Jože Bogataj 60 let Gimnazije Škofja Loka Gimnazija Škofja Loka ima v tem šolskem letu v 23 oddelkih vpisanih 649 dijakov in dijakinj, in sicer po 6 paralelk v vsaki generaciji (razen v generaciji letošnjih 3. letnikov, kjer jih je 5). Od leta 2000 smo edina šola na Gorenjskem, ki vpisuje v oddelek klasične gimnazije. Od preostalih petih oddelkov sta dva oddelka s poudarjenim naravoslovjem - naravoslovna oddelka, dva s poudarjenim družboslovjem - oddelka splošne gimnazije in en t. i. evropski oddelek. V kolektivu je redno zaposlenih 54 učiteljev strokovnih predmetov, od tega dva tujca v evropskem oddelku, knjižničarka, šolska svetovalna delavka, računo-vodkinja, poslovna sekretarka, vzdrževalec računalniške opreme, hišnik in ravnatelj. Šola od leta 1991 dalje izvaja srednješolski splošnoizobraževalni program gimnazije in klasične gimnazije za potrebe srednješolskega izobraževanja dijakov iz Škofje Loke, Selške in Poljanske doline ter ostale južnogorenjske regije. Poslopje Gimnazije Škofja Loka. (izfototeke Gimnazije Škofja Loka) LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 223 Veseli obrazi dijakinj in dijakov škofjeloške gimnazije. (izfotoleke Gimnazije Škofja Loka) Vse to so resnična dejstva, vendar se za temi suhoparnimi številkami in frazami skriva vsakodnevni živ-žav najstnikov, ki vse od jutranjih ur do poznega popoldneva preživijo svoj delovni dan v Šoli. Vsak od njih je svoja zgodba, s svojimi radostmi in problemi, in za vsakega od njih se je treba potruditi. Učiteljski zbor s svojim profesionalnim delom skrbi, da je učni program izpeljan tako, da ima vsak od naših dijakov možnost, da uspešno zaključi šolanje ter nadaljuje študij na akademski ravni. Ta proces se na zelo podoben način odvija že celih šestdeset let in prav je, da se ob takšnih jubilejih, kot je letošnji, ozremo na prehojeno pot, pogledamo, kaj je bilo dobrega ter smelo načrtujemo naš jutri. Bilo bi preveč, da bi našteval vse podrobnosti našega jubileja, saj smo pripravili več kot dvajset javnih prireditev, med katerimi je bila zagotovo najodmevnejša slavnostna akademija 30. septembra 2010, v Kristalni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki. Želeli smo, da bi tako dijaki, učitelji in starši kakor tudi širša javnost skozi celo leto 2010 imeli priložnost, da na prireditvah, razstavah, okroglih mizah, literarnih večerih in drugih srečanjih spremljajo naše delo; ena sama prireditev bi bila veliko premalo. Seznam prireditev je objavljen na šolski spletni strani: www.gimnazija-skofjaloka.si. 224 60 let Gimnazije Škofja Loka / LR 57 Pomembni datumi iz zgodovine škofjeloške gimnazije Ker je podroben historial Gimnazije Škofja Loka v tem zborniku objavljen pri predstavitvi občinskih nagrajencev za leto 2001, objavljamo na tem mestu le preglednico najpomembnejših dogodkov iz njene 60-letne zgodovine. 1. 9.1950 Ljudski odbor mestne skupščine Škofja Loka ob podpori Borisa Zilierla ustanovi popolno, 8-letno gimnazijo 25.10.1953 dograditev nove šole v Šolski ulici v Škofji Loki 1. 9.1958 ustanovitev 4-letne gimnazije 13. 2.1976 gimnazija dobi ime po Borisu Zihcrlu 1. 9.1976 ustanovljena je športna gimnazija 1. 9.1981 ukinitev gimnazije; v usmerjenem izobraževanju nastane Srednja družboslovno jezikovna šola Boris Ziherl Škofja Loka, selitev iz Šolske ulice v novo stavbo na Podnu 1. 9.1990 ponovna uvedba gimnazijskega programa v 1. letniku in postopno ukinjanje usmerjenega izobraževanja; šola ponovno dobi naziv Gimnazija Škofja Loka 1. 9. 2000 kot edina šola na Gorenjskem vpisuje v program klasične gimnazije 1. 9. 2004 vpiše se zadnja generacija športnega oddelka 1. 9. 2006 uvedba t. i. evropskih oddelkov znotraj programa splošne gimnazije, uvod v načrtovane prenove učnih programov za obdobje 2008-2012 GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA ©let Logotip gimnazije ob 60-letnem jubileju. (Studio Grad, Škofja Loka) Ravnatelji Gimnazije Škofja Loka A Stanko Ilribernik, ravnatelj do leta 1953, Franc Demšar, ravnatelj od leta 195.3 do 1956, Vida Sluga Zupane, ravnateljica od leta 1956 do 1959, Rado Jan, ravnatelj od leta 1959 do 1968, Lojze Malovrh, ravnatelj od leta 1968 do leta 1976, Marko Krznožnik, ravnatelj od leta 1976 do leta 1979, Vladka Jan, ravnateljica od leta 19/9 do 1991, sedanji ravnatelj Marjan Luževič, ravnatelj od leta 1991 do leta 2009, prof. Jože Bogataj. Jože Bogataj, ravnatelj od leta 2009 dalje. (foto: Aleksander čufar) LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 225 Gimnazija Škofja Loka / Predmetnik v šolskem letu vpisa 2010 /2011 1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik matura Nar Spi Spi Spi. Ko Kla Nar Spi Spi Spi. Ho Kla Nar Spi Nar Spi Ho Nar Spi Nar Spi Ho Kla Izb /mat l.a l.c l.