ker pa vmori, je pod sodbo zapadnil. Jaz pa vam povčm, da vsaki, ker se na svojega brata serdi, je pod sodbo zapadni. Ker pa svojemi brati reče: Raka, zapadne pod svitničtvo. Ino ker reče: Nore bo peklenskega ognja vreden. Zato, kader tvoj dar na altar položiš, ino se tam spomniš, da tvoj brat ima kaj proti tebi, pusti tvoj dar pred altarom, ino idi prejd, ino spravi (pomiri) se z’ tvojim bratom, tedaj pridi, ino daruj tvoj dar.
m a v ii k i»
1.	Samo zvunenja pobožnost prež pobožnega serca je skažlivost, ino je svojo plačilo že zadobila.
2.	Hude misli z’dopadenjom, ino hude poželenja z’ pri-volenjom so tudi greh, ne samo hude djanja.
3.	Ker svojemi bližnjemi ne odpusti, tudi od Boga nema odpušenja zavupati.
4.	Varte se jeze, ona veliko hudega napravi. Jel vejte, kak je Kain iz jeze z’ svojim bratom Abelom storil?
5.	Ne davajte nikomi gerdih imen, kletvica naj ne pride ’z vaših vust. Preklinjanje je velki greh.
6.	Molitva, spoved, ofer nepotalažnega serditlivcajeBogi ne dopadliva.
Na šesto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Marka
na 8. Postavi, 1. — 9. v.
V’tistem časi, kader je veliko ludi per Jezusi bilo, ino so ne kaj jesti ’meli, je on svoje Vučence k’sebi pozval ino je rekel k’njim: Meni se toti lud-je milijo; kajti, glejte, oni že tri dni za menom hodijo ino nemajo kaj jesti. Ino če nje lačne domo pustim, bodo na poti obnemogli, kajti neki izmed njih so od daleč prišli. Ino njegovi Vučenci so nje-mi odgovorili: Odkod bo nje gdo mogel tu v’pu-šavi z’kruhom nasititi? Ino on nje opita: Kelko imate kruhov? Oni rečejo: Sedem. Ino on zapovej ludstvi na zemlo si sesti. Tedaj vzeme tih sedem kruhov, zahvali, razlomi nje, ino dd. svojim Vučen-com, da bi nje naprej položili, ino oni so nje ludst-
vi naprej položili. Ino imeli so tudi eno malo ribic, tudi tote je žegnal, ino je rekel nje naprej položiti. Oni so tedaj jeli ino se nasitili, ino so še sedem kosárk nabrali, kaj je vlomkov prek ostalo. Teh pa, ki so jeli, je bilo okoli štiri jezere, ino on je nje odpustil.
Ci!S>'ii80q od ,ž,I)Ra .	o.	.ovoib
IV a v u fe 1.
1.	Bog vej za našo potrebo, on nam zamore ino tudi hoče pomagati, on vej, kak nam pomaga. Naj ali niše nad njegovo pemočjo ne zdvoji.
2.	Bog nam dá kruha, od njega je zemla, semen, vu-godno vrémen, razum ino moč delavcov.
3.	Srečen je, ker z’tem za dobro vzeme, kaj ’ma. Naj pa vsaki te svoje z’stroškom oskerbi, kak more.
4.	Ge ti eno ali drugo menka, ne misli, da boš to drugim vzel, dobri ludje bodo ti, če si dober človek, že pomagali.
5.	Priskranjenost (šparnost) je vsigdar, pesebno pa teda potrebna, kader so hudi časi. — Se moremo razprestreti, kak se ’mamo z’ čem odeti.
oni oT : ';> i •. iaii-Ani bo ilo' ;i«nx	-> ’ - "• =
Na sedmo nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Math.
na 7. Postavi, 15, — 21. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencon rekel: Varte se krivih Prerokov, keri k’vam pridejo v’ov-
činjih oblačilah, znotraj pa so zgrablivi vukovje. Iz njihovega sada hote nje spoznali. Jel se more grozdje brati na ternji, ali fige na oseti? Tak vsako dobro drevo dober sad pernese, hudo drevo pa hud sad rodi. Dobro drevo nemore hudega sada pernesti, hudo drevo pa nemore dobrega sada roditi. Vsako drevo, kero ne pernese dobrega sada, bo posekano ino v’ogen verženo. Na njih sadi zato bote nje spoznali. Ne bo vsaki, ker k’meni reče: Gospod, Gospod! v’kralestvo nebeško noter šel, temuč ker stori volo mojega Očeta, ker je v’nebesah, tisti bo noter šel v’kralestvo nebeško.
Varuhi.
1.	Keršanstvo stoji v’spoznanji Boga ino v’lubezni do njega, ter v’spunenji njegove vole po navuki Jezusovem.
2.	Spoznavaj ludi, da boš znal, z’kom maš opraviti ino komi se zavupati.
3.	Ne sodi človeka samo po enem djanji, najbolši zna včasi zakriviti, hudoben pa se pravično deržati.
4.	Ne dajte se zapelati od takšnih, keri rečejo: To ino to je ne greh, deržte se tega, kaj se vam iz Evangelja Jezusovega oznanuje.
5.	Zapelavci so velki grešniki, oni sami sebe ino druge nesrečne storijo, ino Jezusi vzemejo dušo, kero je on tak drago odkupil.
Na osmo nedelo po Finkoštih.
•j* Evangelium sv. Luk.
na 16. Postavi , 1 — 9. v.
V’tistem časi ¡je Jezus svojim Vučenčom toto priliko povedal: Bil je en bogat mož, ker je imel gospodara, ino toti je pri njem zatožen bil, kak da bi bil njegovo blago zapravil. On ga je tedaj k’sebi pozval ino je rekel k’ujemi: Kaj jaz čujem od tebe? Daj račun od gospodarstva tvojega, kajti ne-boš duže gospodariti mogel. Tedaj je gospodar per sam sebi rekel: Kaj hočem storiti, da moj gospod meni gospodarstvo proč jemle? Kopati nemorem, vbogeime si prositi me je sram. Jaz vejm, kaj bom storil, da me, kader bom že od gospodarstva zver-žen, v’svoje hiže gorvzemejo. On je tetaj vkup-pozval vse dužnike svojega gospoda, ino je rekel k’pervemi: Kelko si ti mojemi gospodi dužen? On pa je rekel: Sto lagvičov olja. Ino on njemi reče: Vzemi tvojo pismo, sedi si, ino hitro zapiši petdeset. Potem je rekel k’drugemi: Kelko pa si ti dužen % On je rekel: Sto mernikov pšenice. Ino on reče k’njemi: Vzemi tvojo pismo, ino zapiši osemdeset. Ino gospod je hvalil krivičnega gospodara, da je pametno bil storil, kajti otroci sveta so
pametnesi v’svojem rodi, kak otroci luči. Ino jaz vam povem, delajte si prijatele’z krivičnega (zape-lavnega) bogastva, da, kader bo vam zmenkalo, vas gorvzemejo vu večne prebivališa.
K a v u h i.
1.	Vsaka, kakkoli skrivna krivica pride na svetlo, če ne zdaj, tak na den sodbe.
2.	Človek le po časih hudoben postane, če najmre na svoje spervega male pregreške nič ne porajta, tak duže glob-lej pride, ino zadnič tak zagazi, da več vun nemore.
3.	Nezakriveno siromaštvo je ne sramota, zapravlenje, neskerbnost, hmanjost je sramota Ker rad dela, z’tem, kaj si perpravi, gospodarno dene, ino je pravičen, tistega ne bo siromaštvo klačlo.
4.	Bogastvo je zapelavno, zato nje Jezus imenuje krivično blago, ino reče, da imamo od našega bogastva vbogim ino potrebnim daruvati, tak bomo si Bogna za prijatela napravili.
Na deveto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 19. Postavi, 41 — 47. v.
V’tistem časi, kader se je Jezus k’ Jeruzalemi perbližaval, ino je mesto zagledal, se je razjo-
kal nad njim, rekoč: O da bi Še ti spoznal, ino lastno na toti tvoj den, kaj je tebi k’miri; ali zdaj je skrito pred tvojimi očmi, kajti pridejo dnevi črez te, ino tvoji sovražniki bodo tebe obdali z’nasipom, ino te okol no okoli zajeli, ino od vseh strani te stiskali; ter bodo tebe ino tvoje otroke v’tebi na zemlo zmetali, ino nebodo v’tebi kamna na kamni pustili, zato da si ti ne spoznal časa tvojega obiskanja. Potem je on šel v’ tempel, ino je začel vungoniti tiste, ki so tam odavali ino kupuvali, ino je rekel k’njim: Je pisano: Moja hiža je hiža molitve, vi pa ste njo k’jami razbojnikov storili. Ino odpotli je vsaki den v’templi vučil.
UT ci v 11 k i.
1.	Bog ima dugo poterplenje z’grešnikom, ga ne kaštiga včasi, še njemi dobro stori, ino ga k’pokori vabi; če pa za vse to nič ne mara, tak bo žalosten njegov odloček.
2.	Naj nijeden prevzetno na milost božjo ne greši, kajti kak milostiven je Bog, tak pravičen je on.
3.	Bodite smilečni proti nesrečnim, zmislite se, tudi vam se zna tak zgoditi, ali se vam je že tak godilo.
4.	Jezusi seje njegov narod milil, da ’mu je taka nesreča naprejstala. Imejmo tudi mi lubezen do našega naroda, ino se deržmo naše narodnosti; svoj narod zametavati ino svojo narodnost zaverči je gerdo.
5., V’cirkvi ali v’hiži božji se lepo, mirno, dostojno za-defžte, ino pobožno Boga molte, kajti cirkev je hiža molitve.
Na deseto nedelo po Finkoštih.
•J* Evaagelium sv. Luk.
na 18. Postavi, 9. — 14. v.
V’tistem časi je Jezus nekerim, ki so se za pravične deržali ino druge zaničavali, toto priliko povedal: Dva človeka sta gor v’tempel šla molit, eden en Farizear, drugi en očitnik. Farizear je stoječi sam per sebi tak molil: O Bog jaz zahvalim tebi, da ne sem kak drugi ludje, razbojniki krivični, Iotruvavci (zakona prelomnik), ali pa, kak toti očitni grešnik. Jaz se postim dvakrat v’tjedni, desetino dam od vsega, kaj ’mam. Očitnik pa odzdaleč stoječi ne je htel namer oči proti nebi perzdignoti, temuč je na svoje persi terkal ino je rekel: Bog, bodi meni grešniki milostiv! Jaz vam povém: toti je bol spravičan šel dol v’svojo hižo, kak ovi; zakaj vsaki, ker sam sebe povikša, bo ponižan, ino ker sam sebe poniža, bo povikšan.
IV a v u k i.
1.	Ako bi Bog ostro po svoji pravici ino po naših grehih z’nami djal,nebi nijeden človek pred njim obstal, \saki iz nas !ma rečti: O Bog, bodi smilen meni grčšniki!
2.	K’zveličanji je ne zadosti, samo enih grehov se zder-žati ino samo ene dobre déla storiti; je ne zadosti,samo odzvu-na se dober skazati.
3.	Ponižno spoznanje ino zgrivanje naših grehov, pobol-sanje živlenja, ter zavupanje na Jezusa nam spravi gnado božjo.
4.	Ne deržte vaših krepostih za vekše, pa vaših pregreških za inenše, kak so. Ne zvikšavajte se, da nehote ponižani.
ft. Ne zaničujte tistega, ker je pregrešil, gledite, da vi ne opadnete. (I. Kor. 4.}
Na ednajsto nedelo po Finkoštih.
■f Evangelium sv. Marka
na 7. Postavi, 31. — 37. v.
V’tistem časi, kader je Jezus zupet vun šel iz krajov Tira , ino je skoz Sidon prišel k’galilejskem morji na sred krajov tih deset mest, so enega gluhega ino mutastega k’ njemi perpelali ino ga prosili, da bi roko na njega položil. Ino on je njega od ludstva na stran vzel, ter je svoje perste vteknil v’njegove vuha ino je vunplunil, ino ino se je njegovega jezika doteknil, te je k’nebi gorpogledal, je zdehnil ino rekel k’njemi: Efata, to je: odpri se! Ino kmali so se njegove vuha odperle, ino razvezala se je zveza njegovega jezika, ino on je prav govoril. Na to je njim zapovedal, da naj tega nikomi ne pravijo; ali bol je njim prepovedaval, bol so razglašali
9
ino so se z’tem čuduvali, govoreči: Vse je dobro ztoril: gluhe je storil čujoče ino mutaste govoreče.
UT a v u k i.
1.	Vsako delo se ima z’Bogam začeti, da bo se lehko ino z’haskom delalo.
2.	Dobrih del ne storte samo zato, da bi vas ludje hvalili , temuč zato, da so Bogi dopadlive ino vam k’ zasluženji,
3.	Bog je človeki dal govorenje, da bi njemi na čast, ter sebi ino drugim na hasek govoril, ne pa za kunenje, preklinjanje, krivo perseganje, laganje, ogovarjanje, cunjavanje, raznašanje, klafanje, pohujšanje; vse to je greh.
4.	Pomagajte nevolnim, ino če sami nemorete, tak njim per takših proste za pomoč, keri njim zamorejo pomagati.
Na dvanajsto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Luk,
na 10. Postavi, 33. — 37. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Srečne so oči, kere vidijo, kaj vi vidite; kajti jaz vam povčm, da mnogi Preroki ino krali so želeli viditi, kaj vi vidite, pa so ne vidili, ino čuti, kaj vi čujete, pa so ne culi. Tedaj vstane en Postave vučenik, ino njega skušavajoč reče: Mojster,
kaj imam storiti, da večno živlenje zadobim? On pa njemi reče: Kak je v’Postavi zapisano? Kak bereš? On odgovori ino reče: Ti imaš Gospoda tvojega Boga Lubiti iz celega tvojega serca, iz cele tvoje duše, zevse tvoje moči ino iz cele voje misli; tvojega bližnjega pa kak samega sebe. On pa reče k’njemi: Prav si odgovoril, le to stori, tak boš živel. On pa je sebe spravičati htel, ino je rekel k1 Jezusi: Gdo pa je moj bližnji? Jezus je odgovoril ino je rekel: En človek je od Jeruzalema v’Jeriho dol šel, ino je med razbojnike prišel. Toti so ga slekli ino zbili, ino so šli, ino ga na pol mertvega pustili. Permerilo pa se je, da je en Duhovnik po tistem poti doli šel, ino kader ga je vidil, je mirno šel. Tak tudi en Levit, kader je na tisto mesto prišel, ino ga vidil, je mimo odišel. .Sel je pa tudi en Samaritan po tistem poti, ino je do njega prišel, ino kak je njega vidil, se ’mu je v’serce smilil, on je šel k’njemi, je ’mu rane zavezal, ino je olja ino vina v’nje vlil, ter ga na svojo živinče zdignil, ino ga je v’oštario pelal, ino ga oskerbel. Kader je na drugi den odhajal, je vunvzel dva denara, ino je nja dal oštarjaši, ino ’mu je rekel: Oskerbi ga, ino kaj boš črez to več vun dal, hočem ti po-vernoti, kader nazaj pridem. Ker izmed totih treh se tebi vidi, da bi bližnji bil tistega, ki je med razbojnike padel? On reče: Tisti, ker je smilenje
9	*
nad njim storil. Tedaj je Jezus k’njemi rekel: Pojdi, ino tudi tak stori.
MF a v u fc 1.
1.	Naša vera nam da pohlevnost ino mir duše v’živleuji, trošt na smertno vuro, ino potem večno živlenje.
2.	Prež v’djanji skazane lubezni bližnjega nega lubežni božje. Lubezen božja ino lubezen bližnjega sta vkupzvezani. (X Joh. 4.)
3.	Lubiti imamo vsakega človeka prež razločka rojstva, dežele, vere, stana; lubiti imamo tudi naše sovražnike.
4.	Pomagajmo, gde moremo, radi, ako ravno bi nam to včasi neprilično bilo.
5.	Opitajte se večkrat: Kaj imam storiti, da večno živlenje zadobim?
Na trinajsto nedelo po Finkoštih.
Evangelium sv. Luk.
na 17. Postavi, 11. — 19. v.
V’ tistem časi, kader je Jezus v’ Jerusalem šel je pa sred Samarie ino Galileje prek šel. Ino kader bi v’eno ves imel noter iti, je njemi deset gobavih moži proti prišlo, ki so odzdaleč stali, ino svoj glas podignoli, rekoč: Jezus, ti Vučenik, smili se črez
nas! Ino kak je nje vidil, je njim rekel: Pojdite, ino pokažte se Duhovnim; ino kader so šli, so oei-šeni bili. Eden pa izmed njih, kader je vidil, daje očišen, se je nazaj povernil, ino je z’velkim glasom Boga častil, ino je na svojo obličje dolpadel pred njegove noge, ino se ’mu je zahvalil; ino toti je bil en Samaritan. Jezus pa je odgovoril ino je rekel: Neli njih je deset očišenih? Gde je pa ovih devet? Ne se je nijeden znajšel, ker bi se bil na-zajpovernil ino Bogi čast dal, kak toti stranjski? Ino on je njemi rekel: Vstani, ino pojdi, tvoja vera je tebi pomagala.
Hi a v u h. i.
1.	Našo živlenje, zdravje ino vse, kaj imamo, je od Boga, mnogim nevarnostim smo vunpostavleni, Bog nas vzeme -pod svojo obrambo, njemi se ali moremo zahvalni skazati.
2.	Zahvalnost je lepa krepost, nezahvalnost pa je Bogi ino ludcra odurna.
3.	Vam otrokom so za Bogom vaši stariši najvekši dobrotniki, totim ali imate se posebno zahvalni skazati, gorjč vam, če ste nezahvalni ino grobjanski proti njim, to bo se vam še na tem sveti plačuvalo.
4.	Kader t'i Bog po betegi fbolenji) zdravje da, skazi se njemi zahvalen skuz to, da ne včiniš nič takega, kaj je zdrayji naškodno.
Na štiraasto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Math,
na 6, Postavi, 24. — 33. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Nigdo nemore dvema gospodoma služiti, kajti ali bo enega sovražil ino drugega lubil, ali bo se enega deržal ino drugega zametaval. Vi nemorete Bogi ino Mamoni služiti. Zato vam povem, ne bodite si v’skerbi za vašo živlenje, kaj bote jeli, tudi ne za vašo telo, kaj bote oblekli. Neli je duša več, kak jestvina, ino telo več, kak oblačilo? Poglejte ptice podnebeske, one ne sejajo, ne žnjejo, nčti ne sprav-lajo v’žitnice, vaš Oča nebeški pa nje vender živi. Ste vi ne več vredni, kak one? Gdo pa izmed vas more v’svoji misli svojo živlenje le na en las dostaviti? Ino kaj ste si v’skerbi za oblačilo? Poglei-te lilie na poli, kak one rasejo; ne delajo ino ne predejo, pa vam povem, da nčti Salomon vu vsoj svojoj časti bil tak oblečen, kak totih ena. Da pa Bog travo na poli, kera dnes stoji, juter pa bo v’peč veržena, tak obleče, kelko več vas, vi maloverni! Ne bodite si zato preveč v’skerbi, govoreči: Kaj borni jeli, ali pili, ali z’čim se bomo oblačili? Zakaj po vsem tem le Pagani (Haidovje) spitavajo;
vaš Oča nebeški pa vej, da vi vsega tega potrebujete. Iste tedaj najprejd kralestvo božjo ino njegovo pravico, ino vse to vam bo pridano.
UT a v u k I.
1.	Časno blago nam ne pernese prave sreče, da je nestalno, preidočo ino vkanlivo; le krepost ino lepo zader-žanje nam spravi stalno, večno srečnost, kera se nam vzeti nemore.
2.	Za časno blago znamo ino moremo skerbeti, pa ne samo za toto, temuč najprejd za večno. Tudi z’ časnim blagom znamo dosta dobrega storiti.
