List 2.
Politiški oddelek.
Notranji  položaj  in vprašanje trgovinskih
pogodb.
(Od slovenskega državnega   poslanca.)
Resen politik mora urediti svoje korake po obstoječih dejanskih razmerah, a ne po praznih frazah. Po tem poglavitnem načelu vsake realne politike ravnali so se slovenski državni poslanci, ko so razmatrivajoč splošni politični položaj konečno sklenili, da jim treba vztrajati v tako zvanem konservativnem klubu pod Hohemvartovim vodstvom, ne zmenivši se za one glasove, kateri so jih neprestano pozivali, da izstopijo iz Hohenwartovega kluba ter napravijo lastno jugoslovansko skupino, katera bi se morala tesno spojiti z mladočeško stranko. Da so ukrenili pravo, razvidi se pač najbolj sedaj, ko je vsaj nekoliko sadu njih postopanja videti. Kaj bi bili dosegli, da so se ravnali po receptu omenjenih glasov, ter da so morda po govoru naučnega ministra ostentativno se ločili od njih dosedanjih konservativnih zaveznikov ? Opozicija mladočeška bi se bila pomnožila za kacih 10 glasov., nekoliko več burnih govorov bi se bilo razlegalo po parla-mentni dvorani, nekaj prav cenenega veselja bi napravili nekaterim čitateljem slovenskih listov, a niti najmanjšega pozitivnega v spe h a ne bi bili priborili svojemu narodu! Baš radi tega, ker je konservativni klub takoj in z redko jednoglasnostjo proglasil svojo solidarnost z žaljenimi slovenskimi poslanci, ker je načelnik klubov grof Hohenvvart sam imenom cele velike svoje stranke dejansko zadoščenje zahteval našemu narodnemu čutu, ker so tedaj v tem velevažnem trenotji krepko zaslombo našli v znameniti konservativni skupini, posrečilo se je, da so naučnega ministra pripravili, ugodno ter v našem smislu rešiti baš one koroške pritožbe, katere so mu bile izvale oni pikri odgovor. Po voljna rešitev koroških rekurzov pomeni znaten napredek v naši narodni borbi, zmagal je princip,   kojemu se zoperniki  naši   vedno se  protivili
z vso odločnostjo in strastjo svojo, načelo je prodrlo, zavisno je sedaj zgolj od življenske sile naših koroških bratov, da se iz tega načela izvedejo vse posledice njegove!
Vspeh, priborjen v tako neugodnih okoliščinah, kažipot bodi državnozborski delegaciji slovenski za njene ukrepe v bodočnosti! Kedo bode tajil, da se je splošna situacija bistveno predrugačila ?! Ta sprememba razodeva se najbolj v tem, da se je kabinet pomnožil za jednega ministra, grofa Kuenburga, sicer po vsem častivrednega moža in zmernega politika, kateri se je pa vender vzel iz one združene levice, ki je pred nekoliko meseci še tako strastno napadala Taaffejevo sistemo. Nerazsodnim politikom smatrati bi bil sleherni, kateri bi se čudil ali hudoval nad tem čisto naravnim simptomom predruga-čenega položaja. Stara večina je razbita in uničena vsled mladočeških zmag na čeških voliščih, niti Poljaki niti nemški konservativci se nečejo zvezati z mladočeško skupino in jaz, ki iz narodnih simpatij in iz političnih ozi-rov jednako želim zavezništvo z zastopniki bratskega nam naroda, izrekam naravnost, da mi minejo n a d e o skupnem našem postopanji v isti meri, v kateri v raladočeškem klubu nadvladuje politično radikalstvo takih elementov, kakor sta V a š a t y in G r e g r. Zlasti po zadnjem Gregrovem govoru, s katerim je žalil domovinski in dinastični čut vsakega Avstrijanca, za mnogo časa ni misliti na to, da bi se mladočeška stranka dala vspre-jeti v organizem kake vladajoče večine ali da bi se ž njo mogli spojiti slovenski zastopniki, kajti na ta način bi „va banque" igrali z usodo svojega naroda.  Kaj torej
v
početi? Ce se z Mladočehi ne moremo, ali se čemo mari zavezati z levičarji? To je hvala Bogu baš tako nepotrebno kakor nemogoče: preostaja nam še tretja pot, katero hočem na kratko označiti. Ta pot ne vodi do brezpogojne opozicije, pa tudi ne drži v tabor vladne stranke. Ohranimo si marveč prosto roko na vse strani, ne dajmo se vezati na nobeno pla t, oglejmo si vsako predlogo s stvarnega stališča ter po stvarnih razlogih uredimo svoje
12
glasovanje. Na ta način utegne se nam posrečiti tudi navzlic spremenjenemu položaju, da napredujemu po strmi in težavni poti našega narodnega preporoda.