č l.d Le l.b 2.a 2.c 2.č 2.d 2.e 2.b 3.a 3-c 3.č 3 d 3-e 4. a 4.c 4.Č 4 .d 4.e i.b slovenščina 4 4 4 4 4 4 4 5 5 5 4 4 4 5 4 5 4 5 5 5 5 5 5 angleščina - 1.1, i. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 1 nemščina - 2. t. i. 3 3 3/ 4 4 4 3/ 3 3 4 3 3 3 3 2 francoščina - 2. t. i. 3 3/ 4 3/ 4 3/ 3 3 2 ruščina - 2. t. j. S 3 3 3 španščina - 2. t. i. .3 3 latinščina 4 3 3 2 nemščina - 3. t. i. matematika 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 5 4 5 4 5 5 5 5 5 5 1 zgodovina 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 športna vzgoja 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 geografija 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 3 biologija 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 3 2 2 5 C4+1) fizika 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 3 2 2 5(4+1) kemija 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 S 2 2 5C4+H psihologija 2 2 2 2 2 6 (4+2) sociologija 2 2 2 2 2 6 (4+2) filozofija 2 2 2 2 2 3 lik. in zgo. umetnosti * 1 1 1 1 1 1 glasba (v klas.*) 2 2 2 2 2 1 informatika 2 2 2 2 2 2 zgodovina umetnosti 6 (4+2) izbirni predmet HO 3 4 1 izbirni predmeti 8 8 8 8 5 S SKUPAJ 32 32 32 32 32 33 32 32 32 32 32 33 32 32 32 32 33 32 32 32 32 33 33 obvezne izbirne vseb. 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 90 30 30 30 30 30 30 * + 1 dodatna ura sc upoštevajo pri OIV 3/ - dijaki lahko izberejo nemščino ali španščino 3/ - dijaki lahko izberejo francoščino ali ruščino Izbirni predmeti KO: SVS, DVS v 2. letniku; EŠ, KIC v 3. letniku; SKF v 4. letniku Gimnazijski predmetniki Skupaj z gimnazijo so se skozi desetletja spreminjali tudi predmetniki, ki so kakor ogledalo časa, v katerem so bili in so veljavni. Temeljni gimnazijski predmeti so bili, poleg materinščine in matematike, vedno še tuji jezik oziroma tuja jezika, sklop naravoslovnih in družboslovnih predmetov ter športna vzgoja (telovadba, telesna vzgoja). Predmeti, ki so se jih učili dijaki gimnazije skozi pretekla desetletja, so bili še: risanje, ustava, predvojaška vzgoja, v izbirnem delu tudi tehnična in družbena vzgoja, v nekem obdobju celo proizvodno delo. Današnji predmetnik je v 4. letniku naravnan na pripravo na splošno maturo in dijakom ponuja bogat nabor izbirnih predmetov, od tujih jezikov in naravoslovja do družboslovnih predmetov. Obenem je mogoče poglobili znanje nekaterih vsebin tudi na višjem nivoju (matematika, tuji jeziki) ter tako doseči boljši rezultat na splošni maturi. Z opravljeno splošno maturo kandidati dokazujejo, da dosegajo standarde znanja, ki so določeni s cilji gimnazijskega programa, kakor tudi splošno usposobljenost za univerzitetni študij. Splošna matura Splošna matura je bila kol zaključek srednjega šolanja uradno uvedena v letu 1995, čeprav je bila Gimnazija Škofja Loka med 23 izbranimi slovenskimi gimnazijami, ki je dve leti pred tem izvajala tudi poskusno maturo. Maturi tetni izpitni katalogi za posamezne predmete so postali novi učni programi in bitka za točke se je pričela. Državna izpitna komisija tako vsako leto pripravi izpitne pole za vsa predmetna področja. Splošna matura je izpit iz petih predmetov: trije so obvezni (slovenščina, matematika in tuj jezik), dva sta izbirna. Na višjem nivoju je možno opravljali največ dva izpita: dijald izbirajo med matematiko in tujim jezikom, lahko pa se odločijo, da na višjem nivoju opravljajo dva tuja jezika. Če dijak prijavi vse predmete na osnovni ravni, potem lahko dobi največ 28 točk, če prijavi en predmet na višjem nivoju, lahko dobi dodatne 3 točke, če prijavi dva predmeta na višjem nivoju, potem lahko dobi še dodatne 3 točke oziroma skupno 34 točk, kar je najvišje možno število točk na splošni maturi. Dijak, ki prejme 30 ali več točk, je t. i. zlati maturant. In na škofjeloški gimnaziji jih imamo vsako leto več. Ponosni smo na te dijake, ki dokazujejo, da z osvojenim znanjem lahko posežejo v sam vrh najuspešnejših. LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 227 Zlati maturanti Gimnazije Škofja Loka Leto Zlati maturanti 1995 Nataša Bernik 1996 Ana Pegam 1998 Kristina Tome 1999 Špela Beguš, Rok Bertoncelj, Cene Gostinčar, Matej Javh, Blaže Podnar, Kristina Potočnik 2000 Mateja Tušek, Miha Žagar 2001 Dejan Debelak, 4'ilen Matjaž, Franja Pajk 