3.	Bog nam je živlenje dal, on nas tudi z’tem oskerbi, kaj nam je k’ živlenji potrebno, z’ živešom, oblečom i. t. d.; mi pa moremo tudi našo skerb pridjati.
4.	Ne keši se neti v’ najvekši sili ino božtvi, le na Boga zavupaj, on bo že pomagal.
5.	Pogleduj večkrat lepote stvorjenega sveta, ino spoznavaj v’njih vsegamogočnega Boga.
Na petnajsto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 7. Postavi, 11. — 16. v.
V’tistem časi je Jezus šel v’eno mesto, kero se Naim zove, ino z’njim so šli njegovi Vučenci
ino veliko ludstva. Kader je tedaj se k’mastnim vratam perbližaval, so merliča vun nesli, ker je bil sam jedini sin svoje matere, ena pa je bila vdova, ino veliko ludstva iz mesta je z’njoj šlo. Kader je tedaj Gospod njo zagledal, se ’mu je v’serce smilila, ino on je njoj rekel: Ne joči se. Tedaj je pri-ztopil, ino se je truge doteknil. Ino kader so postali, ki so ga nesli, je rekel: Mladene! jaz ti rečem, vstani. Ino mertvi je gorsel ino je začel govoriti; ino on ga je njegovi materi dal. Ino strah je obišel vse, ino oni so Boga častili, rekoč: Velki Prerok je med nami vstanil, ino Bog je svojo ludstvo obiskal.
K a ? n k i,
1.	Kak je Jezus prejd ene od mertvih zbudil, tak on hoče enkrat vse Judi od mertvih zbuditi
2.	Smert pobožnih je srečna ino lehka, smert hudobnih pa nesrečna ino strašna.
3.	Z mislite se večkrat na smert, kak ona ne gleda ne na mladost ino moč, ne na bogastvo ino visok stan.
4.	Radi obiskavajte bolene, troštajte jočeče, postrdžte betežnim.
5.	Ne zabte za vaše pokojne ("rajne) stariše, brate ino sestre, prijatele ino dobrotnike Boga moliti. (II, Machab. 12.)
Na šestnajsto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 14. Postavi, 1. — 11. v.
V’tistem časi, kader je Jezus šel v’hižo enega Višišega Farizearov na en sobotni den. kruha jčst, so oni pazili na njega. Da je pa en vodeničen človek pred njim bil, je Jezus odgovoril, ino je Postave vučenim ino Farizearom rekel: Je slobod-no ob sobotnem dnevi vuzdravlati? Oni pa so mu-čali. On pa ga je prijel, ga je vuzdravil ino ga odpustil. Tedaj je začel njim praviti, govoreč: Ke-remi izmed vas osel ali vol v’studenec padne, ki gane bi včasi na sobotni den vunpotegnil? Ino oni so njemi na to ne mogli nič odgovoriti. Na to je povablenim eno priliko povedal, da je vidil, kak so si prejdnje sedeže zbirali, ino je rekel k’njim: Kader boš na gostuvanje povablen, ne sedi si na pervo mesto, da ne bi, če je ker vredneši povablen, kak ti, prišel tisti, ker je tebe ino njega povabil, ino ti rekel: Vgeni se totemi, ino bi ti z’sramotoj mogel na zadnjo mesto si sesti; temuč kader boš povablen, idi, ino si na zadnjo mesto sedi, da, kader pride, ker je tebe pozval, k’tebi reče: Prijate! 1 sedi si više. Tedaj bo tebi čast pred temi, ki so
zred tobom per mizi. Kajti vsakši, ker se povikša, bo ponižan, ino ker se poniža, bo povikšan.
I a t 11 k i.
1.	Nedela je poleg drugih dnevov lastno tisti, gda imamo posebno za našo dušno zveličanje skerbeti; o kak težko bodo tedaj račun dali tisti, keri ravno v’ nedelo največ hudega včinijo!
2.	Po nedelah si človek ima od dela počinoti, za tega volo se toti den imenuje nedela, to je den, gda se ne dela.
3.	Tudi za živino se more skerbeti, pravičen se smili tudi krez svojo živino, serce hudobnega je pa nesmilno. (Progov. 12.3
4.	Če zato, da per bolniki moreš biti, v’nedelo od sv. Meše vunostaneš, tak si, če doma moliš, izgovorjen.
5.	Odzvuna skazano prijatelstvo je že nekega v’ nadlogo spravilo, ne veri zato vsakemi, ker se tl za prijatela pokaže.
Na sedemnajsto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Math.
na 22. Postavi, 34- — 4G. v.
V’tistem časi so Farizeari k’Jezusi perstopili, ino eden izmed njih, en vučenik Postave, je njega skušaval ino je rekel: Mojster! kera je najvekša
zapoved v’Postavi? Jezus njemi reče: Lubi Boga? Gospoda tvojega iz celega tvojega serca, iz cele tvoje duše, ino iz cele tvoje pameti. Tota je perva ino najvekša zapoved. Ta druga pa je totoj jed-naka: Lubi bližnjega tvojega kak samega sebe. V’ totima dvema zapovedama stoji vsa Postava ino Preroki. Kader so se tedaj Farizeari vkupzbrali, je Jezus nje pital (baral), rekoč: Kaj se vam vidi od Kristusa, čigavi sin je? Oni rečejo: Davidov. Reče on k’njim: Kak njega tedaj David v’duhi imenuje za Gospoda, govereč: Gospod je mojemi Gospodi rekel: Sedi si na mojo desnico, doklam jaz podložim sovražnike tvoje kak stolec tebi pod noge. Ako tedaj David njega za svojega Gospoda imenuje, kak je on njegov sin? Ino nijeden ’mu je ne mogel besede odgovoriti, neti je gdo se podstopil, od tistega dne ga več kaj pitati.
Karnki.
1.	Vse naše djanja so nam k’zasluženji, če nje iz lubezni božje storimo. £Kolos. 3. Psalm 9. l5.17.}
2.	Pravo lubezen božjo skažemo skuz serčno lubezen bližnjega.
3.	Moli Jezusa kak pravega Boga, z’častjo govori od njega; zakaj od njega imamo krepost, zadovolnost, zveličanje.
4.	Ne bodi zavit proti drugim; ker drugemi jamo kople, sam v’njo padne.
Na osemnajsto nedelo po Finkoštih.
■f Evangelium sv. Math.
na 9. Postavi, 1. — 8. v.
V’tistem časi je Jezus v’eno ladjo stopil, ino se je prek pelal, ino je prišel v’svojo mesto. Tam so enega od božjega žlaka vdarjenega (inertvovud-nega), na posteli ležečega k’njemi pernesli; ino kader je Jezus njihovo vero vidil, je rekel k’mert-vovudnemi: Zavupaj se, moj sin! tebi so tvoji grehi odpušeni. Eni izmed Pismoznancov pa so per sam sebi rekli : Toti blazni. Kader pa je Jezus njihove misli spoznal, je rekel: Zakaj vi hudo mislite vu vaših sercah? Kaj je leži, reči: Tebi so tvoji grehi odpušeni; ali reči: Vstani ino pojdi? Da bot e pa znali, da Sin tega človeka ima oblast na zemli grehe odpušati, je rekel mertvovudnemi: Vstani, vzemi tvojo postelo ino pojdi v’ tvojo hižo. Ino on je vstanil ino ' je šel v’ svojo hižo. Kak je pa ludstvo to vidilo, se je zbalo ino je Boga častilo, ker je ludem tako oblast dal.
JI a v u k i.
1.	Jezus pove vsakemi grešniki, ker se resnično pobolša, da so njemi njegovi grehi odpušeni ino vse pozableno, kaj je bilo.
2.	Vsaka črezrednost je greh, ino vekšital pernese beteg; ne bodite zato črezredni v’jestvini ino pitvini, ne vu veselji ne v’žalosti, ne V ničem.
3.	Bog vidi tudi naše misli, ino nas za njih volo kaštiga. Ne zderzavajte se tedaj sami radi v’ grešnih mislih, zakaj one pelajo k’najvekšim hudobnostim.
4.	Postrežnost je lepa reč, radi postrežte ino pomagajte betežnim, tak bodo tudi drugi vam radi postregli, ino Bog vam pomagal. (Tsalm. 4 0.)
5.	Ne imejte krive sumle na druge ludi, z’tem njim znate krivico včiniti.
Na devetnajsto nedelo po Finkoštih.
•j» Evangelium sv. Math,
na 22. Postavi, 1. — 14. v.
V’tistem časi je Jezus k’Višišduhovnikom ino Farizearom v’ perspodobah govoril, rekoč: Nebeško kralestvo je ednako enemi krali, ker je svojemi sini gostuvanje napravil. Ino on je svoje hlapce vun poslal povablenih na gostuvanje pozavat, oni pa ne so hteli priti. Zupet on pošle druge hlapce, rekoč: Povejte povablenim: Gtejte, jaz sem moj obed perpravil, moji voli ino pitana živad je zaklana
ino vse je pripravleno, prid’te na gostuvanje. Oni pa so to vnemar pustili, ino so odišli, eden na svojo pristavo, drugi pa po svoji kupčiji, eni pa so njegove hlapce popadli, so nje zasramuvali ino vmorili. Kak je pa kral to čul, se je razserdil, ino je svojo vojsko vunposlal, ino je one vmornike pokončal, ter njihovo mesto požgal. Tedaj je svojim hlapcom rekel: Gostuvanje je ravno perpravleno, ali povableni ga ne so bili vredni. Pojdite zato na ceste vun, ino koga koli najdete, tega povabte na gostuvanje. Ino njegovi hlapci so šli vun na ceste ino so vkupsprhvili vse, kaj so njih najšli, hude ino dobre, ino gostilnica se je z’gostmi napunila. Kral je pa noter šel gledat gostih, ino je tam zagledal enega človeka, ker je ne bil po gostuvansko oblečen, ino je rekel k’njemi: Prijatel! kak si ti sem-noter prišel, ki nemas gostuvanskega oblačila? On pa je obmučal. Tedaj je kral služebnikom rekel: Zvežte ’mu roke ino noge, ino ga veržte vu vuneš-no temnico; tam bo joč ino z’zobmi škripanje. Kajti veliko je pozvanih, ali malo izbranih.
Hi a v u k !♦
1.	Kelko ludi vživa dobrote nebeškega Očeta, ki so njih ne vredni.
3.	Nezahvala je ludih hvala—ne nič nespametnešega, ne nesmilnešega, kak terdna nezahvala.
3.	Mnogi ludje so časno ino bodo večno nesrečni zato, da one pomoči, kere njim Bog k’večnem šivlenji dava, za-veržejo ino samo za svojimi poželenjami grejo. Pojdite tedaj vsigdar za povablenjom Jezusovim, to je, za njegovim navu-kom, toti vas pela k’večnem živlenji.
4.	Oblečte gostuvansko oblačilo, to je, gnado božjo, v’ totem slobodno pridete na nebeško gostuvanje, prež totega Lote pa šli vu večne temnice.
Na dvajseto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Joh,
na 4. Postavi, 46. — 53. v.
V’tistem časi je bil en kralič, kerega sin je v’ Kafarnaumi bolen ležal. Tisti, kak je cul, da Jezus iz Judoske dežele v’Galilejo pride, je šel k’njemi, ino ga je prosil, da bi dol prišel, ino njegovega sina vuzdravil, ker je že vinirati začel. Jezus pa je rekel k’njemi: Če znamenjih ino čudežov ne vidite, tak ne verjete. Kralič reče k’njemi: Gospod! pridi dol, prejd kak moj sin vmerje. Jesus njemi odgovori: Le pojdi, tvoj sin živi. Človek je verval besedi, kero je Jezus njemi povedal, ino je Šel. Kader pa je doli šel, so njemi že njegovi hlapci proti prišli, ino njemi oznanili, povedajoči: Tvoj
sin živi. Na to je nje spitaval za vuro, ob keri ’inu je bolše bilo. Oni so ujemi rekli, da včera ob sedmi vurl je njega trešlika (merzlica) pustila Tedaj je oča spoznal, da je ravno v’tisti vuri bilo, kak ’mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi. Ino verval je on ino vsa njegova hiža.
Faruki.
1.	Vsa časna srečnost, vsa čast ino visokost človeka pred nadlogami, revami ino suprotivčinami nemore obranti.
2.	Terplenja so človeki dostikrat na telovni ino duševni hasek, zato nje Bog črez človeka pusti priti, da bi se pobol-šal ino k’njerai povernil.
3.	Dobri stariši so za svoje otroke vsigdar ino zevsema skerbni, za tega volo pa morejo tudi otroci svoje stariše serč-no lubiti, njim vu vsakši potrebi, v’ betegi ino vsigdar k’ pomoči biti, ino njih ne smejo na njihove stare dni zapustiti.
4 Če nam Bog včasi ne da, za kaj ga prosimo, tak ne prepustimo ga prositi, on nam hoče kaj bolšega za to dati, ali hoče, da gn večkrat prosimo.
5.	Bog je povsod nazoči on vse vidi ino čuje, kaj storimo ino govorimo; na to se zmislite tak nebote nič storili kaj bi Bogi nedopadlvo bilo.
Na enonodvajseto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv, Math.
na 18. Postavi , 23 — 35. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencnm toto perspodobo povedal: Nebeško kralestvo je ednako enemi krali, ker je z’svojimi služebnikmi htel račun delati. Ino kader je začel računiti, ’mu je eden naprejprišel, ker njemi je deset ježer talentov du-žen bil. Da pa je ne imel z’čim plačati, je njegov gospod zapovedal odati njega, njegovo ženo, njegove otroke, ino vse, kaj je imel, ino plačati. Slu-žebnik pa je na kolna dolpadnil ino ga je prosil, rekoč: Imej poterplenje z’menom, jaz bom ti vse plačal, Ino gospod se je smilil črez služebnika, ino ga je odpustil, ter njemi ves dug dolpustil. Kader pa je toti služebnik vun sel, je najšel enega svojih vkupzlužebnikov, ker ’mu je sto denarov dužen bil. Totega je popadnil ino ga je davil, rekoč: Plačaj, kaj si dužen. Ino njegov vkupslužebnik je na kolna dol padnil ino ga prosil, rekoč: Imej poterplenje z’menom, jaz bom ti vse plačal. On pa je ne htel, temuč je Sel, ino ga je v’temnico (ječo) ver-gel, doklam bi dug plačal. Kader so pa njegovi
10
tovarši vidli, kaj se je zgodilo, so močno žalostni postali, ino so prišli, ino so svojemi gozpodi povedali vse, kaj se je zgodilo. Tedaj je njega njegov gospod k’sebi pozval, ino je rekel k’njemi: Ti hudoben služebnik! ves dug sem ti dolpustil, da si me prosil; nebili se tudi ti mogel smiliti črez tvojega tovarša tak, kak sem jaz se krez te smilil? Ino razserdil se je gospod njegov, ino ga je prek-dal mantravcom tak dugo, dokler bi ves dug plačal, Tak bo tudi moj Oča nebeški vam storil, ako ne odpustite vsaki svojemi brati iz serca svojega,
Karnki,
1.	Dobrotlivi Bog nam odpusti veliki dug naših grehov, če ga prosimo ino se pobolšamo. Ker se ne pobolša, tistemi je ne odpušeno.
2.	Nepotalažnost ino serd ne dobi per Bogi gnade. Ker serd iše, tistemi Bog ne bo njegovih grčhov odpustil. (Pred. 2^.")
3.	Tem, keri nas razžalijo, odpustiti smo dužni, ne pa dužni si pustiti krivico včiniti na postenji, živlenji ino pro-inoženji, per tem nam morejo gospodska k’pomoči biti.
4.	Hudobnega serca je tisti, ker samo sebi dobro želi, drugih nesreče pa ne občuti, ker hoče, da bi se samo njemi pomagalo, on pa nikomi ne pomaga,
Na dvenodvajseto nedelo po
Kjfimob 9(07,: 6b nosi FillkoŠtill.
•J* Evangelium sv. Math.
na 22. Postavi, 15. — 21. v.
V’tistem časi so Farizeari šli, in a so svit der-žali, kak bi Jezusa vbes-edi vlovili. Poslali so tedaj svoje vučence z’ Herodianci k’ujemi, govoreči: Mojster! mi vemo, da si ti resničen, ino pot božji v’resnici vučiš, ino za nikoga ne maraš; kajti ne gledaš na peršono ludih : povej nam zato, kaj se ti vidi, je slobodno, cesari dačo davati ali ne1? Da je pa Jezus njihovo hudoserčnost spoznal, je rekel Kaj me skušavate, vi skažlivci ? Pokažte mi dačni penez. Ino oni njemi dajo en denar. Tedajgreče Jezus k’njim: Čigava je tota podoba ino napisek? Oni so rekli: Cesarov. Tedaj je on njim rekel: Dajte ali cesari, kaj je cesarovega, ino Bogi, kaj je božjega.
i
MT a v u k i.
*
1. Sladke besede, perlizavanje ino hvale so one zanjke, z’ kerirni zavitni ino hudobni ludje druge., posebno nedužno mladost lovijo. Varte se takših.
2.	Svoji gospodski ino vsem naprejpostavlenim imamo pokorni biti, kajti to Bog hoče.
3.	Nijedna dežela nemre prež dač biti^ vsaki ali more svoje dače po redi plačati.
4.	Vsakši pravi domorodec ima lubezen do svoje domače dežele, pa do svojega poglavara.
Na trinodvajseto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Math.
na 9. Postavi, 18. — 26. v.
V’tistem časi, kader je Jezus k’ludstvi govoril, je en Visiš prišel k’njemi, ino je njega molil ino je rekel: Gospod! moja či je zdaj vmerla, pridi pa, ino položi tvojo roko na njo, ino živela bo. Ino Jezus je vstanil,, ino je z’svojimi Vučenci šel za njim. Ino glej, ena žena, kera je dvanajst let ker-vitekočna bila, je odzaja k’ njemi perstopila, ino se je roba njegovega oblačila doteknila; kajti je sama per sebi rekla: Če se jaz le njegovega oblačila doteknem, tak bom zdrava. Jezus pa se je okol obernil, je njo pogledal, ino je rekel; Zavupaj se, moja čl, tvoja vera je tebi pomagala; ino žena je od tiste vure zdrava bila. Ino kak je Jezus v’
hižo Višišega prišel, ino je vidil žveglare ino pošum ludih, je rekel k’njim: Odstopite, dekel-ca je ne mertva, temuč spi; oni pa so se ’mu pos-mehavali. Ino kak so ludje vunzegnani bili, je on noter šel, ino je njo za roko prijel, ino dekelca je vstanita. Ino toti glas je vun šel po vsoj tistoj deželi, *)
m ¿i v u k i.
1.	Vu vsakši potreboči, vu vsakši nesreči se imamo k’ Bogi vteči, on nam zna pomagati, kader je že vsa človečka pomoč zabstojn.
2.	Žalost ino joč za pokojne (/ajne), posebno za te svoje je naturalska; ali toto žalost naj pomenša misel: Tam na ovem drugem sveti bomo se zupet vidili.
3.	Bog ma oblast krez našo živlenje ino sraert. Za tega volo se ne zanašajte na vašo mladost ino moč, vsako vuro bodite k’ smerti pripravleni, kajti vsako vuro znate vmreti.
4.	Na sodni den bomo vsi od mertvih vstali.
*) Kader je po Finkoštih več kak 24 nedel, tak Evangelium 24te nedele ostane na zadnjo nedelo. Od 23te do zadnje nedele pa se Evange\ji od nedel po treh Kralih vzemejo tak :
Če je 25 nedel, se na 24to nedelo vzeme 6ta; če je 26 nedel, se na 24to nedelo vzeme 5ta, na 25to Ota j če je 27 nedel, se na 24to nedelo vzeme 4ta, na 25to 5ta, na 26to 6ta; če je 28 nedel, sc na 24to vzeme 3tja, na 25to 4ta, na 26to 3ta, na 27to 6ta nedela po treh Kralih.