Vprašanje nastane: „Če po ravnokar označeni metodi s strokovnega stališča sodimo one trgovinske pogodbe, s kojimi se je sedaj baviti avstrijskemu državnemu zboru, na katero stran se je postaviti našim poslancem?" Pri tacih mednarodnih dogovorih je čisto umevno, da so izključene vse spremembe, tu gre le za to, da se ves kompleks dotičnih pogodeb sprejme, ali da se vse skupaj zavržejo. To treba imeti pred očmi, kadar se reši končno  vprašanje.
Vlada namreč predložihi je državnemu zboru na enkrat G tacih pogodeb. Njene predloge obsegajo trgovinske pogodbe z Nemčijo, Italijo, Švico in Belgijo, dalje pogodbo z Nemčijo o živinskih kužnih boleznih in pogodbo, skleneno z  isto državo, o varstvu iznajdb, mark in uzorcev.
Kake so te pogodbe? Pred par dnij čitala sta se dva članka v „Slov. Nar.", podpisana od člana trgovinske zbornice ljubljanske, katera se jako nepovoljno izražata o dotičnih dogovorih. Jeli ta obsodba utemeljena? Nimam volje, polemizovati proti pisca teh člankov, toda naravnost rečem, da se ne strinjamo z njim. Kaki so razlogi, s kojimi mož skuša pobijati pogodbe, za to navajam le en slučaj. G. člankar jadikuje med drugim, da bode vsled nemške pogodbe uničena cvetoča tekstilna obrtnost avstrijska, češ, nemški izdelki bodo preplavili naša tržišča. In vender so se pri odsekovih obravnavah baš zastopniki istih industrijelnih strok toplo zahvaljevali ministru, da se mu je posrečilo varovati njih interese, in minister je v svojem govoru bil naglašal, da se je naša vlada pri svojem pogajanji strogo držala onih nasvetov, kateri so jej bili došli baš iz sredine prizadetih tovarnarjev dotične obrtnosti !
Omenjam v prvi vrsti, da so marsikatera določila predloženih trgovinskih pogodeb ugodna našemu poljedelstvu.
Nočem obširneje razpravljati o žitu, pri katerem se bode odslej znižala uvozna carina na Nemškem. Mi na Kranjskem več žita uvažamo nego izvažamo, za nas pride k večjemu v poštev oves, pri katerem je Nemčija znižala svojo carino od 4 mark na 2 marki 80 vinarjev. Mnogo važneja za naše poljedelstvo je carina na sveže in posušeno sadje. A tu vidimo,   da pogodbe varujejo prosti
y
UVOZ svežega sadja v Nemčijo in bvico, da se dalje za posušeno sadje veže sedanja zmerna carina na Nemškem, tako da se za 12 let ne bode mogla zvišati, dalje da se carina za orehe od 4 mark zmanjša na 3 marke. Dokaj pomenljivo za naše gospodarstvo utegne kmalu postati pridelovanje tlžola itd., tu je Nemčija svojo carino znižala z 2 m. na 1*5 m. Uže sedaj znamenit je naš izvoz pri kuretini in jajcih. Pogodbe ga še ulajšala, kajtj za zaklano kuretino -ztriža se nemška carina z 30 na 12 mark, za jajce pa z 3 m. od metr. centa na 2 marki. In tu ne gre za kake malenkostne svote, 1. 1890. spečali smo Avstrijci za jajca poslana na Nemško  celih   34   mi-
v
lijonov mark, v Švico pa smo jih prodali za 3*6 mJij. frankov, in tudi za važni švicarski import osigurali smo si nizko c:n*ino  1  frk. na metr. cent.