2002 Jaka Benedičič, Maja Bratuž, Neža Keše, Matija Perne 2003 Nina Albreht, Monika Ciglič 2004 Neža Benedik, Borut Bratuž, Matjaž Dolinar, Mateja Pintar, Katja Prevodnik, Darja Rant, Matic Trlep, Mitja Trojar 2005 Katja Bernik, Tine Frlan, Nina Jan, Matej Jemec, Diana Novak, Svetlana Ponorac, Urška Sekirnik, Tina Šinkovec, Anže Šuštar 2006 Matjaž Berčič, Jernej Bernik, Blaž Božnar, Lucija Bukovec, Maša Hafner, Živa Ješe, Matevž Pintar, Ema Rovtar, Mihaela Tavčar 2007 Gašper Beguš, Jan Bogataj, Jakob Boh, Nika Debeljak, Špela Deržič, Sandrajovič, Mateja Kavčič, Jan Kogoj, Mateja Lavtar, Marko Možina. Ema Nastran, Jerca Pahor, Nataša Pegam 2008 Kristina Berčič. Aljaž Gaber, Helena Golja, Nataša Močnik, Urban Pire, Metka Pirih, Kaja Podobnik, Neža Šubic 2009 Veronika Arčon - Peklaj, Katarina Bogataj, Dijana Čorkovič, Jaka Demšar, Taja Gorjan, Kristina Homec, Katja Jezeršek, Jovanka Jovič, Nina Košir, Hema Krek, Eva I.uznar, Jaka Šinkovec, Tina Šubic 2010 Alenka Cukjati, Matic Gortnar, Matic Jezeršek, Alja Kavčič, Lucija Mravlja, Petra Pleško, Rebeka Reven, Klemen Stegu, Sara Strasner, Rok Vene, Teja Zadravec Dijaki napisani v krepkem tisku, so dosegli maksimalno število točk na maturi. 228 60 let Gimnazije Škofja Loka / LR 57 Število dijakov, ki so zaključili škofjeloško gimnazijo šolsko leto ženske moški skupaj št. odtl. 1954/55 7 19 26 1 1955/56 14 9 23 1 1956/57 14 14 28 1 1957/58 8 12 20 1 1958/59 11 16 27 1 1959/60 9 6 15 1 1960/61 15 11 26 1 1961/62 7 12 19 1 1962/63 20 15 35 2 1963/64 16 17 33 1 1964/65 27 19 46 2 1965/66 28 24 52 2 1966/67 21 11 32 2 1967/68 28 15 43 2 1968/69 28 23 51 2 1969/70 35 22 57 2 1970/71 29 17 46 2 1971/72 26 14 40 2 1972/73 28 12 40 2 1973/74 24 21 45 2 1974/75 35 11 46 2 1975/76 48 34 82 3 1976/77 49 29 78 3 1977/78 37 27 64 3 1978/79 61 59 120 4 1979/80 73 48 121 4 1980/81 57 45 102 4 1981/82 63 41 104 4 1982/83 49 30 79 3 1983/84 68 41 109 4 1984/85 76 29 105 4 1983/84 68 41 109 4 1984/85 76 29 105 4 1985/86 85 19 104 4 1986/87 86 20 106 4 1987/88 93 22 115 4 1988/89 92 19 111 5 1989/90 119 28 147 5 1990/91 85 23 108 5 1991/92 94 26 120 5 1992/93 100 29 129 5 1993/94 104 36 140 5 1994/95 94 40 134 5 1995/96 105 39 144 6 1996/97 96 57 153 6 1997/98 112 72 184 6 1998/99 108 74 182 6 1999/2000 91 50 141 6 2000/2001 102 50 152 6 2001/2002 122 52 174 6 2002/2003 115 49 164 6 2003/2004 105 51 156 6 2004/2005 113 45 158 6 2005/2006 141 57 198 7 2006/2007 108 52 160 6 2007/2008 102 56 158 6 2008/2009 108 52 160 6 2009/2010 101 59 160 6 skupaj 3.592 1.780 5.372 dijakov LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 229 Rezultat mature na Gimnaziji Škofja Loka od 1. 1995 do 1. 2010 Prireditve v prazničnem letu Vrhunec letošnjili prireditev je bila svečana Akademija ob 60-letnici Gimnazije Škofja Loka, ki smo jo pripravili v četrtek, 30. septembra 2010, v Kristalni dvorani Sokolskega doma v Školji Loki. V Loških razgledih objavljamo pozdrave, misli in želje slavnostnih govorcev. Od poštenega dela k znanju in vrednotam, od tam pa h kompetencam in k vseživljenjskemu učenju Jože Bogataj, ravnatelj Gimnazije Škofja Loka (iz uvodnega nagovora povabljenim gostom na svečano akademijo) Spoštovani! Gimnazijci Škofja Loka praznuje jubilej, na katerega smo upravičeno ponosni. Zato vsem skupaj najlepša hvala, ker ste se odzvali našemu vabilu, kajti prepričani smo, da bomo le tako, skupaj z vami, dostojno proslavili našo obletnico. Šola je bila vseskozi vodilo mladim, ne glede na vihravost časov, v katerih je delovala. Vedno sije prizadevala, da bi bila za mlade v dobi odraščanja, ne glede na razlike, vir znanja, s katerim sije več kol 4 000 maturantov poskušalo najti svoje mesto v družbi. Prepričan sem, da so si ga našli. To dokazujejo generacije dijakov in dijakinj Gimnazije Škofja Loka, ki so si vse od šolskega leta 1950/51 do sedaj iz roda v rod prizadevale prenašati tradicijo, na katero smo danes vsi ponosni, Gimnazija Škofja Loka je bila in je šola, kjer so poleg znanja pomembne tudi človeške vrednote, kot so zaupanje, tovarištvo, delavnost in dobri medsebojni odnosi. S tem smo »gor rasli« in tega duha smo se nalezli drug od drugega. To lahko potrdijo tudi naši častni gostje, ki jih nocoj najprej pozdravljam med nami: dijaki prve generacije, ki so maturirali leta 195 5. Lepo pozdravljeni. 