Na štirnodvajseto nedelo po Finkoštih.
•J* Evangelium sv. Math.
na 24. Postavi, 15. — 35. v.
V’tistem časi je Jezus Osvojim Vucencom rekel: Kader bote vidli grozo opustenja, od kere je skuz Preroka Daniela naprej povedano, kera bo na svetem mesti, (ker bere, naj zastopi); tedaj naj, keri so v’Judoski deželi, na gore odbežijo, ino ker je na verhi hiže, naj ne gre dol, iz svoje hiže kaj jemat; ino ker je na poli, naj se ne poverne nazaj da bi svojo suknjo vzel. Gorje pa nosečim ino na-dajajočim v’tistih dnevih! Proste pa, da se vaš pobeg ne zgodi v’zimi ali ob sobotnem dnevi; kajti tedaj bo velka težava, kakše je ne bilo od začetka sveta dozdaj, ino nje tudi ne bo. Ino da tisti dnevi ne bi prikračeni bili, ne bi nijeden človek se od-tel; ali za Izvolenih volo bodo tisti dnevi perkra-čeni. Če vam tedaj gdo reče : Glejte, to je Kristus, ali tam je, ne verte, kajti krivi Kristusi ino kriv-Preroki bodo vstali, ino bodo velike znamenja ino čudeže delali, tak da tudi Izvoleni, ako bi mogoče bilo, bi zapelani bili. Glejte, jaz sem vam naprej povedal. Kader bodo vam zato pravili Glejte,
v’ pušavi je, ne hod’te vunta; glejte, v’znotrenjih liižah je, ne verte. Zakaj kak blisk gre od sunčne-ga izhoda, ino se noter do zahoda sviti, tak bo prihod Sina tega človeka, vdekoli bo mertvo truplo, tam bodo se tudi postojne vkupspravlale, Na-skorem po stiski tistih dnevov pa bo sunce otem-nelo, ino mesec ne bo svoje svetlobe dal, zvezde bodo od neba dol kapale, ino moči nebeške se bodo gibale. Ino tedaj se bo znamenje Sina tega človeka na nebi perkazalo; ino jokali se bodo vsi rodovje na zemli, ino bodo vidili Sina tega človeka priti v’ oblakih nebeških z’ velko močjo ino častjo. Ino on bo poslal svoje Angele z’trobentoj ino z’velikim glasom, ino oni bodo vkupspravlali njegove Izvolene od štireh vetrov ino od enega kraja neba do drugega. Od figovega drčva si prispodobo vzemte. Kader je njegova vejca že v’mezgi ino listje požene, tak vejte, da je leto blizu, Tak tudi, kader bote vse to vidili, imate znati, da je že blizu pred vratmi. Resnično vam povem, da toti rod ne prejde, dokler se vse to zgodi. Nebo ino zemla bo prejšla, moje besede pa nebodo prejšle.
SF a ruki,
1.	Bog človeka zna hitro iz totega sveta pozvati vu večnost, ne odlagaj zato z’ tvojim pobolšanjom; kajti ne včš v ure, ne dneva.
2.	Jezus Kristus bo na sodnji den pale prišel, ino bo vse ludi sodil; živi zato tak, da boš vsako vuro vupal pred tvojega božjega Sodnika iti, kajti perva sodba je včasi po smerti.
3.	Večno živlenje se z' našim zdajnim živlenjom vkup-deržf, kak si ali človek tu zravna, tak bo njemi tam se godilo.
4.	Nesrečnemi pokaži, če moreš, kak bo ’z nesreče se skopal; če pa nemoreš, tak njemi konci pokaži dobro serce.
5.	Vu vseh tvojih djanjih se zmisli na tvoje posledne, na smert, sodbo, pekel ino nebesa, tak nikol neboš pregrešil. CSirach. 7. J
Na Angelsko nedelo.
•J* Evangelium sv. Math.
na 18. Postavi, 1. — 10. v.
V’tistem časi so Vučenei k’Jezusi perstopili, rekoč: Gdo, mislis, je vekši v’kralestvi nebeškem? Ino Jezus je eno déte k’sebi pozval, ino ga je na sredo med nje postavil, ino rekel: Resnično vam povem ako se nebote preobernili ino postali kak otroci, tak nebote v’kralestvo. nebeško noter šli. Kerkoli se tedaj poniža, kak toto déte, tisti je ti vekši v’kralestvi nebeškem; ino ker takšo déte v’ mojem imeni gorvzeme, tiste mene gorvzeme. Ker pa pohujša enega iz totih malih, ki na me verjejo za tistega bi bole bilo, da bi se njemi mlinski ka-
men na vrat obesil, ino bi se v’globočino morja potunil. Gorje sveti zavolo pohujšanja! ako ravno pohujšanja morejo priti, vender gorjč onemi elo-veki, po kerem pohujšanje pride! Ako pa tvoja roka, ali tvoja noga tebe pohujša, odsekaj njo, ino njo verzi od sebe; bole je tebi, da samo z’ednoj rokoj, ali z’ednoj nogoj k’šivlenji noter greš, kak dve roke ali dve noge imeti, pa vu večni ogen verzen biti. Ino ako te tvojo oko pohujša, vun ga zde-ri, ino ga verzi od sebe; bole je tebi, samo z’ed-nim okom k’živlenji noter iti, kak dve oke imeti, pa v’peklenski ogen veržen biti. Varte se, da nijed-nega iz totih malih ne zaničujete; zakaj jaz vam povčm, da njihovi Angeli v’nebesah vsigdar gledajo obličje mojega Očeta, ker je v’nebesah.
Si a v u fc i.
1.	Oduren je človek, ker se samo krez druge zvikšava; ponižen je lubezni ino gnade božje vreden.
2.	Ker drugim pohujšanje dava, t. j. ker druge hudo storiti vuči, ali nje od dobrega odvrača, je oduren grešnik.
3.	Da je hudobnih ludi tak mnogo na sveti, tak nemre prež pohujšanja biti; ali ker je Bogi zvest, tisti si ne bo pohujšanja vzel.
4.	Prijatel ino dobrotnik, ker ti ne pusti Bogi služiti, je tebi roka, kero si maš odsekati. Družtvo, v’ kerem se z’ besedami ali djanjami greh dela, je noga, kero si maš odrezati; Peršona, ali tudi druga r^c, kera ti na greh priliko da j je oko, kero si moreš vunskopati.
5.	Angeli božji so naši Varuhi, mi nje častito poštujemo, če božje zapovedi tak radi spunimo, kak oni.
Na Roženkrančosko nedelo.
•J* Evangelium sv. Luk.
na tl. Postavi, 27. — 28. v.
V’tistem časi je, kak je Jezus k’ludstvi govoril, ena žena svoj glas med ludstvom podignola ino je rekla: Zveličano je telo, kero je tebe nosilo, ino persa, od kerih si ti vžival. On pa je rekel: Ja, resnično, zveličani so, keri besedo božjo poslušajo ino njo obderžijo.
Faruki.
1.	Kader so Judje Jezusa čudno imenuvali, je ena med njimi ga častito pohvalila. Ker je med hudobnimi, pobožen, tisti je posebne hvale vrčden.
2.	K’zveličanji je ne zadosti, besedo božjo samo poslušati , more njo tudi v’ djanji izpuniti.
Na nedelo cirkvenega žegnanja.
•J Evangelium sv. Luk.
na 19. Postavi, 1. — 10. v.
V’tistem časi, kader je Jezus v’Jeriho prišel, ino po mesti šel, glej, tam je bil en mož z’ime-nom Zaheuš. Toti je bil Visiš colnarov, ino bogat, ino je želel Jezusa viditi, gdo bi on bil; je pa ne mogel pred ludstvom, da je male postave bil. On je tedaj naprej tekel, ino je na divjo figovo drevo se spravil, da bi ga vidil, kajti je tam imel mimo iti. Ino kader je Jezus na tisto mesto prišel, je gorpogledal ino ga zagledal, ter njemi rekel: Zaheus! hitro dol stopi, kajti dnes jaz morem per tvoji hiži ostati. On hitro dol stopi, ino ga z’ veseljom gorvzeme. Vsi pa, keri so to vidli, so mermrali, rekoč, da je per grešnem človeki stan vzel. Zaheus pa je naprej stopil, ino je rekel k’ Gospodi: Glej, Gospod ! polovico mojega blaga jaz dam vbogim, ino če sem koga kaj vkanil (ogolufal), četverno nazaj povernem. Ino Jezus je rekel k’nje-mi: Dnes je toti hiži zveličenje storjeno, da je tudi on sin Abrahamov. Zakaj Sin tega človeka je prišel iskat ino zveličat, kaj je zgubleno bilo.
I a r u fe i.
1.	Ako ti je tvoja služba k’‘dušnem pogublenji^ tak njo ’maš zapustiti, da bi ti kelkokoli pernesla, kajti kaj človeki pomaga, če bi čeli sv^t dobil_, na svoji duši pa škodo terpi? CMark. 8.)
2.	Če želimo Jezusa viditi, le v’ njegov sv. Evangelium poglejmo, ino perzdignimo večkrat našo serce od posvetnega gor k’nebeškem.
3.	Kaj ti vala Jezusa v’tvojo serce gorvzeti, če luckega blaga nazaj ne poverneš, včinjene krivice ne popraviš, odvzetega poštenja nazaj ne spraviš ?
4.	Da Bog grešnika ne zaverže, zakaj ti, ker si sam grešnik , grešnika zametavaš V
o.	Prava pokora se skaže v’ preobernenji živlenja.
Evaiigelji na svetite ino osvetke.
Na den sv. Andraša, Ap.
•J* Evangelium sv. Math.
na 4. Postavi, 18. — 22. v.
V’ tistem časi, kader je Jezus per Galilejskem morji hodil, je vidil dva brata, Simona, ker je ime-nuvan Peter, ino Andraša, njegovega brata, ki sta mrežo v’morje metala, kajti sta ribiča bila. Ino on je k’njima rekel: Hod’ta za menom, jaz vaj hočem lovce ludih storiti. Ino kpriči sta popustila mreže, ino sta za njim šla. Ino kader je odonod šel, je vidil dva druga brata, Jakoba, Zebedeovega sina, ino Johaneza, njegovega brata z’njujnim očetom Zebe-deom v’ladji, gde so svoje mreže popravlali, ino je nje pozval. Onedva pa sta preči popustila mreže ino očeta, ino sta za njim šla.
I a v u k i.
1.	Kristus si je siromačke, priproste ribiče za Apostole izbral, da bi ves svet spoznal, da je vpelanje Keršanstva od samega Boga.
2.	Jezus je svoje Apostole za lovce ludih storil, to je, on njim je dal gnado, ludi preoberniti ino nje k’ Bogi naravnati.
3.	Bodi pripraven, Bogi pokornost skazati, kader te na pobolšanje živlenja pozavle: Dnes, če njegov glas čujete, tak ne vterdite vaših sere. fPsalm. 94.}
4.	Kader ti Bog svojo gnado da, stori tudi to tvoje, dru-gač se njena moč nad tobom ne bo pokazala.
5.	Ker za Jezusovo volo to zapusti, kaj ’mu jenajlubišo, bo to stoverstno povernjeno dobil
Na den sv. Franca Ksaveria.
•J* Evangelium sv. Marka
na 16- Postavi, 15. — 18, v.
V tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Pojdite po vsem sveti, ino oznanujte Evangelium vsem stvorenjam. Ker bo verval ino bo ker-šen, tisti bo zveličan; ker pa nebode verval, tisti bo pogublen. Za tistimi pa, keri bodo vervali, bodo toti čudeži šli: V’mojem imeni bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili; kače bodo preganjali, ino ako bodo kaj strupnega pili, njim nebo škodilo: na bolene bodo roke polagali, ino oni bodo ozdravili.
I a v n h i.
1.	Bog hoče, da bi vsi ludje k’pravi veri, ¡no tak k’ večnem zveličanji prišli.
2.	Ti boš hudiče izganjal, če greh skuz pokoro preženeš; nove jezike boš govoril, če po pravem spokorjenji neboš več samo od pozemelskih, od grešnih reči govoril, temuč od duhovnih ino nebeških; kače boš preganjal, če tvoje hude na-gnenja dolpotereš ino grešne misli ’z glave stepeš; strupno boš pil, pa ti ne bo škodilo, če je tvoja krepost tak močna, da te pohujšlive besede ino djanja, grešne prilike ino nava-blenja nikol ne zapelajo; roke boš na bolene polagal, če ne-znajoče podvučiš, blodeče na pravi pot perpelaš, grešnike od hudega odvračaš i. t. d.
Na den sv. MiMoša, Škofa.
•j* Evangelium sv. Math.
na 25. Postavi, 14. — 23. v.
V’tistem časi je Jezus zvojim Vučencom to priliko govoril: En človek, na dalni pot se podavajoč, je svoje hlapce pozval, ino je njim svojo blago prek dal. Enemi je dal pet talentov, drugemi dva, tretjemi pa enega, ^sakemi po njegovi zamožnosti^ ino je preči odišel. Tedaj je tisti, ki je pet talentov prijel, ta šel, ino je z’njimi teržil, ino je pet drugih pridobil. Ravno tak je tudi tisti, ki je dva
prijel, dva druga pridobil. Ker je pa enega prijel,
m	.. ffl	■ ,w
je šel, ino ga je v’zemlo zakopal, ino je peneze svojega gospoda skril. Črez dugo časa je gospod totih hlapcov nazaj prišel, ino je račun delal z’njimi. Tedaj je pristopil tisti, ki je pet talentov prijel, ino je pet drugih talentov pernesel, rekoč: Gospod! pet talentov si ti meni prek dal, glej, jaz sem črez tiste pet drugih pridobil. Ino gospod je rekel k’njemi: To je prav, ti dober ino zvesti hlapec! da si ti črez malo zvesti bil, hočem te črez veliko postaviti, pojdi noter vu veselje tvojega gospoda. Pristopil je pa tudi tisti, ki je dva talenta prijel, ino je rekel: Gospod dva talenta si ti meni dal, glej, jaz sem dva druga pridobil. Reče njemi njegov gospod: To je prav, ti dober ino zvčsti hlapec! da si ti črez malo zvesti bil, hočem te črez veliko postaviti, pojdi noter vu veselje tvojega gospoda.
ar a v u & i.
1.	Bog svoje talente ali dare različno podeluje: enim da dar velike modrosti ino dobre pameti, velike vučenosti ino razuma; drugim da zdravje, moč, lepoto; enim da razsvečen-jc, vero , vupanje, lubezen ; drugim druge kreposti.
2.	Več talentov si od Boga zadobil, več moreš k’časti božji, ter za tvojo ino drugih zveličanje storiti. Ker je pa menje zadobil, more z’ tem, kaj je zadobil, si, kelko more, za nebesa perskerbeti.
3.	Ne zakapli tvojega talenta samo v’ pozemelsko blago ^aaverženjom gnade božje, da neboš tudi ti zaveržen.
4.	To, kaj nam Bog na tem sveti da, se le malo imenuje proti temu, kaj nam na ovem drugem sveti hoče dati, če to: kaj tu dobimo ^ k’dobremi obernemo.
Na den spočetja Div. Marie.
•J* Evangelium sv. Math.
na 1. Postavi , 1- — 16. v.
Kniga roda Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega. Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba, Jakob je rodil Judaša ino njegove brate. Judaš pa je rodil Faresa ino Žarama od Tamare, Fares je rodil Esrona, Esron je rodil Arama. Aram pa je rodil Aminadaba, Aminadab je rodil Nahasona, Nahason pa je rodil Salmona, Salmon pa je rodil Booza od Rahabe, Booz pa je j-odil Obeda od Rute, Obed pa je rodil Jesea. Jese pa je rodil krala Davida, kral David pa je rodil Salomona iz Uriašove žene. Salomon	pa je	rodil	Rob-
oama, Roboam pa je rodil Abia,	Abias	pa	je	rodil
Asa, Asa pa je rodil Josafata, Josafat	pa	je	rodil
Jorama, Joram pa je rodil Ozia.	Ozias	pa	je	rodil
Joatana, Joat.in pa je rodil Ahaza, Ahaz pa je rodil Ezehia. Ezehias • pa je rodil Manasesa, Mali
nases pa je rodil Amona, Amon pa je rodil Josia. Josias pa je rodil Jehonia ino njegove brate v’Babilonskem preseluvanji. Po Babilonskem prešelu-vanji pa je Jehonias rodil Salatiela, Salatiel pa je rodil Zorobabela. Zorobabel pa je rodil Abiuda, Abiud pa je rodil Eliakima, Eliakim pa je rodil Azora, Azor pa je rodil Sadoka, Sadok pa je rodil Ahima, Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud pa je rodil Eleazara, Eleazar pa je rodil Matana, Matan pa je rodil Jakoba. Jakob pa je redil Jožefa, moža Marie, od kere je rojen Jezus, ker je imenuvan Kristus.
l .	.f
laruki.
1.	Maria se imenuje inati božja, da je Jezusa, ker je Bog ino človek vkup, kak človeka na svet porodila. Ona je per spočetji ino rojstvi Jezusovem, pa tudi potli ostala čista divica.
2.	Sin božji se je za našo volo tak ponižal, da je z’ nami človek postal, človečko mater ino človečke predstariše si izvolil.
3.	Žlahtni rod človeki pred Bogom ne da nikake predvred-nosti, tudi ne bogastvo ; le krepost ino pravičnost človeka pozlatiti.
4.	Čistega serca bodmo, tak kak Maria; zveličani so, keri so čistega serca, kajti oni bodo Boga gledali. (jMath. o.)
Na den sv. Tomasa, Ap.
■f Evangelium sv. Joh.
na 20. Postavi, 24. — 29. v.
V’tistem časi je Tomaš, eden tih dvanajstih, ker je dvojčic imenuvan, ne bil per njih, kader je Jezus prišel. Drugi Jogri so ’mu tedaj rekli: Mi smo Gospoda vidli On pa je rekel k’njim: Ako nebom vidil na njegovih rokah prebodkov od čavlov (čvekov) ino ne bom mojega persta položil v’rane čavlov, ter moje roke v’njegovo stran, ne bom verjel. Ino črez osem dni so njegovi Jogri zupet notri bili, ino Tomaš per njih. Tedaj je Jezus prišel, potem kak so dveri že zaperte bile, ino je stopil na sredo med nje, ino je rekel: Mir vam bodi! Potem je rekel k’Tomaši: Sem položi tvoj perst, ino poglej moje roke, ter sem podaj tvojo roko, ino položi njo v’mojo stran, ino ne bodi neveren, temuč veren. Tomaš odgovori ino reče k’njemi: Moj Gospod ino moj Bog! Reče njemi Jezus: Tomaš! da si ti mene vidil, si verval, zveličani so ti, keri ne so vidli, pa so verjeli.
Hi a v ti k i.
1.	Tomaš je ne bil per Apostolih, kader so oni z’Marioj vkupzbrani bili ino Boga molili, ter krez svete reči serazgo-
11	*
varjali, zato pa je že neveren postal; kak bi tedaj vera per teh ostala, keri nedejo k'božji službi, ne k’predgi, ne k’molitvi, ne k’drugim obhajilara pobožnosti?
2.	Kak kmet ino težak od dela, mešterski od svoje meštrije živi, tak pravičen iz vere ’ma svojo živleuje, £Rim. 17.)
3.	Pravičen svojo iz vere živlenje dá na znanje skuz pobožno molitvo, skuz spunenje ino zvesto dopernešenje svojih dužnoštih, skuz pravično, nepregrešno živlenje ino dobre déla.
Na den sv. Fabiana ino Sebastjana,
M.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 6. Postavi, 17. — 23. v.