Posebnega pomena je za Kranjsko trgovina z živino in s prašiči, ker baš iz teh pridelkov kmet si najložji kaj denarja dobi in vsak zna, kako našemu kmetu zaleže, in kako se čuti v celem našem gospodarstvu če ima živina visoko ceno. A lavno cena živini zavisna je od tega, če kaj spečamo v sosedne države, zlasti na Nemško in Švicarsko. Mi sami imamo preveč živine za svoje potrebe, mi moramo ž njo preko naših mej,   sosedna jako  oblju-
v
dena Nemčija in Švica pa imate premalo tega blaga. Do sedaj plačalo se je za vola, ki smo ga prodali na Nemško, carine 30 m. = 15 gld. v zlatu,  sedaj se bo to znižalo
v
na 25 m. 50 vin., na Švicarskem se pa drži sedanja nizka carina 15 fr. od vola. Ali to ni glavna stvar! Naš import na Nemškem niso zaprečile nemške carine, če so prav razmerno visoke, največa zavira je bila, da so nam Nemci s pretvezo, da imamo v naši monarhiji mnogo kužnih boleznij, kar meni nič tebi nič mejo zaprli, tako da s svojo govedo nismo mogli na Nemško. To se je tako silno čutilo, da smo 1. 1877 na Nemško še bili spečali 106.000 volov, 1. 1890 pa le 12.000 Radi tega je tudi za nas največjega pomena, da se sklene tista ])0-godba o kužnih živinskih boleznih, kajti s tem se uredi avstrijski živinski export na Nemško in mi pridobimo svojemu živinarstvu stalno kupčijo na nemških živinskih trgih. A to zadeva tudi nas Kranjce, in če i)rav nobenega govejega parklja ne bi poslali na Nemško. Kajti splošne cene morajo poskočiti v tem slučaji, in če recimo bavarskih kupcev ne bi bilo po naših živinskih sejmih, pridejo koroški in tirolski, in to se bode izdatno pokazalo!
Velika trgovina na Kranjskem in posebno na Dolenjskem je ona s prašiči. Nemčija je tu znižala carino svojo nam nasproti od 6. m. na 5 m. Istina je sicer, da je država nemška kakor tudi naša bila prisiljena, dopustiti import ameriškega svinjskega mesa. Amerika bi sicer bila onemogočila ves nemški in avstrijski import v zje-dinjene države. Vsakdo sprevidi, da je ta ameriška konkurenca hud udarec za našo svinjerejo. Ali to ni v ni-kakoršni zvezi z vprašanjem trgovinskih pogodeb, in toraj gre vender le za to, kaj bolj kaže našemu trgovcu s prašiči, da pošlje naše blago v sosedno Nemčijo proti carini 6 m. ali za nižjo carino 5 m.? In tu ni treba nobenega preudarka, čim manjša je carina tem ložje se razvija dotična kupčija.
Tudi glede lesa smo po trgovinskih pogodbah na boljšem. Nemčija zniža svoje tarifne nastavke pri vsakem m* žaganega lesenega blaga od 6 m. na 4 m. 80 pf., tedaj za 20 o/^,. Posledica bode najprej ta, da bode sedaj v prvi vrsti Galicija svoj les ložje spečala na Nemško. Vsled tega se pa bode zmanjšala tista nenaravna konkurenca, kojo nam sedaj gališki les dela na tržaškem trgu. Kranjska lesna trgovina bode odslej zopet mogla prosteje dihati, naši lesni pridelki imeli bodo več vrednosti, zlasti sedaj, ko jih bode moč tudi po dolenjski železnici ceneje
13
spraviti na njihova tržišča. In tudi italijanska pogodba je vsaj v tem ozirii ugodna za našo lesno produkcijo. Kajti Italija, katera ima v svojem avtonomnem tarifu carino 7 frcs od m^ (kubikmetru) staNbenenga lesa, pri-voljuje v pogodbi, da se avstrijski les tudi na dalje im-portira brez vsake carine. Poleg tega dovoli prosto uvažanje tako zvanih „tavolet", katerih se dosti izdeluje posebno po dolenjskih žagah, in isto tako so olajšave pri parketih, kateri se bodo gotovo v večji meri začeli izde-lavati v naših krajih. Tudi pri ,,furnirih" se carina zniža.
To so torej zgolj ugodnosti za naše poljedelstvo in gozdarstvo, katerih ni moč tako meni nič tebi nič prezirati.