230 60 let Gimnazije Škofja Loka / LR 57 V Škof ji Loki ima šolstvo dolgo tradicijo. Ne glede na vojne in druge vihre se je v Loki vedno našel ustvarjalni duh, kije uspel mlade pritegniti k sebi - tako je bilo že v sredini 16. stoletja v deški šoli, pa kasneje pri uršulinkah in še kje. Kdo so bili ti možje in žene, katerih poslanstvo je bilo izobraževanje mladih? V zadnjih 60-ih letih je gimnazija dajala kruh učiteljem, ki jim je uspelo ohraniti ustvarjalnega duha ter vzgojiti in izobraziti veliko število uspešnih mladih ljudi. Izobraževali danes je za vsakega izmed nas na gimnaziji še poseben izziv. Smo sredi prenove gimnazijskega programa in z uvajanjem novih didaktičnih metod poskušamo slediti smernicam moderne evropske šole, ki daje različna znanja različnim ljudem. Obenem mlade tudi izobražuje za življenje, za svet 21. stoletja, za katerega pa vemo, da je znanje poštevanke veliko premalo. Med nami pozdravljam vse upokojene člane ter člane sedanjega učiteljskega zbora Gimnazije Škofja Loka, ki so zaslužni, da se tradicija šole nadaljuje tudi danes. Med nami še posebej pozdravljam ravnatelje gospoda Lojzeta Malovrha, gospo Vlad ko Jan in gospoda Marjana Luževiča, moje predhodnike, in se zahvaljujem za trdne temelje, na katerih danes lahko gradimo naš šolski vsakdan. Hvala vsem za vaše požrtvovalno delo. Ponosen sem, da sem bil nekoč dijak naše gimnazije. Kako drugačna so bila sedemdeseta leta od današnjih! A mpak kljub temu je naše šolsko življenje prav tako odmevalo v mestu kot danes. Še več: šola je bila vseskozi gibalo življenja mladih v Škof ji Loki in obeh dolinah, ki so skozi uk in delo prišli do svojega kruha. Šole je učila in naučila mlade za nove izzive, nova poslanstva, ki smo jim kasneje v življenju poiskali cilj in smisel. Tudi zato lep pozdrav vsem našim nocojšnjim gostom, nekoč škofjeloškim gimnazijcem, ki se zagotovo še spominjate, kakšno je bilo življenje v Šolski ulici. Lepo pozdravljam župana Občine Škofja Loka in Občine Železniki, predstavnike Občinskega sveta Občine Škofja Loka, člane Državnega zbora Republike Slovenije, ravnatelje osnovnih in srednjih šol ter vrtcev regije, naše poslovne partnerje, zunanje sodelavce in druge, ki so kakor koli povezani z delom in življenjem šole. Današnji jubilej nam učiteljem Gimnazije Škofja Loka nalaga tudi dolžnosti. Zavedamo se odgovornosti, ki nam je naložena. Res je, naši dijaki radi hodijo v šolo in zato je na nas, učiteljih, da jim ponudimo tisto, po kar so prišli: znanje, veščine in spretnosti za njihov jutri, za njihovo prihodnost, kajti ravno njihovo delo pomeni tudi našo varnost in potrditev, da Smo na pravi poti, procesa, (izfototeke Gimnazije Škofja Loka) Projektno delo postaja pomemben del učnega LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 231 Gimnazija Škofji Loki in dolinama Marjan Luževič, učitelj in ravnatelj v letih 1991-2009 Gimnazija Škofja Loka praznuje šestdesetletni-co ustvarjalnega življenja in le malo mlajša je od mene, ki sem z njo delil zadnjih triintrideset let pedagoškega dela. Počaščen sem, da sem soustvarjal del njene zgodovine, skupaj z učitelji in dijaki, pa tudi z našo občino in ustanoviteljem šole. Ko ob jubileju naše gimnazije razmišljam o pomenu vsega, kar je dala dijakom, učiteljem, lokalni in širši skupnosti, lahko s ponosom ugotovim, da njen prispevek k razvoju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti v Škofji Loki, Selški in Poljanski dolini, Žirovski kotlini ter v zaledju našega mesta močno presega raven dejavnosti lokalnega pomena. Gimnazija je šola preduniverzilelnega izobraževanja, zato je zelo pomembna v osebni in strokovni rasti mladih. Škofjeloška gimnazija si je v teh letih pridobila zaupanje in ugled ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi drugod. Njeni učitelji so maturi-tetna spričevala podelili več kot 5000 mladim, večini tistih iz našega šolskega okoliša, ki so po osnovni šoli izbrali gimnazijo. Naša gimnazija je z uvajanjem dijakom privlačnih učnih programov ter predvsem z dobrim pedagoškim konceptom, katerega bistvo so temeljne človeške vrednote - zaupanje, poštenje, sočutje, delavnost in zdrava pamet - uspela ohraniti dober vpis tudi v času, ko se zaradi nazadovanja rasti prebivalstva marsikje tudi šole borijo za obstoj. Gimnazijo v Škofji Loki zaključuje tretja generacija dijakov v zgodovini šole, vnuki naših prvih gimnazijcev. Je tudi drugod po Sloveniji tako? Ustvarjali gimnazijo v manjšem mestu in bili učitelj na takšni šoli nikakor ni primerljivo s šolo v večjem mestu, Starši in mladina o učiteljih, odnosih in redu na naši šoli vedo skoraj vse, še preden se dijaki vanjo vpišejo, in zaposleni na šoli morajo s tem računati vsak trenutek. Učiteljem