V’tistem časi, kader je Jezus’z gore dol šel, je na ravnici postal z’vsemi svojimi Vučenci ino velikoj množinoj ludstva iz cele Judeje, od Jeruzalema ino od morske strani pri Tirusi ino Sidoni, keri so prišli, da bi ga poslušali ino od svojih Dolenjih vuzdravleni bili. Ino ozdravili so tudi tisti, keri so od nečistih duhov trapleni bili. Ino vso ludstvo je iskalo se njega doteknoti, kajti je moč od njega vun šla ino je vse vuzdravila Potem je oči podignil na svoje Vučence ino je rekel: Zveličani ste vi vbogi, zakaj vašo je kralestvo božjo;
zveličani ste vi, keri zdaj glad terpite, zakaj vi bo-te nasiteni; zveličani ste vi keri se zdaj jočete, zakaj vi se bote smejali; zveličani ste vi, če vas lud-je sovražijo, vas razločujejo, vas obsramujejo, ino vašo ime kakti hudo zametavlejo zavolo Sina tega človeka. Veselte se na tisti den ino prav veseli bodite, zakaj vašo plačilo je velko v’nebesah.
!V1 «i v n k i.
1.	Duhovniki so predgari besede božje, oni so pa tudi vračitniki skuz sv. Sakramente, skuz kere betežni duši milost božja perteče.
2.	Jezus je betežne vuzdravlal, radi tudi mi postrežmo betežnim, zakaj to kaj betežnemi storimo, Jezus tak gorvze-me, kak da bi se njemi storilo. (Math. 25.J
3.	Zgubimo rajši časno blago, kak večno živlenje ; zakaj tam bo nam vse stoverstno povernjeno.
4.	Keri so tu žalostni v’ poterplenji, bodo tam veseli na
veke,
o.	Ne daj se od špotlivcov od pobožnega živlenja odvernoti.
6.	Nebeško veselje gre po velikosti naše kreposti.
Na den preobernenja sv. Pavla,
Ap.
•J* Evangelium sv. Math.
na 19. Postavi, 27, — 29, v.
V’tistem časi je Peter k’Jezusi rekel: Glej, mi smo vse zapustili, ino smo za tobom šli, kaj nam tedaj bo za to? Jezus pa je rekel k’njim: Resnično vam povem, da, keri ste za menom šli, vpre-rojenji, kader bo Sin tega človeka sedel na stoli svoje časti, bote tudi vi sedeli na dvanajst stolih, ino bote sodili dvanajst rodov Izraelskih. Ino vsaki ker zapusti hižo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavolo mojega
imena, bo stokrat telko prijel, ino bo večno živlen-
.
je zadobil.
W a v u fe i.'
1.	Apostoli so od Jezusa bili zbrani, da bi njegov sv. Evangelium predgali vsem narodom, oni so ali vso drugo skerb mogli na stran postiti.
2.	Ker hoče popunoma Bogi služiti, se nesme v’poze-melsko skerb zakapati.
3.	Ako bi vas oča ali mati ne pustili Bogi služiti, tak njih v’tem nebi bili dužni bogati, drugač pa nje vsigdar’mate poštuvati ino njim pokorni biti.
v	1 ■ r - - ■	' : ‘e
Na Svečnico ali ocišavanje D. Marie.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 2. Postavi , 22. — 32. v.
V tistem časi, kader so dnevi očišavanja po zapovedi Mojzesa bili dopunjeni, so Jezusa v’Jeruzalem pernesli, da bi ga pred Gospoda postavili, kak je pisano v’postavi Gospodovi, da vsaki per-voren otrok možkega spola ima Gospodi posvečen biti, ino da bi dali dar, kak je v’postavi Gospodovi rečeno, par gerlic ali dva mlada goloba. Ino glej, bil je en človek v’ Jeruzalemi, z’imenom Simeon ; tisti človek je bil pravičen ino bogaboječ, ino je čakal na obveselenje Izraela, ino Duh sveti je bil v’njem; kajti njemi je od svetega Duha razodeto bilo, da ne bo vmerl prejd, kak bo vidil Kristusa, Gospoda. Ino on je v’ duhi prišel v’tem-pel. Kader so tedaj stariši déte Jezusa noter pernesli, da bi za njega dopunili vse, kaj je po zapo-
vedi navadno bilo, je on njega na svoje naroče vzel, ino je Boga hvalil ino rekel: Zdaj pustiš, Gospod ! služebnika tvojega po tvoji besedi v’miri, kajti so moje oči vidile Zveličara, kerega si ti vsem narodom pred oči postavil kakti luč k’razsvečenji Nevernikov ino k’časti tvojega ludstva Izraela.
A a v h k i.
1.	Spuni volo božjo vu vseh, tudi malih rečih, ino stori vse iz zahvalnp proti nj emi lubezni, pohlebnosti ino pokornosti.
3.	Bogi se dopadnejo tudi mali ofri iz pravega nakanenja ino dobrega serca pernešeni.
3.	Vera nam da moč, da se smerti ne bojimo; živino pa tudi tak, da se nam smerti ne bo trebalo bati
4.	Bodi pravičen ino bogaboječ, zahvali Bogi za vsako prijeto dobroto, za vsako pomoč iz nevarnosti ino sile. (Tob. 13 )
5.	Bodi v’tvoji mladosti pobožen ino lepega zaderžanja, ne zakapli se pre\eč v’pozemelsko, tak boš še tudi na tvoje stare dni veseli.
Na den sv. Agate, Div. Mant.
•J* Ev^ngelium sv. Math.
na 19. Postavi, 3. — 12. v.
V’tistem časi so Farizeari k’Jezusi perstopili, ino so ga skušavali, rekoč: Jel je moži dopušeno,
se od svoje žene za vsakega zroka volo ločiti? On pa je odgovoril ino je rekel k’njim: Jel ne ste brali, da ker je od začetka stvoril človeka, je stvoril moža ino ženo, ino je rekel: Zato bode človek očeta ino mater zapustil, ino se bo svoje žene deržal, ino bota dva v’enem mesi? Zato ne sta več dva, temuč eno meso, Kaj je tedaj Bog vkupzdružil, tega čsovek nema ločiti. Na to rečejo k’njemi: Zakaj pa je Mojzes zapovedal, ločno pismo dati ino se od žene ločili? Reče on k’njim: Mojzes je za-volo terdnosti vašega serca vam dopustil, ločiti se od vaših žen, spervega je ne tak bilo. Jaz pa vam povčm : Kerkoli se od svoje žene loči, razvun za-vt lo loternie, ino drugo vzeme, tisti zakon prelomi. Tedaj so njegovi Vučenci rekli k’njemi: Če je tak reč moža z’ženoj, je bolše, se ne ženiti. On pa je njim rekel: Tote besede ne zapopadnejo vsi, temuč le, kerim je dano. Kajti so eni, keri ne so za zakon, ki so od maternega tčla rojeni; ino eni so od ludih za zakon nepremožni storjeni; ino eni so, keri so sami se nepremožne storili zavolo kra-lestva nebeškega: ker more zastopiti, naj zastopi.
\ a v u k i.
1.	Zakon je od Boga samega v’pozemelskem raji vpelano, ino je nerazvezliv.
2.	Mož ino žena imata med sobom složna biti, ino jednako zaderžanje, jednako serce imeti.
3.	Zakonski morejo zvestost endrugemi obečano sveto zderžati, tudi nesmejo endrugega zapustiti.
4.	Keri ’majo dar zderžnosti, bolše storijo, če se ne oženijo.
Na den sv. Mathiaša, Ap.
•J* Evangelium sv* Math.
na 11. Postavi, 25. — 30. v.
*
V’tistem časi je Jezus odgovoril, rekoč: Jaz počastim tebe, Oča, Gospod neba ino zemle! da si ti to pred modrimi ino pametnimi skril, ino si nje tim malim razodel. Ja, Oča! tak se je tebi do-palo. Vse je meni od mojega Očeta prek dano, ino niše ne pozna Sina, kak Oča: pa tudi niše ne pozna Očeta, kak Sin, ino komi Sin hoče razodeti. Pridite vsi k’meni, keri veliko storiti ’mate ino ste obteženi, jaz vas hočem zlehkotiti. Vzemte moj jarem na se, ino vučte se od mene; zakaj jaz sem krotek ino ponižen iz serca: ino vi bote mir najšli vašim dušam.
Faruki.
1.	Modre totega sveta Bog pusti v’ njihovi temi, ponižne pa razsveti. Evangelska prostost ino ponižnost so znamenja pravega Kristjana
2.	Bog Oča je svojemi Sini dal vundelenje darov ino gnad.
3.	Našo vtečenje fperbežalše} v’terplenjah, v’grešnem stani, v’skušnjavah je Jezus: on nas hoče potroštati, okrepiti, razsvetiti.
4.	Zderžanje Kristusovih navukov se skuz njegovo gnado ino skuz zavupanje večnega zveličenja polehkoti.
Na den sv. Jožefa, rejnika Jezusovega, ino Perporoenika štajerske dežele.
•J* Evangelium sv. Math,
na l. Postavi, 18. — 21. v.
Potem kak je Maria, mati Jezusova Jožefi zaročena bila, se je prejd kak sta vkup prišla noseča znajšla od svetego Duha. Jožef pa, mož njeni, da je pravičen bil, je nje ne htel razglasiti, temuč, je mislil njo na skrivnem zapustiti. Kader pa je tak mislil, glej, Angel Gospodov se je njemi v’senjah perkazal, ino je rekel: Jožef, sin Davidov! ne boj se, Mario, tvojo ženo k’sebi vzeti; zakaj to, kaj je v’ njoj spočeto, je od Duha svetega. Ona bo sina porodila, tega boš ti Jezusa imenuval; kajti on bo svojo ludstvo od njihovih grehov odrčšil.
IX a v u k 1.
1.	Pravičen se imenuje tisti, ker zapovedi božje čista ino popunoma zderži.
2.	Siromaštvo je ne sramota, le vmanjost je k’sramoti. Bodi zato zadovolen tudi siromaški z’tvojim stanom, ker je zadovolen, tisti je bogat (I. Tim. 6.).
3.	Ne sodi nikoga, doklam ne vejš, kak je, pa še teda znaš krivo soditi, kader se ti vidi, ka je tak.
.	4. Tudi v’suprotivčinah, kakti v’betegi, v’ preganjanji, v.
božtvi, v’zapadnenji tvojega zavupanja ne postani prežalosten ino prenemiren, sej vejš, da se prež vole božje nič ne zgodi'
5.	Presveto Ime Jezus nigdar po nevredno ne zgovori. zakaj to je najsvetešo Ime Sina božjega.
Na oznanenje Div. Marie.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 1. Postavi, 26. — 38. v.
V’tistem časi je bil Angel Gabriel od Boga poslan v’Galilejsko mesto Nazaret k’Divici, kera je zaročena bila enemi moži z’imenom Jožef, od hiže Davidove, ino Divici je bilo ime Maria. Ino Angel je k’njo j pristopih ino je rekel: Pozdravlena bodi ti, milosti puna, Gospod je z’ toboj, ti si žeg-nana med ženami. Kak je to cula, se je pre-
strašila nad njegovimi besedami, ino je nrslila, kakšno bi to pozdravlenje bilo? Tedaj reče Angel k’ n j oj: Ne boj se, Maria! zakaj ti si milost najšla per Bogi. Glej, ti boš spočela v’tvojem teli, ino boš sina porodila, ino ga Jezus imenuvala. Toti bo velik, ino bo Sin Najvikšega imenuvan; Gospod Bog bo njemi dal sedež njegovega očeta Davida, ino 'on bo kraluval črez hižo Jakobovo na veke, ino njegovemi kralestvi ne bo konca. Na to je Maria k’Angeli rekla: Kak bi se to moglo zgoditi, da jaz moža ne poznam? Angel odgovori ino reče njoj: Duh sveti bo črez te prišel, ino moč Najvikšega bo tebe obsenčala; za tega volo bo tudi Sveto, kaj bo iz tebe rojeno, Sin božji imenuvano. Glej, tudi Elizabet, tvoja tetica je še v’svoji starosti sina poprijela, ino ona, ki je nerodovita imenuvana, je že v’šestem mesci noseča. Kajti per Bogi je ne ni-jedena reč nemogočna. Maria pa je rekla: Glej, jaz sem ena dekla Gospodova, naj se meni zgodi po tvoji besedi.
*
IGavuki.
1.	Bog ne gleda, tak kak ludje. na lepoto, na gizdav obl^č, na lepe hrame, na velko ino lepo gospodarstvo, ali na bogastvo, temuč na pobožno ino pravično živlenje, na dobro serce ino čisto včst.
2.	Jezusovo kralestvo je ne od totega svčta, tu vsako kralestvo enkrat premine, njegovemi kralestvi pa ne bo konec.
3.	Bogu je vse mogočno, zavupajmo zato na njega še tudi teda, kader se nam vidi, da je vse zgubleno.
4.	Bodmo zvesti hlapci ino dekle Gospoda Boga, ino storrao vsigdar po njegovi voli; tak bomo tudi vse od njega zadobli.
Na den sv. Jurja, Mant.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 15. Postavi ,1. — 7. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Jaz sem pravi ters, ino moj Oča je vinogradnik. Vsako rozgo, kera v’meni sada ne pernese, bo on odrezal, ino vsako, kera sad pernese, bode otrebil, da več sada pernese. Vi ste zdaj čisti zevolo besede, kero sem k’vam govoril. Ostante tedaj v’meni, ino jaz vu vami. Kak rozga nemore sama od sebe sada roditi, če ne ostane na tersi, tak tudi vi ne, če v’meni ne ostanete. Jaz sem ters, vi ste rozge: ker v’meni ostane ino jaz v’njem, tisti veliko sada pernese; kajti prež mene vi nemorete nič storiti. Ako gdo v’meni ne ostane, tisti bo kakti ničvredna rozga vunveržen, ino bo vsehnil, ino ga bodo pobrali ino v’ogen vergli, ino bo zgorel. Če vi v’meni ostanete, ino moje besede vu vami osta-
nejo, tak, bote prosili, kajkoli bote hteli, bo vse se vam dalo.
I a v u k i.
1.	Kristus je vunizbrani rodoviti ters, ker najžlahtneši sad pernese: on nas živi ino krdpi tu na zemli; v’nebesah pa nam perpravi neizrečeno veliko veselje.
2.	En Kristjan prež dobrih del je rozga prež sada. Kak se z’ničvrednoj rozgoj zgodi, tak bo se z’takšimi Kristjani zgodilo.
3.	Bog nas z’terplenjaini očišava, ne bodino ali nepoter-plivi v’ nadlogah ino križih.
4.	Če skuz vero ino lubezen, ter skuz zderžanje Jezusovih navukov v’ njem ostanemo; tak tudi on v’ nami ostane skuz razsvečenje naše pameti, sknz okreplenje proti hudemi, ino skuz potroštanje našega žalostnega ino bo.ečega serca.
Na den sv. Marka, Evangelista.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 10. Postavi ,1.-9. v.
V’tistem časi je Gospod odredil še drugih dva-nosedemdeset, ino je nje poslal po dva ino dva pred sobom vu vsako mesto ino kraj, kam je sam imel priti. Ino je rekel k’njim: Žetva je najmre Velka, ali delavcov je malo. Prosite tedaj Gospo-
da žitve, da pošle delavce v’svojo žetvo. Pojdite, glejte, jaz vas pošlem kak jagneta med vuke. Ne nosite mošnje, ne torbe, ne crévlov, ino nikoga na poti ne pozdravlajte. V’kerokoli hižo pridete, rečte najprejd: Mir bodi toti hiži! ino če bo tam sin mira, tak bo vaš mir nad njim počiva!; če pa ne, tak bo se k’vam nazaj povernil. V’tisti hiži pa ostante jejte ino pite, kaj imajo; zakaj delavec je svoje plače vréden. Ne hodite od hiže do hiže. Ino v’kerokoli mesto bote noter prišli, če vas gorvzemejo, jejte, kaj bo pred vas postavleno. Vuzdravlajte bo-lene, keri se tam znajdejo, ino rečte njim: Kralest-vo božjo se je k’vam perbližalo.
m a v u k i.
1.	Žetva Kristjanov potrebuje delavce, t. j. Duhovnikov ali Mešnikov. Za tote imamo Boga, Gospoda žetve, prositi,
2.	Bodmo med nevernimi ino hudobnimi kak ovce med vukmi, naša poterplivost, krotkost ino Iubezen bo nje po-bolšala.
3.	Želmo ino vošmo vsakemi človeki, tudi našim sovražnikom mir. Nijeden naj razjedinenja, nesložnosti ali nemira k’ hiži ne nosi.
4.	Služebnikom Cirkve se ‘ma potreben živeš dati, to Bog zapovej.
5	Stormo našemi bližnjemi duhovne ¡no telovne déla lubežni.
Na den sv. Filipa ino Jakoba, Ap.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 11 Postavi, 1. — 13. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Vašo serce naj ne bo žalostno. Vi na Boga verjete, verte tudi na me. V’ liiži mojega Očeta je dosti pre-bivaliS. Da ne bi tak bilo, bi vam jaz bil povedal; zakaj jaz grem ta, vam kraja perpravlat. Ino kader ta odidem, ino vam kraja perpravim, hočem nazaj priti, ino vas k’sebi vzeti, da hote tudi vi tam, gde sem jaz. Kam jaz grem, to vejte, pot tudi vejte. Tedaj reče Tomas k’ujemi: Gospod, mi ne vemo,
kam ti greš, kak bi tedaj pot vedli? Jezus reče k’
\
ujemi: Jaz sem pot, resnica ino živlenje; nigdo ne pride k’Očeti, kak skuz mene. Da bi vi mene bili spoznali, bi tudi mojega Očeta bili spoznali; od-zdaj bote ga spoznali, da ste ga vidili. Tedaj je Filip rekel k’ njeini: Gospod! pokaži nam Očeta, ino zadosti je nam. Jezus reče k’njemi: Telki čas sem že pri vas, ino Se me ne ste spoznali? Filip! ker mene vidi, vidi tudi Očeta; kak tedaj praviš: Pokaži nam Očeta? Jel ne verjete, da sem jaz v’Očeti, ino Oča v’meni? Besed, kere jaz k’vam govo-
12
rim, ne govorim sam od sebe; Oča pn, ker v’meni stanuje, opravla tote déla. Ako ne verjete, da sem jaz v’Očeti, ino Oča v’meni; tak verte sej zavolo del. Resnično, resnično vam povém, ker na me verje, tisti bo tote déla storil, kere jaz storim, ino še vekše bo storil, kak so tote; kajti jaz grem k’ Očeti. Ino kajkoli bote Očeta v’mojem imeni prosili, to vam hočem storiti.
Faruki,
1.	Kristus Jezus nas pela k’ svojem Očeti, kajti skuz svojo terplenje ino smert nas je on z’ božjoj pravicoj zupet sprijaznil, ino tak nam nebo zupet odperl.
2.	Jezus je nam pot v’svojem zgledi ali predpodobi, on je resnica v’ svoji besedi, on je živlenje skuz svojo gnado: Njegov pot nas pela v’nebesa, njegova resnica nam razsvéti pamet, njegovo živlenje dá našem serci pravo živlenje.
3.	Jezus sam reče, da je sin božji, ino to poterdi z’svojimi navuki ino čudeži.
4.	Pravo srečo le v’ Bogi najdemo; spoznavajmo božje popunomnosti v’Bogi Očeti, Šini, ino sv. Duhi.
Na den najdenja sv. Križa.
■J* Evangelium sv, Joh.
na 3. Postavi, 1. — 15. v.
