Stran 8________. ANGELČEK________   Leto 29
Anton Kržič
Dolgo vrsto let ste — dragi prijatelji in naročniki našega »Angelčka« — videli natisnjeno irae f An-tona KržiČa na zadnji strani vsakega zvezka — s pri-devkom »urednik«. Vsak list, tudi »Angelček«, ima svojega urcdnika, ki skrbi za poučne, mične se-stavke, za zabavne pripovedke, sploh za vse, kar zanimlje mlade, pridnc bralke in bralcc. Tak urcd-nik — pa kako vesten, marljiv in iznajdljiv — je bil tudi Anton Kržič, ki ga pa ni več med živimi. Prvi petek meseca decembra —¦ dan presvetega Srca Je-zusovega — zgodaj zjutraj je zatisnil svoje trudne oči po dolgem bolehanju, po štiriletnem samotarskem bivanju v sobi. Ne smete pa misUti, d& je pokojni urednik imel samo skrb za »Angelčka«. Glavni njc-gov poklic je bil v tem, da je vzgajal mladeniče in mladenke, ki so si izbrali učiteljski stan; poprej jc pa bil katehet na uršulinskih šolab v Ljubljani. Vcs prosti čas je pa pokojni mladinoljub daroval naši deci, našerau mlademu naraščaju. Urejeval je mladinska lista »Vrtec« in »Angelček«, spisoval je vzgojne in poučnc knjige, pomagal povsod, kjer se je dalo kaj storiti v prid in na korist mladini. Skrbel \e predvsem za dušno hrano mladim srcem, podpiral dobre, krščan-ske učitelje in njib društvo; a z isto vnemo je sode-loval tudi pri društvih, ki so ustanovljena za to, da delijo podporo in prehrano revnim učenccm in dija-kom,
Velikim in slavnim možem postavljajo spome-nikc. Rajni profesor in ča&tni kanonik Kržič bo osial slaven in v hvaležnem spominu vseh Slcvencev brez kamenitega ali bronastega spomenika; proslavljala ga bodo njegova dela, njegovi številni spisi.   In ko-
Leto 29                  ANGELČEK                  Stran 9
H                           f Anton Kržič.
Stran 10                   ANGELČEK _________Leto 29
iiko jih je! Kar je pa najvažnejše v njegovih. spisih, sestavkih in knjigah, je to, da jiH vsakdo lahko bere, bere s pridotn in veseljem. Kar je zapisal, je vse premišljeno, prelehtano in očiščcno. Vsak spis, vsako knjigo, ki irna njegovo ime, vzame lahko v roke vsak otrok. Tako rahločutnega, neino nadahnjenega, tan-kovestnega mladinskega pisateija, kot je pokojoi Kržič, bi ležko naili.
Mladini najfcolj prikupljivi so »Zgledi bogo-ljubnih otrok«, potem 13 snopičev »Vzorno življenje naših priprošnjikov v aebe-sih«, knjiga »Vzorniki prvega svetega o b h a j i 1 a«, potem pa 24 letnikov »A n g e l E k a«. Knjig, ki jih je spisal za odrastle, tu ne naštevamo,
Ra)oi Kržič res zasluži, da se ga s hvaležnostjo spominjamo, ne samo zato, ker je bil odličen gospod, marveč tembolj, ker je res ves gorel za srečo, blagor in nedolžnost mladine; pa tudi zato, ker je bil pošteua, blaga duša, ker je neprestano delal kakor čebelica.
Njegova delavnost, radodarnost, požrtvovalnost in ljubezen do bližnjega nam bodi za zgled. Kljub tolikerau trudu in delu je bil pa vsekdar živahen, vesel, §egav in dovtipen, znamenje poštenega, neoma-deževanega srca. V družbi poštenih in po mišljenjii_ sorodnih ljudi je bil poln življenja in iskreno vesel; vcdno pa je ohranil in vaioval »tanovsko resnost in
Učimo se od njega, da bomo tudi mi svoje živ-ljenje in vse svoje v.možnosti porabili Bogu na čast, bližnjemu v blagor. Ni treba, da dosežemo visoko službo, potrebno pa je, da si nabcremo visoko skla-dovnico dobrib del. Delajroo, dokler je dan; pride noč, ko ne bo vcč mogoče!                        A. Čadež