to nalaga dodatno skrb, hkrati pa je to spodbuda za še boljše pedagoško delo, zahvala in priznanje ob zaključku šolanja pa najboljše plačilo. Številni nekdanji dijaki naše gimnazije se po končanem študiju vrnejo v naše kraje, to pa dokazuje, kako je naša šola trdno vraščena v ta prostor. Lahko povzamem, da Gimnazija Škofja Loka polno živi v svoji dejavnosti, močno pa je povezana tudi s svojo okolico, veliko močneje kot šole v večjih Dolgoletni ravnatelj gimnazije prof. Marjan Luževič. (Joto: Tomaž Lunder) 232 60 let Gimnazije Škofja Loka / LR 57 mestih, v katerih njihov šolski okoliš ni teritorialno zaokrožen. Prav ta organska povezanost naše šole z lokalnim okoljem je obema zelo pomembna, saj šoli ob ustvarjenem zaupanju okolja v njeno delo zagotavlja obstoj in razvoj, lokalni skupnosti in širšemu šolskemu okolišu pa dobro izobraženo mladino, ki ji je odprta pot tudi na najbolj zahtevne študije. Si lahko v tem slavnostnem trenutku želim kaj lepšega kot maturante, ki so ponosni, da so bili naši dijaki? Naši gimnaziji ob jubileju Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka v letih 1994-2010 Šestdeset let naše gimnazije je lepa doba. Naše pravim zato, ker jo kot tako Ločani tudi razumemo in sprejemamo. Škofja Loka je sicer mesto z dolgo in bogato kulturno ter šolsko tradicijo. Pa vendar je prav ustanovitev Gimnazije Škofja Loka na nek nov način pomembno definirala splošni značaj mesta. Gimnazija sije tako rekoč takoj našla svoje mesto v mestu, Pomladila ga je in poživila. To v začetku petdesetih, ko je svet še vedno skelela groza vojne in povojne morije, nikakor ni bila majhna stvar. In res, ko se ob prazničnem jubileju oziramo po prehojeni poti, se zavedam njene pomembnosti za kraj, za Škofjeloško, za širšo regijo. V teh letih je postala temelj izobraževalnega in vzgojnega dela z mladimi, ki so kasneje postati nosilci intelektualnega ustvarjanja v regiji, v širšem slovenskem, vse bolj pa tudi v mednarodnem prostoru. Njeni dijaki so vedno dosegali izjemne uspehe. Dobro spričevalo iz loške gimnazije je bila vselej odlična popotnica za vstop v nadaljnji akademski svet. Tudi danes je Gimnazija Škofja Loka še vedno ena najpomembnejših, najbolj dejavnih, najbolj »živih« ustanov v občini, kar priča o tem, Na slavnostni akademiji se je predstavil tudi gimnazijski pevski zbor, pod vodstvom profesorice Ane Prevc Megušar. (Joto: TomažLunder) LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 233 da nikakor ne gre za izobraževalno ustanovo, ki mladim posreduje zgolj suho, faktografsko znanje, pač pa je to kraj intelektualnega in ustvarjalnega vrvenja, kjer se mladim posreduje znanje o svetu in védenje o življenju. Prav zato je lahko razvila pisan spekter dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kulturno življenje in družbeni utrip v občini. Drži, naša gimnazija je vselej živela v mestu in z mestom. Vselej je bila močno vpela, vključena v življenje in dogajanje v mestu. To pa je izjemno pomembno. V Loki namreč damo nekaj tudi na medsebojno solidarnost, na sodelovanje in udejstvovanje v življenju lokalne skupnosti. Na to sem, ko kot župan spremljam nadaljnje študijske, karierne in celostne življenjske poti dijakov loških šol, pravzaprav najbolj ponosen. In tu gre moja zahvala predvsem vam, spoštovani profesorji - vaši strokovni kompetentnosti in živemu pedagoškemu erosu, vaši angažirani »družbeni odgovornosti«, vaši življenjski širini. V Občini Škofja Loka bomo v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih sredstev poskušali v kar največji meri ustvarjati pogoje za čim bolj nemoteno delovanje vaše - naše - šole. Iskreno žetim, da bi bilo nadaljnje delo gimnazije tako uspešno, kot je bilo do sedaj. Vsem dijakom, bi všim in sedanjim profesorjem ter drugim delavcem Gimnazije Škofja Loka čestitam ob 60-lelnici delovanja. Še posebej se ob teh slovesnih trenutkih iskreno zahvaljujem vodstvu Gimnazije Škofja Loka ter izrekam spoštovanje in priznanje za njegovo delo. Želim vam uspešno, prijetno in dinamično delo, polno ustvarjalnega nemira. Izmenjave združujejo ljudi LeifS. FoIke, prof., koordinator mednarodnih izmenjav, Gimnazija Himmelev, Roskilde, Danska Dragi slovenski prijatelji - dragi kolegi z Gimnazije Škofja Loka, dovolite mi, da vam in vašim dijakom najprej iskreno čestitam ob 60-letnici vaše gimnazije! Naj se na kratko predstavim: moje ime je Leif Folke. Učim na Gimnaziji Himmelev, v Roskildu na Danskem, Na šoli sem tudi mednarodni koordinator za izmenjave. Med mojim zadnjim obiskom v Škof ji Loki marca letos me je ravnatelj g. Jože Bogataj povabil, da bi sodeloval na tej prireditvi in vabilo sem z velikim veseljem sprejel. Spregovoril bom par besed v imenu vseh šol, s katerimi Gimnazija Škofja Loka sodeluje v okviru izmenjav: poleg naše šole Gimnazija Škofja Loka uspešno sodeluje še z Dom Gymnasium iz Freisinga in Gimnazijo Joachim Hahn iz Blaubeurna v Nemčiji, Gimnazijo BORG izSpittala v Avstriji, Lice jem Scientifico Statale G. Oberdan iz Trsta, srednjo šolo iz Truroja v Veliki Britaniji ter I. E. S. Antonio Machado iz mesta Alcalá de Hernares v Španiji. 