V’tistem časi je bil en človek izmed Farizea-rov, z’imenom Nikodem, en judoski Visiš. Toti je v’noči k’Jezusi prišel, ino je rekel k’ njemi: Rabi (Vučenik)! mi vemo, da si ti kak vučenik od Boga prišel, kajti nigdo nemore čudežov delati, kere ti delaš, da nebi Bog z’njim bil. Jezus je odgovoril ino je rekel k’njemi: Resnično, resnično jaz tebi povem, ker ne bo prerojen, tisti nemore kralest-va božjega viditi Reče Nikodem k’njemi: Kak se more človek preroditi, kader je star? Jel pa more zupet v’svoje matere telo iti ino se drugoč naro-diti? Jezus odgovori: Resnično, resnično ti povem ker se ne prerodi iz vode ino Duha svetega, tisti nemore v’ kralestvo božjo noter iti: kajti kaj se od mesa narodi, je meso, kaj pa se od duha narodi, je duh. Zato se ne čudi, da sem ti rekel: Vi morete zupet rojeni biti: zakaj veter piše, kod hoče ino ti njegov glas čuješ, pa ne veš odkod pride, ali kam gre. Tak je z’vsakim, ker je od duha rojen. Nikodem odgovori ino reče k’njemi: Kak se
18 *
more to zgoditi? Jezus odgovori ino reče k’njemi Ti si vučenik vTzraeli, pa tega ne vejš? Resnično resnično ti povem; Mi govorimo, kaj v črno , ino svedučimo, kaj smo vidilij vi pa našega svedočanst-va gor ne vzemete. Ako ne verjete, kaj sem vam od pozemelskih rčči pravil, kak bote verjeli, če bi vam od nebeških pravil? kajti nijeden ne gre gor v’nebo, kak tisti, ker je iz neha dol prišel, Sin tega človeka, ker je v’nebesah. Ino kak je Mojzeš v’pušavi kačo podignil, tak more Sin tega človeka povikšan biti, da nijeden, ker na njega verje, nebo pogublen, temuč bo večno živlenje imel.
K a r u h i,
1.	Radi poslušajte navuke Kristusove ino nje obderžte ino zderžte.
3. Naša skuz iztočni greh pogublena narava je skuz Kristusa mogla kakti prestvorj ena biti.
3.	Skuz Sakrament sv. Kersta ino Pokore se mi prerodimo.
4.	Od Boga pride duh, ker nam skrivnosti vere razo-deje , nam dá zavupati večno blago v’ nebesah, pa tudi za nje se skerbeti.
5.	Če kelkokoli vemo, tak smo še le vu veliko rečih nežnajoči. Za tega volo se naj nigdo z’svojim znanjom ne štima.
6.	Jezusova smert na križi nam je pravico do nebes spravila.
Na den sv. Floriana, Mant.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 15. Postavi, 5. — 11. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vueencom rekel Jaz sem ters, vi ste rozge: Ker v’meni ostane, ino jaz v’njem, tisti veliko sada pernese; zakaj prež mene vi nemorete nič storiti. Ker pa nebode v’ v’meni ostal, tisti bo kak nepridna rozga vunta veržen, ino bo vsehnil, ino bodo ga pobrali ino v’ ogen vergli, ino bo zgorel. Če vi v’meni ostanete, ino moje besede vu vami ostanejo, kajkoli bote prosili, to se vam bo dalo. V’tem bo tudi moj Oča častit, če vi prav dosti sada pernesete, ino tak moji pravi Vučenci postanete. Kak je moj Oča mene lubil, tak sem jaz vas lubil; ostante tedaj v’ moji lubezni. Če bote moje zapovedi zderžali, tak bote v’moji lubezni ostali, kak sem jaz zapovedi mojega Očeta zderžal, ino ostanem v’njegovi lubezni. To sem jaz k’vam govoril, da mojo veselje vu vami ostane, ino da bo obilno vašo veselje.
ST a v n fc i.
1.	Mi Boga v’tem najbole častimo, če se prav poskerbi-mo, da sami sebe ino druge posvetimo.
2.	Lubezen Boga, lubezen Jezusa Kristusa, ino lubezen Kristjana je ena zaveza; tota tudi v’ nebesah ne bo razvezana.
3.	Stormo vsigdar volo božjo, da bi nas kakkoli težko stalo.
4.	Ako se kak Kristjani hočemo veseliti, tak išmo našo veselje v’ Bogi, posvetno veselje je kratko, ino večkrat grešno.
Na den sv. Vida, Mant.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 10, Postavi, 16. — 30. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Ker vas posluša, mene posluša; ino ker vas zaničuje, mene zaničuje: ker pa mene zaničuje, zaničuje tega, ker je mene poslal. So pa ti dvanose-demdeset, z’veseljom nazaj prišli, rekoč: Gospod!
- '3 j O.	_	.
tudi hudiči so nam pokorni v’tvojem imeni. Tedaj je on rekel k njim: Jaz sem vidil Satana kakti blisk od
fj ; g J J ^
neba dol pasti. Glejte, jaz sem vam dal oblast, na
•3. :>
kače ino škorpione, ino na vso moč sovražnika sta-pati, ino nič vam ne bo škodilo. Ali ne veselte se
zato, da so vam duhovje pokorni, temuč veselte se,
-ichailgOi} V«1 98 90 (001'.
da so vaše imena v’nebesah zapisane.
K a r n k f.
1.	Mešniki so Vueenci Kristusovi, oni predgajo besedo Kristusovo: ker ali n;e posluhne, tisti ’ma dopadenje nad Kristusom; ker pa njihove besede zaverže, tisti zaverže Kristusa ino Boga, da njemi ne verje.
2.	V’ knigi pravice božje so vsi, dobri kak hudobni zred vsemi njihovimi djanjami popisani. Veseliti se imajo dobri, od straha trepetati pa hudobni, kak bo njim se tota kniga odperla.
Na serca Jezusovega den.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 19. Postavi, 31. — 35. v.
I
V’tistem časi so Judje, da je bilo pripravlan-je k’svetkom, da nebi tčla na križi ostale v’Soboto (kajti je velik bil on den Sobote), Pilatuša prosili, da bi se njihove kosti zlamale ino se dol vzele. Prišli so tedaj žodneri, ino so pervemi kosti sterli, tedaj drugemi, ki sta bila zred njim križana. Kader pa so do Jezusa prišli, kak so vidili, da je že mer-tev, so njemi ne kostih sterli, temuč eden iz žod-nerov je z’sulieoj odperl njegovo stran, ino preči je kerv ino voda vun šla; ino ki je vidil, je sve-dočil, ino resnično je njegovo svedoštvo.
ST a v u k I.
1.	Kristus je na križi vmerl, da bi mi večno živeli; vmerrao tudi mi našim grehom, da ne bi vu večno smert padli.
2. Kristus je prejd htel vmidti, kak bi njemi bili kosti zlamali, je pa si svojo stran pustil odprčti, da bi mi vidli, kak smo z’našimi grehi njegovo najsvetešo serce ranili.
v
3.	Želimo si, v’ serci Jezusovem prebivališe najti, zakaj v’njem je veseli stan, pa le pobožnim ino pravičnim, ne pa grešnikom, njegovim prijatelom, ne pa sovražnikom, njegovim lubim otrokom, ne pa tem, keri njega z’ svojimi grehi zupet križajo.
Na den sv. Alojzia, Spovednika.
* %
•J* Evangelium sv. Math,
na 22, Postavi, 29. — 40. v.
V’tistem časi je Jezus odgovoril ino rekel Sa-duceom: Vi krivo sodite ino ne razumete pisma, neti moči božje; zakaj vu vstajanji se ne bodo ženili, ne možile, temuč bodo kak Angeli božji v’ne-besah. Od vstajanja mertvih pa nčli ste brali, kaj je Bog vam povedal, kader reče: Jaz sem Bog Abrahama, Bog Izaka, Bog Jakoba. Bog je ne Bog mertvih, temuč živih. Kader je ludstvo to čulo, se
je močno čuduvalo nad njegovim navukom. Farize-ari pa, kader so to culi, da je Sadueeje mučati storil, so se vkupzbrali, ino eden izmed njih, en vu-čenik Postave, je skušavajoči njega, opital ga: Moi-ster! kera je najvekša zapoved v’Postavi ? Jezus pa ’mu je rekel: Lubi Boga, (Gospoda tvojega iz celega tvojega serca, iz cele tvoje duše, ino zevse tvoje moči. Tota je perva ino najvekša zapoved, Ta druga pa je totoj jednaka: Lubi bližnjega tvojega, kak samega sebe. V’ totima dvema zapoveda-ma je zderžana vsa Postava ino Preroki.
Faruki.
1.	Bogi je mogoče bilo, človeka stvoriti, tak ’mu je tudi mogoče, ga od mertvih zbuditi.
2.	Po našem vstajanji ne bo nijeden več žele imel, se oženiti, tedaj bomo vsi, kak Angeli, čisti ino nevmertelni.
3.	Naša duša ne vmerje, ona na večno živi. Skerbimo se zato, da ne bo pogublena.
4.	Boga, kak ono najpopunomnčšo bitje, kero milion svetov z’milionomi stvarmi stvoriti, obderžati ino razveseliti zamore, od kerega je našo živlenje, vsi dari tela ino duše, imamo lubiti z’ popunoma k’ njemi nagnenjom.
5.	K’ lubezni božji se pridruži lubezen bližnjega, kero pokažemo, če drugim to storimo, kaj si sami od njih želimo, tega pa se varjemo ino zderžimo, kaj tudi mi od drugih ne bi radi storjeno ’meli.
i *
Na den sv. Johaneza Kerstnika.
•J* Evangelium sy. Luk.
na 1. Postavi, 57. — 68. v.
Izpunil se je čas, da bi Elizabet imela poroditi, ino porodih je sina. Ino kader so njeni sosedje, ino rodbina bili culi, da je Gospod njoj velko smilenje skazal, so se z’njoj veselili. Ino prigodilo se je, da so na osmi den prišli, deteta obrezavat, ino so ga imenuvali po imeni njegovega očeta Za-haria. Njegovega mati pa je odgovorila ino rekla: Ne tak, temuč Jobanez ’mu naj ime bo. Na to so njoj rekli: Sej ne nikoga v’tvoji rodbini, komi bi tak ime bilo. Mignoli so tedaj očeti, kak bi htel, da se imenuje. Ino on je znamenuval, tablico ’mu dati, ino je zapisal, rekoč: Johanez je njegovo ime; ino vsi so se začudili. Na to so se njegove vusta odperle, ino jezik se ’mu je preči odvezal, ino on je govoril ino je Boga hvalil. Vse njujne sosede pa je strah obišel, ino vse tote reči so se razglasile po vseh gorah Judeje. Ino vsi, keri so to culi, so si k’serci vzeli, rekoč: Kaj, meniš, bo’z totega deteta? zakaj roka Gospodova je z’njim bila. Za-harias pa, njegov oča, je bil z’svetim Duhom na-
punjen, ino je prerokuval, rekoč: Hvalen bodi Gospod Bog Izraelski, kajti je obiskal ino odrešil svojo ludstvo.
H a v n k i.
i	' -
1.	Bog je resničen ino zvest v’svojih obečanjah ; kaj je Zahariaši oblubil, se je zgodilo, tudi nam bo vse dal, kaj nam je obečal.
2.	Ponižnost se vsem, tudi najtežišim dužnostim rada podverže.
3.	Mi na sv. Kersti dobimo imena Svetnikov ali Svetic,
da bi tote si za izgled vzeli.
♦
4.	Dar govorenja je velka dobrota, zahvalmo Bogi za to, pa tudi ne govorno, kaj je ne prav.
5.	Bog Oča nas obiše v’peršoni svojega Sina, skuz to-tega on k’nam govori ino toti nas odrčši od naših grehov.
Na den sv. Petra ino Pavla, Ap.
•J* Evangelium sv. Math.
na 16. Postavi, 13. — 19. v.
V’tistem časi je Jezus prišel v’strani Cezareje Filipa, ino je pital (baral) svoje Vučence, rekoč: Kaj ludje rečejo od Sina tega človeka, gdo on je? Oni pa so njemi rekli: Eni rečejo, da je Johanez
Kerstnik; drugi pa, da je Elias; pale drugi, da je Jeremias, ali eden iz Prerokov. Reče njim Jezus: Za koga pa vi mene deržite? Simon Peter odgovori ino reče; Ti si Kristus, Sin živega Boga. Jezus odgovori ino reče njemi: Srečen si ti Simon, Jonov sin; zakaj meso ino kerv je tebi tega ne razodela, temuč moj Oča, ker je v’nebesah. Ino jaz tebi povem: Ti si Peter (ena pečina), ino na toto pečino hočem jaz mojo cirkev zezidati, ino vrata pekla nje nebodo premagale. Ino tebi bom dal klu-če kralestva nebeškega, ino kajkoli boš zavezal na zemli, bo zavezano tudi v’nebesah; ino kajkoli boš odvezal na zemli, bo odvezano tudi v’nebesah.
m a t u h i.
1.	Jezus je pravi Bog, to je dno (fundament') naše vere ino našega zavupanja. Gdo ne bi verval, kaj Bog govori, ino ne bi zavupal na to, kaj Bog oblubi?
2.	Vera na našega Odrešenika nam je že na tem sveti k’ sreči tak v’hudih, kak v’dobrih dnevih.
3.	Kristus je svoji Čirkvi dal oblast, v’imeni božjem grehe odpušati.
4.	Keršanska Čirkva ima oblast, svojim Vernim zapovedi davati.
5.	Rimski Papež je namestnik Apoštola Petra, t. j. on je poglavar keršansko-katolške Čirkve.
Na den obiskanja Div. Marie.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 1. Postavi, 39. — 47. v.
V’tistem časi je Maria se zdignola, ino je hitro šla krez gore v’mesto Juda, ino je prišla v’hi-žo Zahariašovo ino je Elizabeto pozdravila. Prigo-dilo pa se je, da, kak je Elizabet Mariino pozdrav-lenje začul a, se je déte od veselja v’njenem téli ge-nilo, ino Elizabet je z’svetim Duhom napunjena bila, ino je z’velkim glasom zakričala ino rekla: žeg-nana (blagoslovlena) si ti med ženami, ino žegnan je sad tvojega téla. Odkod pa to meni pride, da je mojega Gospoda mati mene obiskala? Kajti glej, kakhitro je glas tvojega pozdravlenja v’moje vuha prišel, se je déte v’mojem téli od veselja genilo. Ino srečna si ti, kera si verjela; kajti bo se to do-punilo, kaj je tebi od Gospoda povedano. Ino Maria je rekla:	Moja duša povikšuje Gospoda,
ino mojo serce se je obveselilo v’Bogi, mojem Zveličan-.
W a v u k i.
1.	Obiskavanje prijatelov ino rodbinskih je k’obderzanji lubezni, k’poterdjenji prijatelstva, k’obudjenji na pobožnost.
2.	Kak je déte Mariino genolo déto Elizabetino na skrivnem, tak Jezus na skrivnem gene one, keri njegovo besedo od njegovih služebnikov predgano vervajoči gorvzemejo.
3.	Veselo zahvalmo, kader čutimo, da je gnada božja z’ nami.
4.	Skuz Mariine zaprošnje je Bog mnogim pomagal, perporočmo se tudi mi vu vseh potrebočah téla ino duše v’ njene zaprošnje.
5.	Pobožen človek, kader je od ludih hvalen, hvali le Boga za to
Na den sv. Marie Magdalene.
f Evangelium sv. Luk.
na 7. Postavi , 3G. — 50. v.
V’tistem časi je eden izmed Farizearov Jezusa prosil, da bi z’ njim jel. Ino on je v’hižo Fari-zeara šel, ino si je k’mizi sel. Ino glej, kader je ena zena, kera je v’mesti grešnica bila, zvedla, da je on v’ hiži Farizeara per mizi sedel, je per-nesla eno kameno posodbico dragega mazila, ino je odzaja perstopila k’njegovim nogam, se je joka-la, ino je z’sozami začela njegove noge močiti, ino je nje z’svojimi lasmi brisala, ino njegove noge kušuvala, ter nje z’mazilom mazala. Kak je pa Fa-rizear, ker je njega pozval, to vidil, je sam per se-
bi mislil, rekoč: Ako bi toti en Prerok bi!, bi znal, gdo ino kakšna je žena, kera se ga dotiče: zakaj ona je grešnica. Na to je Jezus odgovoril ino k’njemi rekel: Simon! jaz ti ’mam nekaj povedati. On pa reče: Mojster! povej. En posojnik je i-mel dva dužnika, eden njemi je pet sto dužen bil, drugi pa petdeset. Da pa sta ne imela z’čem plačati, je obema dug dol pustil. Povej, ker ga bol lu-bi ? Simon je odgovoril ino rekel: Jaz mislim, da tisti, keremi je več odpustil. On recek’njemi: Prav si sodil. Potem se je k’ženi, obernil, ino je rekel k’Simoni: Vidiš teto ženo? Jaz sem v’tvojo hi-žo prišel, ino ti si mi ne vode za moje noge dal; tota pa je z’ sozami moje noge vmivala, ino z’svojimi lasmi nje brisala. Ti si mene ne kušnil, tota pa, kaj je sem prišel, je ne henjala mojih nog ku-šuvati. Ti si ne moje glave z’oljom pomazal, tota pa je moje noge z’mazilom mazala. Zato jaz tebi povem: Veliko grehov je njoj odpušenih, da je veliko lubila; komi paje malo odpušeno, tisti malo lubi. Potem je k’njoj rekel: Tebi so tvoji grehi odpušeni. Tedaj so ti, ki so zred njim per mizi sedeli, začeli per sam sebi reči: Gdo je toti, ker tudi grehe odpuša? On pa je k’ženi rekel: Tvoja vera je tebi pomagala, pojdi v’miri.
\ a v u ki.
1.	Kader si na gosti povablen, gledi, da boš ludem hasnovit, ne pa v’ besedi ino djanji naškodliv ino pohujšliv.
2.	Ako bi kakkoli dugo bili v’grehih živeli, ne zdvojirao zato nad našim dušnim zveličanjom; Jezus je ja naš Odrešenik, on je za grešnikov volo k’ nam prišel, ino čaka na našo pokoro.
3.	Ne zaničavajmo drugih, da bi ravno grešniki bili; oni se ja znajo pobolšati^ ino se že morebiti so pobolšali
4.	Ne pristavlaj se k’tistim, keri menje dobrega storijo, kak ti; le k’tistim stopi, keri več storijo.
5.	Gde nega nikake lubezni božje, tam tudi nega odpu-šenja grehov.
6.	Bog grešnika rad gorvzeme, če svoje grehe ’z serca zgriva, ino se ’z njih pravično spove, z* terdnim naprej-vzetjom pravega pobolšanja,
Na den sv. Jakoba, Ap.
•J* Evangelium sv. Math.
na 20. Postavi, 20 — 23. v.
V’tistem časi je mali Zebedeovih otrok z’svo-jitna sinoma k’Jezusi perstopila, je njega molila, ino je nekaj od njega prosila. On pa je rekel k’ njoj: Kaj hočeš? Ona reče k’njemi: Reči, da bota
tota mojiva sina v’tvojem kralestvi sedela eden na desni, eden na levi tvoji. Jezus pa je odgovoril ino je rekel: Vi ne vejte, kaj prosite. Jel moreta kelih piti, kerega bom jaz pil? Onedva rečeta ujemi; Moreva. Jezus reče njima: Moj kelih bota ravno pila, sedeti pa na moji desni ali levi ne stoji per meni, vama dati, temuč kerim je od mojega Očeta perpravleno.
IV a v u k I.
1.	Ne dirjaj za visokostjoj, kajti vckša je čast, v ek.s a je teža.
2.	Mi dostikrat ne vemo, za kaj prosimo, dostikrat kaj želimo, za kaj smo namer ne.
3.	K’nebeškem zvelieenji le tisti pridejo, keri za nje delajo, za nje se vojskujejo ino za nje terpijo.
4.	Najponižneši bodo najvikši v' kralestvi nebeškem.
5.	Ker je krez druge postavlen, naj ne bo prevzet ino nesinilen , temuč kak en pripraven postrežnik svojih podložnih.
Na den sv. matere Ane.
