List 38. Z Dolenjskega, 21. sept. 1891. Omenili smo, da si je naša duhovščina omislila svoj lastni politični dnevnik in da zdaj dela tudi na to, da si osnuje posebno katoliško-politiško stranko. Izrek]i_smp, da se nam zdi, da spodbudo k jgaemn temu dajo vnanji s zgledi, zla8ti__nLmlkib- konservativcev, katerih narodne in ^verske razmere so pa popolnoma različne od naših. Ali bodisi vzrok to ali ono, podoba je, da smo za zdaj, morebiti za dalj časa, obsojeni, nositi na svojih šibkih ramah neprimerno težo dveh političnih dnevnikov. v Ali, poreče morebiti kdo, temu je lahko pomagati. /Puste naj Slovenci „Slovenski Narod" in vsi naj se okle-\nejo ^Slovenca"; pa bo konec vsaj časniškega prepira. / To bi res bilo nekaj, ko bi le šlo; ali zdi se nam, (Ziato ne gre, da je to s političnega ozira nemogoče. Zakaj? Zato, ker »Slovenec* kot list naše duhovščine nima poglavitnega pogoja političnega slovenskega dnevnika, namreč zaupanja, daje neodvisen. Duhovski list, kar ^'e naravsko, odvisen je popolnoma od svojega škofa. Pa kaj zato, poreče kdo; svojim škofom smemo vender zaupati. Gotovo v verskih rečeh. Mi pa moramo pri njih skrbno ločiti njih verske od njih političnih in Darodnih nazorov. Njih verskim nazorom, dokler so v soglasji z rimsko stolico, smo dolžni pokoriti se brezpogojno. Vse kaj druzega so pa njih politični nazori. Zastran teh so čkofje, kakor mi drugi, popolnoma svobodni ter smejo imeti svoje lastno politično in narodno prepričanje. To i prepričanje je pri naših škofih brez ozira na versko* edinstvo tudi v resnici prav različno. Poglejmo le n. pr. na Ogersko in Hrvaško. Kolika razlika je bila in je med ondašnjimi škofi v tem oziru ! Pa tudi pri nas ni drugače, in nam je treba uvaževati tudi naše posebne narodne razmere. Znano je namreč, da naši naučni ministri, ki so nam izbirali večinoma naše škofe, doslej niso bili prijazni našim narodnim težnjam in zato tudi niso izbirali tako, kakor bi ugajalo našim, ampak tako, kakor je \ ugajalo njihovim željam. Nasledek vsega tega je pa, da naši škofje ne morejo biti odločevalni za našo politiko. \ Oni so lahko naši prijatelji, kar gotovo vsi želimo in za kar bi bili oni gotovi naše srčne hvaležnosti; lahko so pa tudi mrzli do nas in celo neprijazni našim političnim in narodnim težnjam. Zato pa tudi dnevnik, kije od njih odvisen, ne more biti vselej zanesljivo politiško glasilo slovensko, in brez skrbi se sme reči, da, ko *c bi bil sedanji »Slovenski narod" na kateri koli način *< kedaj zatrt, Slovenci bi si morali oskrbeti precej drug, * neodvisen političen časnik. ( Ker potemtakem nikakor ne kaže opustiti „Slo-venskega Naroda", po drugi strani si je pa duhovščina zavzela imeti in utrditi svoj lastni dnevnik, ker se p\ nadejati, da bi v kratkem postaladrugačnihmisli. ker mora rja vender vsak prijatelj našega nJTodaželeti in na to delati, da se ublaži in pred ko mogoče odpravi domači prepir, katerega glasnika sta v prvi vrsti naša dva dnevnika: treba je misliti, po kateri drugi poti bi se dal kolikor toliko doseči omenjeni lepi in domoljubni namen. YeHko_J[i_^e_do8egLo, ko bi se naša dva dnevnika hotala ravnati po tehle načelih: Orj^g^-^aj-^ leiiiika ; vsak naj bi imel^EoHfcgp^muz!^^ bi zaradi osebnega razžaljenja ne skušal imaščevati se nad svojim nasprotnikom s časnikovo pomočjo. Nekateri prj?-robati, na razvade židovsKih časnikov spominjaioči izrazi, kakor „perfidnot gntlHliO, ostudno, nesramno" in kar je več tacih parfumovanih. naj izginejo in naj se umaknejo . d^njjai^ kakor se spodobi med olika-1 /Jitmi ljudmi ene vere in enega naroda. » Zlasti bi se priporočalo ..Slovenskemu Narodu*, naj opusti nepotrebne napade na di]hovnik;e Saj je menda v že izkusil, kak sad so ti do sedaj obrodili. Saj ni treba/t če se kje razpreta učitelj in kaplan, ali kaj sporečeta župan in župnik, ali če kak pregpreč propovednik kako neprimerno^ na_leci izusti, ^QJ&\--^ox2k^J^ \ikj^JxQ_ben in bi ni^raLJ^zve^ieJj^^ kate- It^erfigž^^e^k^ Posebno naj f peEajo 1 taki nepadi^^^^isu". Duhovska suknja a. jtudi ko bi jo nosil kak manj vreden, imej svoje spp^-t ' 300 vanje in ni, dabi jo vsak pocestni dečarec z blatom orne-taval. Uradnik ima svojo uradno oblast, vojak svojo sabljo, da varuje svojo veljavo , duhovnik pa nima dru-zega, ko svojo moralno moč. Ta se bjez^8kr^2n^§\\& ne sme izpodkopavati, ako nočemo pohujšavati svojega -" naroda. Proti »Slovencu" bi pa izrekli željo, naj ne_poklada vsake nesrečno Jzbrane in nepremišljene besede kakega člankarjšf~ali dopisnika novinca na resno tehtnico; naj ne jemlj^jvsacega dvomljivega^izraza, v