234 60 let Gimnazije Škofja Loka / LR 57 Vsekakor moram poudariti, da danes tu govorim tudi v imenu več kot 200 dijakov in 20 učiteljskih kolegov z Gimnazije Ilimmelev, ki so od leta 1997, ko smo prvič prišli v Škof jo Loko, sodelovali v desetih izmenjavah, tako dijakov kot učiteljev z Gimnazijo Škof/a Loka (in naslednja skupina danskih dijakov prihaja sem marca prihodnje leto!). V teh 13 letih sodelovanja so dijaki skupno obravnavali različne teme, kot so kmetijstvo, prehrana in zdravje, mladi in družina, stanovanjski pogoji, izobraževalni sistemi, mladi in demokracija v šoli in družbi, mladi in mediji ler še bi lahko naštevali. Da, dijaki so preučevali celo skrivnosti in legende fantastične Grenlandije. Nekatere eskimske pripovedke so prvič prevedli v slovenščino prav dijaki Gimnazije Škofja Loka. Pri preučevanju tem so dijaki uporabljali različne metode in materiale -od intervjujev, anket, knjig in člankov do filma in poirerpointa. In kdo naj prešteje vse aktivnosti, ki so jih skupaj prirejali: veslanje, vožnja s kajaki in kanuji, rafting, smučanje, kolesarjenje, raziskovanje podzemnih jam, plavanje, pohodništvo, kuhanje in uživanje hrane, ples, pelje... Kako se je to pomembno in trajno sodelovanje začelo in se razvijalo? Čudovito prijateljstvo ali osrečujoča ljubezen dostikrat zraslela iz naključnega srečanja. In prav to se je zgodilo leta 1997 v Roskildu na Danskem: posledica srečanja danskih in slovenskih učiteljev geografije je bila, daje 25 dijakov in 2 učitelja z Gimnazije Ilimmelev naslednje leto obiskalo Gimnazijo Škofja Loka. In četudi nam je bivši ravnatelj g. Marja n Luževič zagotavljal, da smo mi, Danci iz Roskilda, vaša »prva ljubezen«, je v življenju pač tako, da se samo od ljubezni ne da živeli. Izmenjava zahteva trdo delo in pogum. Od učiteljev zahteva pripravljenost, da žrtvujemo ure in ure prostega (neplačanega) časa za priprave in organizacijo, izvedbo in sporazumevanje, ali kol gostje ali gostitelji. Od dijakov zahteva pripravljenost zamenjati varno in udobno hotelsko sobo nekje v Pragi, Parizu ali Londonu za hišo ali stanovanje v tuji deželi oziroma pripravljenost biti gostitelj vrstnikom - tujcem na svojem domu, kar je dostikrat še trši zalogaj. Seveda pa je zadoščenje, ki sledi, takšno, kot ga ne zagotavlja nobena turistična agencija: kulturno srečanje, kjer po svoji želji nisi le turist, ampak, gost, prijatelj; to pa je pomemben korak v smer medkulturnega razumevanja in pridobivanja medkulturnih veščin. Hvala za 13 let čudovitih izkušenj. Hvala za trdo delo. Hvala za vaše gostoljubje In radodamost. Skupaj z avstrijskimi dijaki na Grossglocknerju. (iz fototeke Gimnazije Škofja Loka) LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 235 Hvala za vse prijateljske vezi. Več kot 200 družin v Škof ji Loki in okolici je odprlo svoje domove ter - tako čutimo - tudi srca mladim Dancem, ki so prvič obiskali to lepo deželo in se vanjo zaljubili. In upamo, da tudi mesto Roskilde mladim Slovencem iz Škofje Loke pomeni več kot le rock festival... ?! Še enkrat iskrene čestitke, tudi v imenu našega ravnatelja g. Johnija Vinkla, mojih učiteljskih kolegov in dijakov. Gimnazija Škofja Loka je danes živahna gospa, ki je pri svojih 60-ih še vedno izjemno privlačna in vredna, da sejo povabi na zmenek. Naj za konec uporabim geslo našega prvega sodelovanja: Izmenjava združuje ljudi! (iz angleščine prevedla Nika Marenk, prof.) Naši občutki ob 60-letnici gimnazije v Škofji Loki Ivan Hafner, prva loška gimnazijska generacija Naših 55 let, odkar smo zaključili prvo veliko maturo v Škofji Loki, je že za nami. 10. junija smo se ponovno zbrali. Bilo nas je 18. Leta 1955 je maturiralo vseh 26 dijakov, sedem deklet in kar 19 fantov. Po 55 letih je pet že pokojnih, od 21 še živečih so se trije zaradi zdravstvenih razlogov opravičili. Po kratkem programu - ogledali smo si prenovljen Sokolskl dom, na novo urejeno staro Škoparjevo