•J* Evangelium sv. Math.
na 13. Postavi, 41. — 52. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom toto perspodobo pravil: Nebeško kralestvo je perspo-
13
dobno šaci na njivi skritemi, kerega človek, ki ga najde, skrije, ino od veselja gre, ino odi vse, kaj ima ino kupi tisto njivo. Tudi je nebeško kralestvo pri-spodobno kupci, ker iše dobre žlahtne kamne. Ker, kak je en dragi žlahtni kamen najšel, je Sel, ino je odal vse, kaj imel, ino ga je kupil. Zupet je kralestvo nebeško prispodobno mreži, kera se v’morje verže ino vse sorte ribe zajme ; kero, kak je puna, vunpotegnejo, ino si pri kraji sedejo, ter zbirajo dobre v’posodbe, malovredne pa vunta zmečejo. Tak bo na konci sveta. Angeli bodo vun šli, ino bodo hudobne od pravičnih odločili, ino bodo nje v’ognjeno peč vergli. Tam bo joč ino z’ zobmi škripanje. Ste vse to zastopili? Oni rečejo: Smo. Reče on k’njim: Zato je vsaki od nebeškega kralestva podvučeni Pismoznanec prispodoben hiž-nemi gospodari, ker iz svojega šaca pernese novo ino staro.
K a r u k 1,
1.	Keršanska vera je neskončno velka dobrota ino gnada.
2.	Dušno zveličanje nam je najvekši šac, ino gnada božja je več vredna, kak vso blago na zemli.
3.	Ako bi človek za večno zveličanje vse ta dal, kaj ima, tak so nebesa še vse več vredne.
4.	Na sodni den bo ločenje pravičnih ino spokorjenih od hudobnih ino nespokorjenih: dobri bodo šli v’na veke veselo kralestvo nebeško, hudobni pa v’strašne na veke terplenja.
5 Sveto pismo starega ino novega Testamenta je h’ našem podvučenji spisano.
Na den sv. Lavrenca, Mant.
•J* Evan geli um sv. Joh.
na 12. Postavi, 24. — 26. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Resnično, resnično vam povem, ako pšenično zerno v’zemlo verženo ne vmerje, tak ostane, kakšno je; ako pa vmerje, tak veliko sada pernese. Ker tedaj svojo živlenje lobi, bo nje zgubil; ker pa svojo živlenje na lem sveti sovraži, tisti nje ob-varje k’večnem živlenji. Ker meni hoče služiti, tisti naj za menom gre; ino gde sem jaz, tam bo tudi moj služebnik: ker bo meni služil, tistega bo moj Oča poštuval.
A a v u k i.
1. Kristusova častitlivost se je še le po njegovi smerti prav pokazala.
Ž. Prevelka lubezen do zdajnega živlenja zaduši vero ino želenje večnega živlenja.
3.	Služmo Jezusi z’tem, da njega vu vsem nasledujemo, da lubimo, kaj je on lubil, ino zaveržemo, kaj je on zavergel.
13 *
4.	Misel na nebesa nas naj trošta v’ terplenjah, ino nam naj da zavupanje, da ta pridemo.
Na den Vnebovzetja Div. Marie.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 10. Postavi, 38. — 42. v.
V’tistem časi je Jezus v’en terg noter šel, ino ena žena, z’imenom Marta ga je v’svojo hižo gorv-zela. Ino jona je imela eno sestro z’imenom Maria, ino tota si je k’nogam Gospodivim dolsela ino je njegove besede poslušala. Marta pa si je velko skerb vzela okoli mnoge postrežbe; ino ona je per-stopila ino je rekla: Gospod! ne ti nič na skerbi, kaj moja sestra mene samo pusti strčei ? Reči njoj zato, da mi pomaga. Gospod pa je njoj odgovoril ino je rekel: Marta, Marta! ti si skerbna, ino si veliko tega perzadeneš. Samo eno je potrebno: Maria si je najbolši del izvolila, ker ne bo od nje vzet.
91 a v u k i.
1.	Milostivni biti moremo tudi ptujim (luckimf), zosebno, keri nema jo stana ali prebivališa. ¿Math. 25 I. Petr. 3.3
2.	Besedo božjo morete mirnoserčno ino pazlivo poslušati, če hočete pravi sad od nje imeti.
3,	Najprednja skerb Kristjana je pa večno zveličanje. Pravi Kristjan pa vej svoje posvetne posle z’skerbjo za svojo dušo tak zjediniti, da je delaven človek ino veren služebnik božji vse ob enem.
4.	Če človek iz pokornosti proti Bogi ino lubezni proti sebi ino bližnjemi svojo delo ino svoje posle opravla. tak tudi za svojo dušo skerbi.
Na den sv. Arneja, Ap.
•J* Evangelium sv. Luk»
na 6. Postavi, 12. — 19. v.
V’tistem časi je Jezus na eno goro šel molit, ino je vso noč v’molitvi božji dopernesel. Kader pa se je razdenilo, je svoje Vučence prizval, ino njih je dvanajst vunizbral, kere je Apoštole imenuval; Simona, kerga je tudi Petra zval, ino Andraša, njegovega brata, Jakoba ino Johaneza, Filipa ino Ar-neja, Matheja ino Tomaša, Jakoba, Alfeovega sina, ino Simona imenuvanega Zelotes, Judaša, Jakobovega brata, ino Judaš Iškariota, ki ga je predal. Ino on je z’njimi dol šel ino je na ravnici postal, ino truma njegovih Vučencov z’njim, ter velka množina ludstva iz cele Judeje, od Jeruzalema, ino od morske strani od Tiruša ino Sidona, ki so bili
prišli, da bi njega poslušali, ter vuzdravleni bili od svojih boleznih. Ino keri so od nečistih duhov bili trapleni, so bili vuzdravleni. Ino vso ludstvo je iskalo njega se doteknoti, kajti je ena moč iz njega vun šla, ino je vse vuzdravila.
\ a v n k i.
1.	Boga moliti je ena iz najpervih naših dužnostih, kero nas Jezus sam tak z’besédoj, kak z’djanjom vuči.
2.	Pred vsakim naprejvzetjom se z’ molitvoj Bogi perpo-ročmo, ter dobro premislimo, kaj naprej ’mamo.
3.	Le tisti, ker v’svojem pozvanji, svoje dužnosti stori, je pravi Vučenč Jezusov.
4.	Vsaki Kristjan naj rad gre besčde božje poslušat, ino zdravja svoji betežni duši iskat v’ pobožnem prijetji svetih Sakramentov.
5.	Posebno duhovno moč zadobi vsaki, ker Kristusa Jezusa v’svetem altarskem Sakramenti vrédno prime.
Na den glavovsekanja sv. Joh. Kerstn.
•J* Evangelium sv. Marka
na 6. Postavi, 17. — 29. v.
V’tistem časi je Herodež vun poslal ino je dal Jahaneza prijeti ino ga v’ječo verči zavolo Hero-
dice, žene njegovega brata Filipa, kero si je za ženo bil vzel. Kajti Johanez je rekel k’Herodeži: Ne je tebi dopušeno, tvojega brata ženo imeti. He-rodica pa, serdita, je zalezvala njega, ino ga je htela vmoriti, je pa ne mogla zakaj, Herodež se je Johaneza bal, da je znal, da je on pravičen ino sveti mož bil, ino ga je zavarval, je tudi veliko storil, kaj je od njega cul, ino ga je radposlušal. Kader je tedaj priličen den prišel, da je Herodež svojim knezom, stotnikom ino vikšim iz Galileje na svojega rojstva den gosčenje dal, je Herodičina či noter stopila, ino kader je plesala, se je tak krali Herodeži, kak tem, ki so z’njim per mizi bili, do-pala. Reče tedaj kral dekelci:	Prosi od mene,
kaj hočeš, ino jaz ti dam. On je n joj tudi perseg-nil: Za kaj koli boš prosila, to ti hočem dati, ako bi pol mojega kralestva bilo. Tedaj je vun šla, ino je k’svoji materi rekla: Kaj bi si jaz sprosila? Ona pa je odgovorila: Glavo Johaneza Kerstnika. Ino ona je preči k’ krali noter šla, ino je prosila, rekoč: Jaz bi rada, da bi m’i ti preči glavo Johaneza Kerstnika v’eni skledi dal. Črez to je kral žalosten postal, zavolo prisege pa, ino zavolo teh, ki so z’njim per mizi sedeli, je ne htel njoj se odpovedati; te-muč je poslal enega grabanta ta, ino je zapovedal, njegovo glavo v’eni skledi sem pernesti. Toti je njemi glavo odsekal v’ječi, njo v’skledi pernesel,
ino njo dekelci dal; dekelca pa je njo svoji materi dala. Kader so to njegovi Vueenci čuli, so prišli, ino so njegovo tdlo vzeli, ino nje v’grob položili.
% a v u k 1.
1.	Keršanski predgari so od hudobnih sovraženi, da njim njihove grešne djanja naprejderžijo.
2.	Grdšni pogled vužge nečiste poželenja, ino tak človek opadne v’ prepad nesramnosti, i/. kere težko al’ pa celo nig-dar več vun ne pride.
3.	Hudobno serce tak dugo iše priliko, da njo najde k’ vunspelanji svojega hudobnega naprejvzetja.
4.	Per veselicah se vari, da te skušnjave ne premagajo; kajti težko boš nedužen prišel iz take družbe, v’keri nega Boga.
5.	Ženske, doklarn se v’sramežlivosti deržijo, so smi-lečnega ino dobrega serca; kader pa so sramežlivost zavergle, postanejo strahotne nesmilnice ino serditnice.
6.	Prisega na pregrešno reč je ne valana.
Na den rojstva Div. Marie.
Evangelium,
kak na den spočetja Div. Marie, stran 161.
Na den povikšanja sv. Križa.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 12- Postav!, 31. — 36. v.
V’tistem časi je Jezus Judovskemi ludstvi rekel:	Zdaj je sodba črez svčt, zdaj bo Višiš
sveta izveržen; ino jaz, kader bom od zemle po-vikšan, bom vse k’sebi potegnil. To pa je on rekel na pokazanje, kakšne smerti bi imel vmrčti.
i
Tedaj je ludsvo njemi odgovorilo: Mi smo iz Postave culi, da Kristus na veke ostane: kak ti tedaj praviš, da Sin tega človeka more povikšan biti ? Gdo je toti Sin tega človeka? Jezus reče k’ n j i m: Še malo je luč pri vas. Potujte, doklam luč imate, da vas tema ne dojde; zakaj ker po temi hodi, ne vej, kam gre. Doklam luč imate, verte na luč, da bote otroci luči.
Varuhi.
1.	Kristus je z’svojimi navuki ludi od sužanstva Satanskega, to je, od greha ino neznajočnosti oslobodil; on nam je razodel lastnosti božje ino njegovo volo, našo od-ločenje ino dužnosti, stališ naše duše po smerti.
2.	Križ je on sodni stol, na kerem Jezus svdti ino hudiči pogublenja sodbo izreče; križ je pa tudi sedež milosti za zgrivanega grešnika.
3.	Navuk Jezusov je prava luč vsem ludem, prež njega bi mi bili v’temnili blodnjah, ino ne bi znali, kaj imamo storiti. Zahvalno tedaj gorvzemte vse navuke Jezusove.
Na den sv. Matheja. Ap. i. Evang.
•J* Evangelium sv. Math.
na 9. Postavi, 9. — 13. v.
V’tistem časi je Jezus vidil človeka na mauti sedeti z’imenom Matkej, ino je rekel k’njemi: Pojdi za menom ! ino on je stanil ino je .šel za njim Kader je pa on v’njegovi hiži per mizi sedel, se je pergodilo, da je veliko colnarov ino grešnikov ta prišlo, keri so z’Jezusom ino njegovimi Vučenci k’mizi sedli. Kader so Farizeari to vidili, so k’njegovim Vučencom rekli: Zakaj vaš Mojster z’col-narmi ino grešnikmi jej? Kak je pa Jezus to čul, je rekel k’njim: Zdravi ne potrebujo vraeitela, te-muč bolniki. Pojdite pa, ino vučte se, kaj je to: Jaz hočem miloserčnost ino ne dara; kajti sem ne prišel pozavat pravičnih, temuč grešnikov.
K a r n k !.
1.	Gnada božja iz najvekšega grešnika napravi Svetnika, le posluhnoti moremo nje pervo zvaDje.
2.	Grešnikov ne zaveržte, pa se tudi nepremišleno z’ njimi v’to varstvo ne dajte, da ne bi od njih zapelani bili.
3.	Hudobni ludje od svojega bližnjega samo hudo mislijo, sodijo ino naravnavajo; dober Kristjan pa se že k'temu per-pravi, da bodo njegove besede ino djanja krivo sodjene.
4.	Jezus je vračitel naše duše, radi zato vzemimo njegovo vračitvo iz rok njegovih dobrih Mešnikov.
5.	Prež milostivnosti ino lubezni bližnjega je vso Boga eastitje prazno.
Na den sv. Simona ino Judaša Tad., Ap.
•J* Evangelium sv. Joh,
na 15. Postavi, 17. — 25. v.
* •
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: To vam zapovem, da se lubite med sobom. Če vaš svčt sovraži, imate znati, da je mene prejd sovražil, kak vas. Ako bi vi od sveta bili, bi svet to svoje lubil; da pa ne ste od sveta, temuč sem jaz vas od sveta odebral, zato vas svet sovraži. Spomente se’z mojih besed, kere sem vam povedal: Hlapec je ne vekši, kak njegov gospod. Če so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali;
če so moje besede zderžali, bodo tudi vaše zder-žali. To vse pa bodo vam storili za mojega imena volo, zato da tega ne poznajo, ker je mene poslal. Da jaz nebi bil prišel, ino k’njim govoril, bi ne imeli greha; tak pa nemajo zgovora nad svojim grehom. Ker mene sovraži, sovraži tudi mojega Očeta. Da jaz ne bi bil čudežov med njimi delal, kerih nigdo drugi storiti nemore, bi greha ne imeli; tak so pa nje vidili, pa vender sovražijo mene ino mojega Očeta. Ali da se dopuni beseda, kera je v’njih Postavi zapisana: Zabstojn so me sovražili.
N a v u k i.
1.	Mi smo pravi Vučenci Kristusovi, če imamo pravo ker-šansko lubezen med sobom.
3. Če nas hudobni ladje za našega po keršansko živlen-ja volo sovražijo, tak si nič’z tega ne naredmo, če nas le Bog rad ’ina.
•
3.	Jezusov navuk ino njegovi čudeži pokažejo, da je on obečan Mesiaš.
4.	Ostra sodba čaka na tiste, keri se per telkih prilikah navukov keršanske vere nič ne navučijo.
5.	Keri Mešnikora hudo storijo, storijo to Jezusi; kaj pa se Jezusi stori, to se stori tudi njegovemi nebeskemi Očeti.
Na vseh Svecov den.
•j* Evangelium sv. Math,
na 5. Postavi, 1. — 12. v.
V’tistem časi, kader je Jezus množino ludstva vidiI, je sel na eno goro, ino kader si je bil dol sel, so njegovi Jogri perstopili k’njemi. Ino on je svoje vusta odperl, ino je nje vučil, govoreč: Zveličani so vbogi v’duhi, zakaj njihovo je kralestvo nebeško; zveličani so, keri sokrotki, zakaj oni bodo z’ zemloj ladali; zveličani so, keri so žalostni, zakaj oni bodo obveseljeni; zveličani so, keri so pravice lačni ino žejni, zakaj oni bodo nasiteni; zveličani so, keri somi-lostivni, zakaj oni bodo milost zadobili; zveličani so, keri so čistega serca, zakaj oni bodo Boga gledali; zveličani so mirni, zakaj oni bodo otroci božji ime-nuvani; zveličani so, keri za pravice volo preganjanje terpijo, zakaj njihovo je kralestvo nebeško; zveličani ste vi, kader bodo vas ludje za mojo volo čertili, preganjali, ino vse hudo črez vas govorili ino lagali. Veselte se, ino se prav ves^elte, zakaj vašo plačilo je velko v’nebesah.
JI a v u k 1.
k Soze iz zgrivanjaali smilenja pridoče bo Bog dol obrisal.
2.	Krotki so ti, keri nič ne storijo, kaj bi drugega razžalilo, niti se na drugih razžalenja ne razserdijo.
3.	Pravične hudobni preganjajo, ali toto preganjanje je njim k’ časti.
4.	Ker je milostiven tak proti vbogim ino drugač pomoči potrebnim, kak tudi proti pregrešečim, tistemi bo tudi Bog rai-lostiven.
5.	Čisto serce je najbolši šac, potroštanje v’nadlogah, je mir duše, je nebeško pred veselje že na zemli.
6.	Bodite mirni ino složni z’ vsemi ludmi, tak bo se od vas reklo, da ste otroci božji.
V’tistem časi je Jezus Judovskemi ludtsvi rekel: Resnično, resnično vam povem, da pride vura ino je že zdaj, da bodo mertvi culi glas Sina božjega; ino keri ga bodo culi, bodo živeli. Zakaj kak Oča sam v’sebi zivlenje ’ma, tak je tudi Sini dal, da ima živlenje sam v’sebi, ino ’mu je dal oblast sodbo deržati, zato da je Sin tega človeka. Ne čudite se nad tem, kajti pridi vura, kader bodo vsi, keri so v’grobih, culi glas Sina božjega, ino tedaj
Na den vseh vernih duš.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 5. Postavi, 25. — 29. v.
pojdejo, keri so dobro storili, k’vstajanji večnega živlenja, keri so pa hudo delali, k’vstajanji sodbe.
1.	Jezus je Jairovo čer, Naimskega mladenča, inoLazara od inertvih zbudil; on bo na sodnji den vse ludi od m^nitih zbudil.
2.	Jezus se imenuje Sin božji, pa Sin tega človeka, daje Bog od vekoma, ino da je za našega odrešenja volo človek postal.
3.	Bog Oča je svojega Sina zato, da je človek postal,
za sodnika vseh ludi postavil, ker bo to dobro naplačal, to hudo pa kaštigal.	>
4.	Le kak človek bo Jezus namesto svojega Očeta vid-jeno ludi sodil; kak Sin božji bo z’svojim Očetom nje ne-vidjeno sodil.
o Naše duše grejo včasi po smerti na sodbo, ino pridejo ali v’nebesa, ali v’pekel, ali v’očišavališe. Občinska sodba na konci sveta bo le poterdjenje posebne sodbe.
H a v m k I.
v
den sv. Martina,
■J* Evangelium sv. Luk.
na 11. Postavi, 33. — 36. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Nigdo ne nažge luči, da bi njo na skrivno ali
pod drevenko postavil, temuč na svečnjak, da vsi keri noter grejo, svetlobo vidijo, Luč tvojega téla je tvojo oko; če je tedaj tvojo oko čisto, bo vso tvojo télo svetlo : če pa je slabo, bo tudi tvojo telo temno. Glej zato, da luč, kera je v’tebi, ne otemne. Ako bo tedaj tvojo telo vso svetlo, ino ne bo nič temnega na sebi imelo, bo vse svetlo, ino bo tebe kak svetla luč presvétilo.
IV «trnki.
t. Kristus je svojega navuka ne na svet pernesel, da bi na skrivnem ostal, temuč da bi se vsem ludem po vsem sveti oznanjava).
2.	Našo dobro ztderžanje naj vsem kak ena luč naprej svéti.
3.	Stormo vse z’dobroj namisloj, kajti če je naša nami-sel ne dobra, tak so tudi naše dobre déla Bogi ne dopadlive.
4.	Če je našo sérce ino nagnenje k’Bogi obernjeno, tak smo mirni, kajti je našo živlenje v’luči.
Na den sv. Katreje, Div. Mant.
•J* Evangelium sv. Math,
na 25. Postavi, 1. — 13. v.
Vtiitem časi je Jezus svojim Vučencom toto perspodobo povedal: Nebeško kralestvo bo ednako desetim divicam, kere so svoje svetila vzele, ino so ženihi ino nevesti (snehi) proti šle. Pet izmed njih je bilo nespametnih, pet pa pametnih Pet nespametnih je vzelo svoje svetila, olja pa ne so vsele z’soboj: pametne pa so vzele olje v’svojih po-sodbah z’svetilami vred. Da pa je Ženih odnašal priti, so vse zadremale ino so zaspale. Ob polnoči pa je krič nastal: Glejte, Ženih pride, pojdite ’mu proti. Tedaj so vse tiste divice stanole, ino so si svoje svetila napravlale. Nespametne so pa pametnim rekle :	Dajte nam od vašega olja,
kajti naše svetila hočejo vgasnoti. Pametne so pa odgovorle, rekoč: Da nebi morebiti nam ino vam zmenkalo, id’te rajši k’listem, ki ga odavajo, ino kupte si ga. Tečas pa, kaj so kupuvat šle, je Ženih prišel, ino kere so pripravlene bile, so z’njim noter šle na gnstuvanje, ino zaperte so dveri. Naslednic pa pridejo tudi druge divice, ino rečejo:
Gospod, Gospod! odpri nam. On pa je odgovoril ino je rekel: Resnično vam povčm, jaz vas ne poznam. Bedite tedaj, kajti ne vejte dneva ne vure.
K a v u k i,
1.	Keršanska Čirkev je nevesta fsneha) Jezusa Kristusa. Po toto bo on od svojih Angelov obdan ob svojem časi si prišel, ino si njo bo noter pelal v’ hižo svojega Očeta na gostuvanje.
2.	Vkeršanski Čirkvi so dvoji ludje: Pametni ino nespametni, dobri ino hudobni, močne ino slabe vere.
3.	Vu veri stalni Kristjani imajo sploh olja lubezni per sebi. Toto krepi duha, obveseli dušo v’ terplenjah, svčti na poti zapovedih božjih. Vu veri slabim pa toto olje lubezni hitro zmenka.
4.	Den, gda Ženih Jezus Kristus pride, je den občinske sodbe, pa tudi vsakemi človeki včasi po smerti. Bodmo ali vsaki den perpravleni.
5.	Srnert vrata dolzapre, tedaj nega več časa, ne pomoči, ne zavupanja. Gorjč tem, kerirn bo Gospod rekel: Jaz vas ne poznam!
v	)
Občinski Evangelji.
Na den enega Marternika ino Škofa.
P e r v i
•J* Evangelium sv. Luk.
na 14. Postavi, 38. — 33. v.
V’tistem časi je Jezus k’ludstvi rekel: Ako gdo k’meni pride, ino je ne perpravlen zapustiti svojega očeta ino mater ino ženo ino otroke ino brate ino sestre, ja tudi svojo lastno živlenje, tisti nemore moj Vučeuc biti. Ino ker ne nese svojega križa ino ne gre za menom, tisti nemore moj Vu-čenč biti. Kajti gdo iz vas je, ker hoče en turen zidati, jel ne bo si prejd dolsel, ter zračunil potro-šek, ker je potreben, jel ima zadosti za dogotoviti ga? da se ’mu nebi, kader dno položi, pa nemore dogotoviti, vsi, keri vidijo, začeli posmehavati, rekoč: Toti človek je začel zidati, pa je ne mogel dokončati. Ali ker kral se hoče z’ drugim kralom bojuvat iti, da ne bi prejd sel ino premislil, jel
U *
more z’desetimi jezermi (taužentimi) nad tega iti, ker njemi z’dvajsetimi jezermi proti pride? drugač pošle, doklam še je daleč, poslance k’njemi, ino prosi za mir. Ravno tak vsaki iz vas, ker se ne
odpove vsemu , kaj ima, nemore moj Vučenc biti.
/ ,
Si a v u k i.
1.	Nijedna kakkoli bližnja rodbina ino prijatšina, nieden pozemelski kakkoli velki dobiček nas od zderžanja navukov Jezusovih nesme nazaj deržati.
2.	Jezus je vrčden, da iz lubezni proti njemi vse ter-plenja ino križe z’ poterplivostjo prenesemo.
3.	Premislimo, prejd kak si en stan zvolirao, jel smo močni zadosti ali ne za izpunenje totik dužuostih, kak nje toti stan ’ma.
Drugi
•J* Evangelium sv. Math.
na 16. Postavi, 24- — 27. v.
V*tistem časi je Jezus svojimVučencom rekel: Ako gdo hoče za menom priti, tisti naj sam sebe sataji, naj vzeme svoj križ na se, ino naj gre za menom. zakaj ker svojo Živlenje hoče obderžati, tisti bo ga zgubil; ker pa bo svojo živlenje za mojo volo zgubil, tisti bo ga najšel. Kajti kaj pomaga
človeki, če bi ves svčt dobil, svojo dušo pa pogubi ? Ali kaj hoče človek za svojo dušo zamenjati? Kajti Sin tega človeka bo prišel v’časti svojega Očeta z’ svojimi Angeli, ino tedaj bo povernil vsakemi po njegovih dčlah.
Hlaruki,
1.	Ludje, keri se odzvuna skažejo, kak da bi vse dužno-sti Keršanstva storili, odznotra pa prevzetnosti, nevošlivosti, jezi, skoposti ino drugim hudobam pustijo krez se gospodu-vati, so ne Jezusovi, so ne za nebesa.
8. Kristjan, če ravno včasi kaj pregreši, nesme nijedne pregrehe k’ navadi napraviti. Ako pa je že v’keri grešni navadi, tak naj vzeme svoj križ na se, t. j. naj toto navado zevso močjo premaguje.
3.	Človek ne bo, če v’ smertnih grehih vmerje, svoje duše z’ ničim iz pogublenja rešiti mogel. Vso bogastvo, če je ne prejd si z’njim šacov za nebesa spravil, njemi t£ nič ne pomaga.
4.	Vsaki človek bo na sodni den, kak že tudi po smerti, svojo zasluženo plačo ali kaštigo prijel.
Na den enega Manternika, ker je
ne Škof.
P e r v i
•J* Evangelium sv. Math.
nft 10. Postavi, 34. — 43. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Ne menite, da sem jaz prišel mira na zemlo poslat ; jaz ne sem prišel mira poslat, temuč meč. Kajti jaz sem prišel ločit sina od očeta, čeri od matere, snehe od punice. Ino človeka sovražniki bodo njegovi lastni domači Ker svojega očeta, ali svojo mater bol lubi, kak mene, tisti jemene ne vrčden ; ino ker sina ali čer bol lubi, kak mene, je mene ne vreden. Ino ker ne vzeme svojega križa na se, ino ne gre za menom, tisti je mene ne vreden. Ker svojo živ-lenje najde, tisti ga bo zgubil, ino ker bo svojo živlenje za mojo volo zgubil, tisti bo ga najšel. Ker vas gorvzeme, tisti mene gorvzeme; ino ker mene gorvzeme, tisti gorvzeme tega, ker je mene poslal. Ker Preroka za Preroka gorvzeme, bo plačilo Preroka prijel; ino ker pravičnega za pravičnega gorvzeme, bo plačilo pravičnega prijel. Ino kerkoli bo enemi izmed totih najmenših le en napitek merzle
vode le zato dal, da je moj Vučenc; resnično vam povčm, da ne bo svoje plače zgubil.
N a v u k 1.
1.	Jezus je ne prišel, da bi Jude od njih sovražnikov oslobodil, temuč da bi dobre, keri njegove navuke gor-vzemejo, razločil od hudobnih, keri zavolo svojih grešnih navadili ino prevelke žele do časnega njegovih navukov ne-čejo gorvzeti.
2.	Očeti ino matere so sovražniki svojih sinov ino čeri, če njih nič ne podvučijo, če n im skoz perste gledajo, če n jim sami hudi zgled dajo. Otroci so sovražniki svojih starših, če njih nič ne bogajo, če se hudobnega tovarštva deržijo i. t. v.
3.	Jezusa moremo krez vse lubiti, ino toto lubezen v’ djanji pokazati, tkugač smo njega ne vredni.
4.	Kaj iz lubezni proti Bogi ta damo ali zapustimo, to je ne zgubleno, mi to v' Bogi najdemo.
5.	Kristjani inajo svoje duhovne pastire poštuvati, ter njim dostojni živeš dati, zakaj oni obderžijo ino razširjavajo keršansko vero, ke:a nam da večno živlenje.
Drugi
•J* Evaigelium sv. Math.
na 10 Postavi, 26. — 32, v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Nič je ne skritega, raj se ne bo razodelo, ino nič
ne skrivnega, kaj se ne bo zvedilo. Kaj vam jaz v’ temi povem, to povejte na svetlobi; ino kaj se vam na vuho pove, to oznanujte na strehah» Ino ne bojte se teh, keri tčlo vmorijo, duše pa nemorejo vmo-riti; temuč bojte se veliko več tistega, ker zamore dušo ino telo v’pekel zaverči. Jel se ne odata dva vrabla za en beč, ino nijeden iz totih ne padne na tla prež vašega Očeta. Pa tudi vsi lasi vaše glave so prešteti. Ne bojte se zato, vi ste bolši, kak veliko vrablov. Vsaki tedaj, ker bo mene zpoznal pred ludmi, tega hočem tudi jaz spoznati pred mojim Očetom, ker je v’nebesah.
\T a v u k i.
1.	Kaj je Kristus svoje Vučence na skrivnem vučil, so oni potli očitno vučili. Tudi mi imamo našo vero očitno spoznati,
2.	Naša duša je eno netelovno bitje, kero po smerti tčla nadale živi, na veke živi.
3.	Večna kaštiga čaka na vsakega, ker svojih dužnostih ne stori.
4.	Bog ima vsako najmenšo reč pod svojo previdnostjo, z’ tem več človeka; za tega volo iuamo tudi na skrivnem dobro storiti, hudega pa se varvati.
5.	Kristjan svojo vero očitno «pozna v' izpunenji nje dužnostih, v’ prijimanji sv. Zakramentov, v’ premaganji zno-trenjih ino zvunenjih sovražnikov zveličanja.
.
Na den enega Manternika ob vuzmenem časi.
■j* Evangelium sv. Joh,
na 15. Postavi, 1. — 7. v.
(Eak na den sv. Jurja, stran 174.}
Na den več Manternikov ob vuzmenem časi.
•J* Evangelium sv. Joh.
na 15. Postavi, 5. — 11. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Jaz sem ters, vi ste rozge: ker v’meni ostane, ino jaz v’njem, tisti veliko sada pernese; kajti prež mene vi nemorete nič storiti. Ako gdo v’ meni ne ostane, tisti bo kakti ničvrčdna rozga vun-veržen, ino bo vsehnil, ino ga bodo pobrali ino v’ ogen vergli, ino bo zgorel Če vi v’meni ostanete ino moje besede vu vami ostanejo, tak bote prosili, kajkoli bote hteli, bo vse sevam dalo. V^tem
je moj Oča počastjen, da vi mnogo sada pernesete, ino bote moji Vučenci. Kak je mene Oča lubil, ino sem jaz vas lubil, tak vi ostante v’moji lubezni. Ako bote moje zapovedi deržali, bote v’moji lubezni ostali: kak sem jaz deržal zapovedi mojega Očeta ino ostanem v’njegovi lubezni. To sem k’ vam govoril, da mojo veselje vu vami ostane, ino se vašo veselje dopuni.
UT a v u k i.
I.	Prež božje pripomoči si nemoremo večnega zveličenja zaslužiti.
3 Ker ne derži z’ Jezusom, tistemi časne ino večne kaštige naprejstojijo.
3.	Skuz Jezusa ino njegove Jogre je Oča nebeški počastjen, to je skuz nje se nazočuje njegova modrost, do-brotlivost ino vsegamogočnost.
4.	Lubezen božja se skaže skuz zderžanje njegovih zapovedih.
Na den večih Manternikov črez leto.
I	\ '	• i
Pervi
•J* Evangelium sv. Luk.
na 2l. Postavi, 9. — 19. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel Kader bote culi od bojovino spuntanjih, ne prestraš-te se, zakaj to se more prejd zgoditi, pa še ne bo veasi konec. Potem je rekel k’njim: Bo narod črez narod vstal, ino kralestvo črez kralestvo; ¡no bodo veliki zemle potresi po deželah, pomor, glad, strahote, ino velike znamenja na nebi. Pred vsem tem pa bodo svoje roke na vas vergli ino vas preganjali, ino vas Sinagogam ino ječam prek dali, ter vas pred krale ino deželske oblastnike vlačili za mojega imena volo. To pa se bo vam k’ svedočanstvi godilo. Vzemte si zato to k’serci, da ne premišlavate prejd, kak bi odgovarjali; zakaj jaz vam hočem dati vusta ino modrost, keroj vsi vaši suprotivniki nebodo mogli proti stati, neti proti govoriti. Vi bote pa od starših ino bratov, od rodbine ino prijatelov predani, ino oni bodo ene izmed vas vmorili, ino vse bo vas sovražilo za mo-
jega imena volo; ali ne bo neti en las’z vaše glave zgublen. Vu vašem poterplenji bote vaše duše obderžali.
UT a v u k I.
1.	Judje so per vseh strašnih pergodenjah ino znamen:ah terdokorni ostali, pa so tudi strašno kaštigani. Gorjč onim Kristjanom, keri na vse opominjanja ino grozitve božje le v’ svojem grešnem živlenji ostanejo!
2.	Keri se prav Kristusa deržijo ino pobožno v’ njem živijo, morejo preganjanje terpeti. Ali oni bodo zveličani.
3.	Ne je po Kristusovo, kaj Kristjan Kristjana zavolo malega razločka vu veri čerti.
4.	Poterplivost v’ preganjanji ino sovražtvi, poterplivost v’drugih nadlogah pravičnemi Kristjani pernese večno veselje.
Dragi
•J* Evangelium sv. Luk.
na 6. Postavi, 17. — 23. v.
(Kak na den sv. Fabiana ino Sebastjana, stran 164.)
Tretji
f Evangelium sv. Math,
na 24. Postavi, 3. — 13. v.
V’tistem časi, kader je Jezus na olski gori sedel, so njegovi Vučenci skrivoma k’njemi perstopi-li, ino so rekli: Povej nam, gda bo to, ino kero bo znamenje tvojega prihoda ino konca sveta ? Jezus je odgovoril ino je rekel k’njim: Gledite, da vas niše ne zapela; kajti mnogi bodo prišli pod mojim imenom, ino bodo rekli: Jaz sem Kristus, ino bodo njih veliko zapelali. Vi bote tudi culi od bojov ino povedanja bojov. Gledite pa, da se ne prestrašite; kajti tak se more zgoditi, pa še je to ne konec. Kajti bo narod proti narodi, kralestvo proti kralestvi vstalo, ino bo na mestah pomor, glad ino zemle potres. Vse to pa je le začetek težav. Tedaj bodo vas traplenji prek dali ino vas vmorili, ino vsi narodi bodo vas za mojega imena volo čertili. Tedaj bodo se mnogi pohujšali, bo eden drugega vundal, ino bodo se med sobom sovražili. Bodo tudi mnogi krivi Preroki vstali ino bodo veliko ludi zapelali; ino da bo hudobnost se povekšala, tak bo lubezen per mnogih omerznila. Ker pa bo do konca stanovit, tisti bo zveličan.
Hi a v u k i.
1.	Kaj je Jezus od vkončanja Jeruzalema ino Judoske dežele naprej povedal, se je vse dopunilo: tak bo se tudi vse dopunilo, kaj je on od sodnega dne naprejpovedal.
2.	Jezus je svojim Apostolom ne dobrih dnevov obečal, pa so vender se vsigdar njega deržali; naj tudi nas nič ino niše od njega ne loči.
3.	Krivi Preroki so krivi vučeniki, neverni, krivoverni, praznoverni zepelavci. Ne dajmo se od njih pohujšati, deržmo se svetega Evangelja.
4.	Bodmo v’ dobrodjanji stalni do konca našega iivlenja, tak bo srečna naša smertna vura, ino po totem kratkem ter-plenji nam pride večno veselje.
Š t c r t i
•J* Evangelium sv. Luk.
na ll. Postavi, 47. — 51. v.
V’tistem časi je Jezus k’ Pismovučenim ino Fa-rizearom rekel: Gorjé vam, keri vi zidate grobe Prerokov, vaši očeti pa so nje vmorili! Resnično v’tem svedočite, da v’déla vaših očetov privolite; zakaj oni so nje vmorili, vi pa njim grobe zidate. Za tega volo je tudi božja modrost rekla: Jaz hočem Preroke ino Apoštole k’njim poslati, ino od totih bodo nekere vmorili ino preganjali; da bo od totega roda se terjala vseh Prerokov kerv, kera je
prelijana od začetka sveta: od kervi Abela do ker-vi Zaharia, ker je med altarom ino templom ob živ. len je prišel. Ja, jaz vam povem, to bo se iz totega roda iskalo.
IVaruhi.
1.	Judje so svoje Vučenike vmarjali, tudi Kristjani bi večkrat tak včinli, so tudi to včinli; ali kak so Judje za to strašno kaštigani, tak Kristjanom, keri svojim Mešnikom hudo zadevajo, zaslužena kaštiga ne bo vunostala.
3. Svojovolno vmorjenje samega sebe ali drugega je strašno pregreštvo, kerv vmorjenega v’ nebo kriči. (J. Moiz.4.) Gorjč pa tudi tem, keri si živlenje perkratijo z’ preveč jest-vinoj ino pitvinoj, z’ velkoj jezoj, z’ prevelkoj žalostjo) i. t. d.; ali če nad drugimi to včinijo.
Peti
•J* Evangelium sv. Math.
na 5. Postavi, 1. — 13. v.
(Kak na den vseh Svecov, stran 305.3
Šesti
•J* Evangelium sv. Math,
na 11. Postavi, 25. — 30. v.
I'
(jKak na den sv. Mathiaša, Ap,, stran 170.3
Na den enega Škofa ino Spovednika.
™J mti t ¿t - - - i *- c	I* ' • ' «j t Jr10’
P e r v i
•J* Evangelium sv. Math.
na 25. Postavi, 14. — 23. v.
("Kak na den sv. Mikloša, stran 159.3
Drugi
•J* Evangelium sv. Math,
na 24. Postavi, 42. — 47. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom rekel: Bedite, kajti ne vejte, ob keri vuri vaš Gospod
------------------------------------------p-------------------
pride. To pa imate znati, da, ako bi hižni oča vedel, ob keri vuri bi tat namenil priti, bi resnično bedel, ino ne bi pustil v’ svojo hižo noter vtergati. Zato tudi vi pripravleni bodite, kajti Sin tega človeka bo prišel v’eni vuri, za kero ne vejte. Jel pa ne deržite tistega za svéstega ino pametnega hlapca, kerega je njegov gospod črez svojo družino postavil, da bi njim hrano dal ob pravem časi? Srečen je tisti hlapec, kerega njegov gospod, kader pride, tak storečega najde, Resnično vam povém, on bo njega črez vso svojo premoženje postavil.
Hi a v u k i.
1.	Bodmo bedeči krez naše pregreške, krez naše dužnosii, stormo skozi kaj dobrih dél, stormo déla pokore, da bomo k’ smerti ino sodbi pripravleni.
2.	Bodmo skerbni na se, da naš sovražnik nam noter ne vterga v’hižo duše, ino nas opleni.
3.	Ker svoje dužnosti vsigdar zvesto spuni ino je dužebolši, duže pobožneši, tisti se nema smerti, ne sodbe bati, temuč se ima veseliti, kader bo Jezus prišel, kajti bo ga v’svojo večno kralestvo gorvzel.
Tretji.
•J* Evangelium sv. Luk.
na 19. Postavi, 12. — 26. v.