hišo in na novo odkriti vzhodni stolp loškega gradu, z nekdanjim glavnim vhodom in dvižnim mostom, nato pa še lepo urejeno staro in bogato kapucinsko knjižnico - smo se podali v Staro Loko k Starmanu na okrepčilo. Klepet In obujanje spominov na tista leta, ko smo bili »najpametnejši«, sta se kar dolgo zavlekla. Veseli smo bili povabila vodstva Gimnazije na prireditve, ki se v počastitev 60-letnice ustanovitve odvijajo skozi vse leto. Obljubili smo si, da se vsaj na slavnostni akademiji konec septembra spet srečamo. Prav ml, ki smo se spominjali prve velike mature, smo bili tudi prvi dijaki loške gimnazije. Naj nanizam nekaj spominov na tisti čas. S poukom nismo pričeli 1. septembra, kol je običajno, ampak 1. oktobra 1950. leta. Poletje pred pričetkom je bilo silno burno. Medtem ko smo se mi že vpisali na razne gimnazije, bodisi v Kranju ali Ljubljani, so si nekateri naši starši ob pomoči loške občine, pa tudi pomoči uglednega loškega rojaka politika in filozofa Borisa Ziherla, prizadevali, da dobi Škofja Loka svojo višjo gimnazijo. Prizadevanja so rodila uspeh. Izdan je bil dekret o ustanovitvi, in čeprav s težavo, seje v septembru za nas našel prostor, zbrala seje ekipa profesorjev, prof. Hribernik, sicer ravnatelj tedanje (nižje) gimnazije, je bil imenovan za prvega ravnatelja in s 1. oktobrom 1950 se je pouk pričel. Vendarse vsi dijaki z loškega 236 60 let Gimnazije Škofja Loka / LR 57 področja niso takoj odzvali. Nekateri so dijaško svobodo uživali še kak teden v oktobru. Do konca oktobra smo bili vendarle vsi zbrani, bilo nas je blizu 40. Pričelo se je oranje ledine, tako na dijaški kot na profesorski strani. Tako rekoč vsi smo bili novinci. V začetni fazi so se pogosto menjavali tudi profesorji, profesorski zbor se je dopolnjeval in izboljševal. In ustalila seje odlična ekipa, ki nam je v naslednjih letih pomagala do res solidnega znanja, pa tudi do zrelejšega in samostojnega presojanja vseh dogajanj okoli nas. Kar nekaj težav je bilo s pomanjkanjem učbenikov, večinoma smo si predavanja zapisovali, si zapiske med seboj izmenjevali itd.. Pravo nasprotje sedanjega stanja... Pravo nasprotje sedanjemu stanju je bilo še na kakem področju, Tako nam je hora lega/is prepovedovala gibanje v javnih prostorih po osmi uri zvečer. Na večerno kino predstavo nismo smeli, Tega, da bi kdo kadil, si nismo niti predstavljali, Le nekaj starejših dijakov, ki so imeli za sabo že partizanske izkušnje, je skrivaj vleklo čike po WC-jih. A mislim, da nas ta strogost ni zatrla, saj smo bili zelo dejavni na raznih področjih, od kulture do športa. Kar nekaj športnih panog smo dijaki prinesli v naše mesto, opravili smo precej delovnih akcij. Ko spremljamo sedanje stanje in ga primerjamo z nekdanjim časom, lahko ugotovimo, da so možnosti sedanjih generacij neizmerno večje, vendar jih ne znajo ustrezno ceniti. Osebno menim, da ima tako imenovani napredek, tudi v šolstvu, kar prevečkrat negativen predznak. Kakovost in zahtevnost šole sta rasli, število dijakov, ki smo se vpisali v višjo gimnazijo, je z leti padalo, po konča nem 7. razredu jih je odpadlo sedem, Udeleženci slavnostne akademije iz prve generacije škofjeloških maturantov. (Joto: Tomaž Lunder) LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 237 v 8. se nas je vpisalo 25, potem se nam je pridružil še 26. Mislim, cla moram pojasniti še, da je tedanja gimnazija obsegala tri nižje in pet višjih razredov. Tako smo maturirahpo osmem razredu. Maturo smo (po le nekaj popravnih izpitih) opravili vsi. Po tako odlično opravljeni maturi smo tudi skoraj vsi končali visokošolske študije in dokazali, daje bila naša šola kakovostna, nič manj kot nekatere, tedaj bolj sloveče. Ko sem lahko vsa ta leta ob svoji ženi, profesorici na tej gimnaziji, svojih otrocih in vnukinjah, ki so prav tako obiskovali in še obiskujejo to šolo, spremljal uspehe naše gimnazije, lahko ugotavljam, da je rasla in kakovostno napredovala, morda z izjemo usmerjenega izobraževanja; to se mi je zdelo napačna pot. Tako menim, da je v sedanjem obdobju to programsko široka ustanova, z najrazličnejšimi dejavnostmi, ki imajo izobraževalne in vzgojne cilje. Vsi loški gimnazijskiprvoborci ji želimo še nadaljnjo rast in dolgo življenje. Znanje je moč in vrednota Sara Strasner, dijakinja 4. c, zlata maturantka 2010 Pretekla štiri teta, kosem obiskovala Gimnazijo Škofja Loka, so minila kakor blisk. Še danes težko verjamem, da sem zaključila srednješolsko izobraževanje, opravila maturo in se odpravljam na študij, v