V’tistem časi je Jezus svojim Vučencom toto perspodobo pravil: En žlahtni človek je v’dalno
15
deželo odhajal, da bi eno kralestvo prekvzel, tedaj pa nazaj prišel. On je tedaj deset svojih hlapcov k’sebi pozval, je njim dal deset funtov, ino je rekel k*njim: Teržite, doklam nazaj pridem, Njegovi mčstjani so ga pa čertili, ino so poslanike za njim poslali, rekoč: Nečemo, da bi toti krez nas kralu-val. Kader je on tedaj, potem kak je kralestvo bil prekvzel, nazaj prišel, se je prigodilo, da je one hlapce rekel naprej pozvati, kerim je peneze dal, da bi znal, kelko je ker priteržil. Pride tedaj per-vi, ino reče: Gospod' tvoj funt je deset funtov pridobil. Reče on k’njemi: Aj ti dober hlapec! da si ti črez malo zvčsti bil, boš črez deset mest oblast imel. Tedaj pride drugi, ino reče: Gospod! tvoj funt je pet funtov perdobil. Tudi totemi on reče: Ti boš črez pet mest postavlen. En drugi pa je prišel, ino je rekel: Gospod! to je tvoj funt, kerega sem v’rutici (robci) skranjenega imel; zakaj jaz sem se tebe bal, da si oster mož: ti vzemeš, kaj ne si položil, ino žuješ, gdč ne si sejal* On pa reče k’njemi: Iz tvojih vust tebe sodim, ti hudoben hlapec! Ti si znal, da sem jaz en oster človek, ino vzemem, kaj ne sem položil, ter žujem, kaj ne sem sejal; zakaj si tedaj mojih penez ne dal na dobiček? tak bi jaz nazaj pridoči nje že bil z’do-bičkom noter terjal. Reče tedaj k’okol stoječim. Proč ujemi vzemte funt, ino ga dajte temu, ker
’ma deset funtov. Tedaj rečejo k’ujemi: Gospod! on že ’ma deset funtov. Jaz pa vam povem: Vsa-kemi, ker ’ma, se bo dalo, ino bo obilno imel; temu pa, ker nema, bo še to, kaj ima, proč vzeto.
Bi a v u k i.
1.	Žlahtni človek je Jezus, on je po dopunenji našega odrešenja šel v’nebo, ino bo na sodni den prišel nazaj vseh ludi sodit. Vsi, keri na njega verjejo, so njegovi hlapci, ino vsaki je dobil svoj funt, t. j. vero keršansko.
2.	Našo znanje od Boga, našo pozvanje v’pravo Cirkev, podvučenje ino vse pomoči gnade, kere zadobimo, imamo k’dobrcmi obernoti, moremo z’totimi talenti dobro teržiti.
3.	Kak so Judje ne hteli, tak hudobni Kristjani nečejo, da bi Kristus krez nje kraluval; taksi Kristjani so rajši suž-niki greha ino hudega sovražnika.
4.	Na sodni den bo vsaki mogel račun dati, na kaj je zadoblene gnade obernil, kak ino v’ čem je potrošil čas, na kaj je obernil pamet ino volo, občutke, blago ali premoženje, ino kak je storil z’ vsemi zadoblenimi gnadami.
5.	Kak potroštani bomo na našo posledno vuro, če bo nam naša vest rekla, da smo bili verni služebniki božji, ino da bomo prekobilno plačo zadobli.
6.	Ne samo tisti, ker hudo včini, je pregrešil, ternuč tudi tisti, ker to dobro ne stori. Totemi bo gnada proč vzeta, ino takšim dana, keri njo v! hasek vzeinejo.
J
Š t e r t i
■J* Evangelium sv. Luk.
na 11. Postavi , 33. — 36. v.
(Kak na den sv. Martinu, stran 807.)
Na den enega Vucenika.
•j* Evangelium sv» Math.
na 5. Postavi, 13. — 19. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom rekel: Vi ste sol zemle. Ako pa sol svojo slanočo zgubi (zvodeni), z’čem bo se solilo ? K’nicemi več ne vala, kak da se vunta verže, ino od ludih potepta. Vi ste luč sveta. Eno mesto, kero na bregi leži, nemore skrito biti. Tudi se ne nažge luč, da bi se pod drevenko postavila, temuč na svečnjak, da vsem sveti, keri so v’hiži. Tak naj vaša luč sveti pred ludmi, da bodo vidli vaše dobre déla, ino častili vašega Očeta, ker je v’nebesah. Ne mislite, da sem prišel, Postave ali Prerokov razvezat; jaz sem ne prišel, njih razvezat, temuč dopunjavat.
Kajti resnično vam povem: prejd bo nebo ino ženila prejšla, kak ena eerknja ali piknja od Postave prejde, dokler se ne bo vse dopunilo. Ker tedaj eno od najmenših zapovedih prestopi, ino bo tak Iudi vučil, tisti bo najmenši v’kralestvi nebeškem imenuvan; ker pa bo storil ino vučil, tisti bo velik imenuvun v’ kralestvi nebeškem.
\T a v u k i.
,
1.	Obvarmo druge pred grčhom skuz opominjanja, skuz dobre zglede, z’prošnjami, z’ pametnim posvarenjom, skuz molitvo i. t. d.
2.	Pravo lepo, pobožno, pravično živlenje je tak kak sun-ce na nebi.
3.	Ne prelomi nijedne zapovedi božje, kajti le, ker sve zapovedi zderži, bo zveličan.
4.	Na dobro vuči druge, stori pa tudi sam tak, kak druge vučiš, tedaj boš velik imenuvan v’ nebesah.
Na den enega Spovednika, ker je ne Škof.
P e r v i
•J* Evangelium sv. Luk.
na 12. Postavi, 35. — 40. v.
fKak na den sv. Silvestra, stran 19.”)
'A'.
Drugi
•J* Evangelium sv. Luk.
na 12- Postavi, 32. — 34. v.
V’tistem časi je Jezus k’svojim Vučencom re, kel: Ne bojte se, vi mala družba, kajti je vašem Očeti se dopalo, vam kralestvo dati. Predajte, kaj imate, ino dajte vbogeime. Napravite si mošnje, kere ne ostarnejo, šac v’nebesah, ker ne mine, kam se tat ne perbliža, ino kerega moli ne jejo. Kajti gde je vaš šac, tam bo tudi vašo serce.
Hf a v u K 1»
4.	Ne vežmo se preveč na časno blago, Bog, ker nam je dal blago keršanske vere, bo nam tudi dal, kaj nam k’ časnem živlenji treba.
3. Vse predati je le Apostolom bilo zapovedano, vbogei-me davati od našega je pa tudi nam zapovedano.
3. Skerbmo se najbol za to, kaj je za našo dušo potrebno; kajti ker le peneze, posvetno čast, časno blago, dobro živlenje, veselice, prijatele lubi, ima svojo serce per tem, ino ne per Bogi.
Na den enega Apata.
,/	N
•J* Evangelium sv. Math.
■ I wt > y»3 f f f f f J VVff £2 VJ*	#***
na 19. Postavi, 27. — 29. v.
£Kak na den preobernenja sv. Pavla, stran 166.3
Na den ene Divice ino Manternice, ali tudi samo Divice.
P e r v i
«J* Evangelium syn Math.
na 23. Postavi, 1. — 13. v.
("Kak na den sv. Katreje, stran 309*3
Drugi
•J* Evangelium sv. Math.
na 13. Postavi, 44 — 52. v.
£&ak na den sv. Ane, stran 1930
Tretji
•J* Evangelium sv. Math.
na 19. Postavi, 3. — 12. v.
CKak na den st. Agate, stran 168. J
Na den ene Vdove.
•J* Evangelium sv. Math.
na 13. Postavi, 44, — 52. v.
(Kak na den sv. Ane, stran 1930
K a z i t e 1
na občinske Evangelje vseh prejdi ne imenuvanih v’kmetieke Kalendre postavlenih Svetnikov ino
Svetic.
Januar (Prosinec).
3. sv. Genofeva, -	-	-	Evangelium Math. 25.,		stran 209	
4. sv. Titus, - - -			ü	25*	Ji	159
S. sv. Erhard, - -	-	-	Ü	„ 25.	iJ	159
10. sv. Pavel Pušavnik,	-	-	»	„ 11.	jj	170
11. sv. Higin., - -	-	-	M	» 16.	jj	212
12. sv. Ernest, - -	-	-		„ 19.	ji	166
it. sv. Anton Pušav.,	-	-	i)	Luk. 12.	55	19
21. sv. Neža, - -	-	-	Ti	Math. 25.	Ji	209
22. sv. Vincenc, - -	-	-	Ji	Luk. 21.	>5	219
27. sv. Krizostom, -	-	•	5»	Math. 5.	ii	228
29. sv. Franc Salez,	-	-		,, 25.	5»	159
Februar (Svičan).
3.	sv. Balaž, - -				Evangelium Math.		16.,	stran 212	
6.	sv. Dorotea, -	-	-		55	??	13.	55	193
9.	sv. Apolonia,	-	-	-	55	?>	25.	55	209
10.	sv. Školastika,	-	-	-	55	??	25.	»	209
11.	sv. Desidor, -	-	-	-	?>	Luk.	14.	5 >	211
14.	sv. Valentin,-	-	s»	-	»	Math.	25.	??	159
16.	sv. Juliana, -	-	-	-	55	55	25.	n	209
ir.	sv. Silvin,	-	-	-	??	y>	25.	55	159
19.	sv. Konrad, -	-	-	-	55	55	19.	55	166
20.	sv. Euheri, -	-	-	-	55	55	24.	?!	224
22.	sv. Petra stol,	-	-	-	55	!»	16.	55	187
23.	sv. Oto, - -				5»	Luk.	19.	»	225
25.	sv. Vdburga,-	-	-	-	55	Math.	25.	»	209
26.	sv. Faustin, -	-	-	-	55	55	24.	55	221
27.	sv. Leander, -	-	-	-	¿5	55	25.	55	159
28.	sv. Roman, -	-	-	-		55	19.	J5	166
Marcius (Susec).
1.	sv. Albin ^ - - - -	Evangelium Math 24.,		stran 224	
2.	sr. Simplic., - - - -	»	,, 25.	.55	159
3.	sv. Kunged, - - - -	?!	„ 13.	55 '	193
6.	sv. Marcus, - - - -	»	„ 19.	55	166
9.	sv. Ciril i. Metud, - -	. P	,, 24.	55	224
10.	sv. 40 Mant., - - -	V'	Luk. 6.	.55	164
12.	sv. Gregor, - - - -	J?	Math, 5.	>5	228
14.	sv. Matilda, - - - -	)>	„ 13.	55	193
16.	sv. Heribert,- - - -
17.	sv.	Gedert, -	-	-	-
21. sv.	Benedikt.	-	-	-
22 sv.	Oktavian,	-	-	-
26.	sv.	Ludger, -	-	-	-
27.	sv.	Itopert, -	-	-	-
29. sv.	Eustas, -	-	-	-
Evangelium Math.		24.,	stran 224	
	})	25.	25	209
55	55	19.	55	166
15	Luk.	21.	55	219
<5	Math.	25.	55	159
>5	Luk.	19.	55	225
'\n	Math.	19.	55	166
April mali (Traven).
2. sv. Frane od Pavl.,	-	Evangelium	Luk.	12.,	stran 230	
5. sv. Vincenc Fer., -	-	51	15	12.	55	19
7. sv. Herman, - - -	-	55	55	12.	55	19
10. sv. Ezehiel, - -	•	55	55	12.	55	19
10. sv Marcelin, - -	-	59	Math.	10.	55	214
11. sv. Leo Papež, - -	-	55	55	16.	55	187
14. sv. Tiburcius, - -	-	55	Joh.	15.		217
15. sv. Jelena, - - -	-	55	Math.	13.	55	193
16. sv. Paternus, - -	-	55	55	25.	55	159
17. sv. Rudolf, - - -	-	15	15	25.	55	159
18. sv. Kolocer, - - -	-	55	Joh.	15.	95	217
20. sv. Sulpic, - - -	-	55	Math.	25.	.95	159
21. sv. Anzelm, •* - -	-	))	55	5.	55	228
27. sv. Turibius, - - -	-	55	55	25.	55	159
28. sv. Vital, - - - -		55	Joh.	12.	55	195
29. sv. Antonia, - - -•	-	25	Math.	25.	55	209
Majnik velki (Traven).
7. sv. Stanislav, 10. sv. Izidor,
- - Evangelium Joh.
Math.
15., stran 174 5.	„ 228
5»
12. sv. Pongrac, - -	-		Evangelium	Job.	4.,	stran 143	
13. sv, Servacius, -	-	-	35	Math.	24.	53	224
16. sv. Johanez Nep.,	-	-	53	53	11.	55	4
18. sv. Feliks, - -	-	-	53	53	11.	33	170
19. sv. Celestin, - -	-		53	33	19.	33	166
21. sv. Sinezius,	-	-	33	Joh.	15.	53	174
22. sv. Julia, - -	-	-	33	Math.	25.	33	209
24. sv. Johana, - -	-		55	53	25.	33	209
25. sv. Verban, - -	-	-	33	Luk.	14.	53	211
28. sv. German, - -	-	-	33	Math.	25.	55	159
30. sv. Ferdinand, -	-	-	33	Luk.	19.		225
Juni (Roijnak).							-
2. sv. Erazmus, - -	-	-	Evangelium	Luk.	21.,	stran 219	
5. sv. Bonifac, - -	-	-	53	55	19.	33	225
6. sv. Norbert, - -	-		55	Math.	25.	53	159
7. sv. Robert, - -	-	-	55	V	19.	33	166
8. sv. Medard, - -	-	-	55	V	25.	53	159
13. sv. Anton Pad.,	-	-	53	55	25.	53	159
14. sv. Bazil, - -	-	-	55	11	14.	33	211
16. sv. Beno, - - -			53	55	25.	53	159
20. sv. Silver^ - -	-	-	55	Luk.	14.	55	211
22. sv. Pavlin, - -	-	-	55	33	12.	55	230
25. sv. Prosper, - -	-	-	V	,55	19.	33	225
28. sv. Ireneus, - -	-	-	))	Math.	16.	53	212
Juli			(Serpan.)				
3. sv. Heliodor, - -	-	-	Evangelium Math. 25,			stran 159	
4. sv. Vorih, - -	-	-	»5	5)	24.	5»	224
6. sv. Jezaias, - - - -	Evangelium Luk.		12.,	stran	19
7. sv. Vilevald, - - -	55	Math.	25.	35	159
8. sv. Kilian, - - - -	33	Luk.	6.	55	164
12. sv. Gvalbert, - - -	53	Math.	19.	35	166
13. sv. Anaklet, - - -	53	Luk.	14.	3.3	211
14. sv. Bonaventura, - -	33	Math.	5.	55	228
17. sv. Alež, - - - -	'V 55	53	19.	55	166
18. sv. Friderik, ([Miroslav}	55		16.	33	212
20. sv. Margeta, - - -	5?	55	13.	55	193
31. sv. Ignac, - - - -	??	Luk.	10.	33	175
AllgllSt (Velkomešnjak).					
1. sv. Peter ket., - - -	Evangelium Malh.		16.,	stran 187	
4. sv. Dominik, - - -	55	Luk.	12.	35	19
5. sv. Ožvald, - - - -	55	Joh.	15.	35	174
7. sv. Afra, -----	33	Math.	13.	33	193
8. sv. Ciriak, - - - -	5?	Mark.	16.	55	158
12. sv. Klara, ([Slavica} -	•»	Math.	25.	33	209
16. sv. Rok, - - - - -	5?	Luk.	12.	33	230
20. sv. Beraard, - - - -	55	Math.	19.	55	166
23. sv. Sidon, - - - -	55	55	25.	55	159
25. sv. Ludovik, - - -	35-	Luk.	19.	33	225
28. sv. Auguštin, - - -	55	Math.	5.	.33	228
30. sv. Roza, - - - -	55	35	25.	55	209
31. sv. Amatus, - - - -	55	Luk.	11.	55	207
September (Malomešnjak).					
1.	sv. ligo, ----- Evangelium Math. 19., stran 166
2.	sv. Štefan,	- • * *	n Luk, 19.	,, 225
4. sv. Rozalia, - - - - Evangelium Math. 25., stran 209
5.	sv.	Lovrenc Just.,		-	-	33	53	23,	33	159
7.	sv.	Regina, -	- -	-	-	53	33	23.	33	209
9.	sv.	Korbinian,	-	-	-	33	y 3	25.	33	159
11.	sv.	Feliks i. Reg.,		-	-	51	Luk.	21.	53	219
12.	sv.	Macedón',	-	-	-	3*	35	10.	33	214
16.	sv.	Ludmila, -	-	-	-	53	33	13.	55	193
17.	sv.	Lambert, -	-	-	-	53	55	16.	33	212
19.	sv.	Januar, -	-	-	-	55	33	24.	33	221
20.	sv.	Eustah, -	-	-	-	55	Luk.	6.	33	164
22.	sv.	Emeran, -	-	-	-	35	Matk.	16.	33	212
23.	sv.	Tekla, -	-	-	-	33	33	25.	33	209
24.	sv.	Ropert, -	-	-	-	55	Luk.	19.	33	225
29.	sv.	Mihal, -	/	-	-	53	Math.	18.	53	152
30.	sv.	Jeronim,	-	-	-	5?	53	5.	33	228
Oktober (Branjak).
1.	sv. Remigius,	-	1-	Evangelium Math.		25.,	stranišč	
2.	sv. Leodegar, -	-	-	53	1*	16.	/3	212
4.	sv. Franc, - -	-	-	• s	55	11.	33	170
8.	sv. Brigita, - -	-	-.	33	55	13.	33	193
9.	sv. Dioniz, - -	-	-	33	55	10.	53	215
11.	sv. Nikaz, - -	-	-	33	Luk.	21.	33	219
13.	sv. Kolman, - -	-	-	33	Math.	16.	33	212
15.	sv. Terezia, - -	-	-	33	55	25.	53	209
16.	sv. Gal, - - -	-	-	33	55	19.	yy	166
18.	sv. Lukaž, - -	-	-	33 ,	Luk.	10.	33	175
21.	sv. Urša, - -	-	-		Math.	25.	33	209
23.	sv. Joh. Kapistr.	-	-	33	Luk.	12.	33	19
26.	sv. Amand, - -	-	-	33	Math.	24.	33	224
31.	sv. Wolfgang , -	so	-	33	55	24.	33	224
4
v
November (Listopad).
■- <	V'*	'
4.	sv. Karl Bov.,	-	- - Evangelium Math.		25.,	stran 159	
6.	sv. Lenard,	-	• ~ 33	V	19.	d	166
8.	sv. Gotfrid (Bogomir) , „				24.	55	224
12,	sv. Kunibert,	-	- - 55	Luk.	11.	V	207
15.	sv. Leopold,	-	- - ¿3	55	19.	55	225
16.	sv. Otmar, -	-	- - 53	Math.	19.	55	166
19.	sv. Elizabet,	-	“ - 55	53	13.	55	193
21.	Marie ofruv.,	-	- - 53	Luk.	11.	55	154
22.	sv. Cecilia, -	-	~ 55	Math.	25.	5J	209
26.	sv. Konrad, -	-	“ " 53	J3	24.	5.5	224
27.	sv. Virgil, -	-	$ ... V „	33	25.	55	159
	December (Gru			den).			
1. SV.	Eligius, - -	- -	Evangelium Math.		24.,	stran 224	
4. sv.	Barbara, - -	1.1	J3	55	13.	33	193
7. sv.	Ambrož, - -	- -		55	5.	53	228
9. sv.	Leokadia, -	- -		55	25.	33	209
13. sv.	Lucia, - -	- -	33	55	13. 4	33	193
15. sv.	Kristjana, -	- -	»	55	13.	33	193
17. sv.	Lazar, - -	- -	33	55	10.	33	215
29. sv.	David Kral,	- -	V	Luk.	19.	33	225