resno in odraslo življenje. Pa vendar se je treba sprijaznili - gimnazijska leta so se za našo generacijo končala in čas je, da se ozremo na vse, kar smo se naučili in kar smo doživeli. V štirih letih smo se obogatili z m nogimi izkušnjami, Prišli smo kot nebogljeni najstniki, starejši dijaki so nam rekli »fazani«, gimnazija nas je oblikovala v dokaj odgovorne mlade odrasle. Profesorji so nam na tej poti z zavzetim delom predajali znanje in nas, poleg naših staršev, ki so nam stali ob strani, vzgajali v dobre ljudi. Spodbujali so nas, saj smo velikokrat potrebovali te malo motivacije, in čeprav so se nam pogosto zdeli nerazumno strogi ter prezahtevni, smo jim danes hvaležni za vse osvojeno znanje. Le tako so nas dobro pripravili za študij, ki nas čaka. Njihovo odlično delo se je pokazalo tudi pri naših rezultatih, uspešno smo opravili maturo in imeli celo 11 zlatih maturantov. Naj še povem, da se je men i, pod vodst vom odlične profesorice Mojce Mravlja, uspelo u vrstiti na mednarodno biološko ollmpijado. Poleg profesorjev so na poti učenja zelo Sara Strasner, zlata maturantka generacije 2010, (foto: Tomaž Lunder) 238 60 let Gimnazije Škofja Loka / LR 57 pomembni starši, seveda pa tudi sošolci in sovrstniki. Prav njihove besede so me še bolj gnale k uspehu, saj so se z mano vedno veselili dosežkov, jih pospremili z bučnim aplavzom in me povsem podpirali. Na gimnaziji nam ni bilo nikoli dolgčas. Poteg rednega pouka so potekali krožki, dejavnosti, projektni dnevi, tekmovanja, izmenjave, ekskurzije in zagotovo najbolj priljubljen »maturanc«. Profesorjem si ni bilo težko vzeti svojega časa za vse, h valežn i smo jim, saj smo le tako dobili še več izkušenj. Znanje je moč in vrednota, se glasi geslo naše šole, in tega se profesorji, pa tudi kar nekaj dijakov, zavedajo. Naša gimnazija pa ni le ustanova, v kateri dijaki nabiramo znanje. Vtem času je za mnoge izmed nas postala kar drugi dom. Bila je prostor, kjer smo se družili s prijatelji, iskali nove znance, nemalokrat so se vnele tudi iskrice ljubezni, Kdaj pa kdaj so nas tudi profesorji nasmejali s svojimi »cvetkami«. V naših občutljivih letih nam je bilo seveda kdaj tudi težko, mogoče smo celo potiho obupovali. A strokovno delo naših profesorjev, medsebojno spoštovanje, spodbuda staršev in sošolcev so nam večinoma vrnili voljo ter veselje do clela. Zalo upam, da bo gimnazija ostala laka, kot je - da bo ohranila posluh za dijake, uspešno delo celotnega profesorskega zbora ter učinkovito vodstvo. Ta štiri leta mojega življenja so bila zares čudovita in vedno jih bom hranila v spominu, Zato bi na koncu rada dodala le še tole - ponosna sem, cla sem bila dijakinja Gimnazije Škofja Loka. Letošnja generacija škofjeloških maturantov, med plesom čelvorke na Mestnem trgu. Cfoto: Marko Pleško) LR 57 / 60 let Gimnazije Skofja Loka 239 Namesto zaključka Ta zapis ob 60-letnici gimnazije ne more imeti standardnega zaključka, kajti jutri je nov delovni dan in šolski zvonec bo pozvonil k pouku. Vseh 619 dijakov in dijakinj pričakujem jutri ponovno pri pouku in upam, pripravljenih na delo, na nove naloge. Gimnazijski programi so sredi kurikularnih prenov in predvidoma bodo dokončno prenovljeni čez dve leti. Ne vem natančno, kakšna bo gimnazija v letu 2014, zagotovo pa lahko rečem, da bomo do takrat morali še veliko postoriti na področju didaktike, kajti današnji gimnazijci, skoraj polovico generacije se vpisuje v gimnazijske programe, zahtevajo drugačen način dela, drugačne metode. V šolo vstopajo z drugačnimi vrednotami, drugimi prioritetami in drugačnimi pričakovanju, kot njihovi predhodniki leta nazaj. Zagotovo se vse to pozna tudi pri šolskem delu, pri razumevanju kriterijev minimalnega standarda, nenazadnje tudi v odnosih med dijaki in učitelji. Gimnazija Školja Loka je ob svojem jubileju prejela veliko voščil in lepih želja, tako od predstavnikov vladnih in lokalnih inštilucij, partnerskih šol in tudi staršev. Želijo nam, da uspešno nadaljujemo delo, veliko energije za delo z mladimi in veliko pedagoškega znanja za nove izzive. Zavedamo se, da je letošnji jubilej Gimnazije Škofja Loka obveza celotnemu učiteljskemu zboru, da svoje delo, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah, nadaljuje tudi v prihodnje z namenom, da dijakom škofjeloške regije ponudi takšna znanja in veščine, da bodo z njihovo pomočjo uspeli doseči svoj življenjski sen. Prvi maturanti Gimnazije Škofja Loka in maluritetna komisija v Škofji Loki. 1955. 240 60 let Gimnazije Škofja Loka / LR 57