Aw- £ b,- iM NO. fl^ * IPsSg : ■'■ UM'M_~ . . m m I I I A I I AvvAlAM#lnlril '''/ 11 AM AIMIVA • ■ ^m M ^K m jH m H S H ^rH M Wf H W fff H ■ M B H ^ B ■■ill AH Jm I Illm in gjB ' ■ ill V I In IIII ^Vl fl rl I I ■■ ■ I PI am ^ VllUllllAlVI^ r li'VllwSwNV'' NEODVISEN LIST ZA 8IXWEN8IE DELAVCE V AMERIKI ; LXTO X. - VOL. n CLEVELAND, OHIO MONDAY, JUNE nth, 1917. Na stotisoc žensk in otrok Do-morjenih in mučenih od Nemcev sa ženskam po Belgiji, Rusiji, || in Srbiji, sekali so glave, rq£|l in noge mladoletnim otrokofllJjj morili so otroke, ki so na IokH lenih prosili milosti, uganjiH zločinstvo sramote napriifH ženskam in dekletom, in to je natančno in verodostojna popisano v uradnem katalogu nemške živinske vojne, kiiaijBB je bil izdan od francosfco^feijM gijske- ameriške komisije, Ičt jM uradnim potom zaslišala tiscM če očividcev in prič ter lježila vse ftjih izjave. >8 < Vi morate citati o teh stralJM nih delih pruskega militarizifflM o peklenskih načrtih nemlMgB , vlade, da s strahovitimi muka«^ mi in trplenjem uniči belgijiMMj narod. Potem bodete šele v^ji deli kaj je\ojna, potem b3jj|9| šele vedeli, česa so zimHH vlade, kjer vlada cesar po mH losti božji, kakor se zločilliiH imenuje nemški kajz-er in av- i strijski cesar. Potem bpcjfjjfl vedeli, zakaj so Rusi odstn|H carja, vedeli bodete, da j* čt|| na svetit, da zasine vsem nt* rodom svoboda, demokraei$flH da se vladajo sami.Berite, ijjm učite se marsfeaj. Nikjer -mH gje. niste čitali teh strašn&sH kazov nemškega zverinsmH ki vam v teh vrsticaih UkpijM vo stopajo pred oči, da učite sovražiti kaj je vojnaJIHfl da sklenete, da se borite tflfljH časa, dokler se tako zvefiiijl ne spravi s sveta. Čitajte, P«*fi te na itevilko dne 13. junija* Kar čitamo v dnevnih poročilih današnje vojne, nam predstavlja vojno kot mirno nepoznano stvar. Nikakor ne moremo zvedeti iz teh dnevnih poročil vse strahote, ki jih prinaša vojna s seboj. To se more dognati Šele po zapriseženih izpovedbah, od očividcev, od onih, ki so trpeli, kako strašno peklo je vojna. Poročilo, da je bil ta ali oni odlikovan s svetinjo za hrabrost, nam prikriva neizmerno gorje, ki se skriva v tej svetinji. Da je pa vojna še bolj ostudna, za-gnusena do skrajnosti, nečlo-, veška, peklenska, zato so skr-, beli Nemci v prvi vrsti. Brez! ozira na mednarodne postave, brez ozira na vsaiko človekoljubje, človeški sram, dostojnost ali čut, so Nemci divjali in Še divjajo danes 'kot ni divjal še nikdar noben narod v nobeni vojni odkar stoji svet. Naš list bo v prihodnji številki začel pririaŠati uradna poročila francosko- belgijske-ameriš-ke komisije, iki je preiskala stotera, peklensko grozna dela Nemciev v tej vojni napiram Francozom, Belgijcem, Rusom. ■Človek, ki bere ta poročila, bo neverjetno zmajal z glavo, češ, da kaj tacega ni mogotce, toda — strašna resnica — z>godilo se je v resnici, zakar io zaprisežene izjave stoterih duhovnov, redovnic, civilistov, vojakov, otrok, žensk, starcev, ki so bili priča tem strašnim masakrom. Nemci so rezali pr- Wilson opominja Ruse k vztrajnosti Predsednik Wilson je poslal ruski vladi krasno spomenico, v kateri označuje cilje in namene ter vzroke, zakaj je Amerika stopila vvojno* Amerika in Rusija morate skrbeti 3a svobodo vseh narodov. jišču je poslal ruski vladi brezžično blrzojavko, v kateri ponuja pogoje k častnemu miru, ne da bi se isonečno, da Amerika nikdar ne bo dovolila, da je po vojni vse tako 'kakor je bilo pred vojno, ampak mora priti iz te vojne liga svobodnih narodov, ki bo garantirala stalni mir celemu svetu. Predsednikova nota se glasi: Vojna proti Nemčiji. "V oČigled bližajočega se obiska ameriške komisije v Rusijo, da se izrazi najbolj prisrčne simpatije Amerike ru-v skemu narodu in da %e najdejo 'najbolj uspešna pota iza oba naroda za nadaljevanje vojne za svobodo in pripelje do zmagovitega konca, se mi zdi primerno, da ponovim namene in cilje, katere so imčle Zjedinje-ne države, ko so se podale v vojno. Ti nameni »so bili precej zatemnjeni tekom zadnjih tednov z napačnimi poročili, in preve»č važna je naša naloga za vesoljno človeštvo, da ne bi odgovorili' na ta napačna poročila. Vojna se je pričela proti Nemčiji, in v obupnem položaju, da se ognejo konečne-mu porazu, se poslužujejo oblasti v Nemčiji »-vsakovrstnega^ mogočega orožja. ' , Ameriško stališče v vojni. iStališče Amerike v tej vojni je tako jasno začrtano, da ne more biti opravičen nihče, ki napačno tolmači to stališče. Zjedinjen« države ne iščejb materijalnega dobička, slave ali poveličanja. Amerika, se ne bori za lastno korist, ampak za osvoboditev narodov izpod avtokratične tiranije. Vladajoči razredi v Nemčiji so pričeli zadnje čase na enak način izražati svoje namene, toda edi-.no iz namena, da obdržijo za podpirati, torej ne more služiti pri vojaki-h. „ —7 oseb je bilo že zaprtih v Clevelandu, ker se niso registrirali. 6 se jih je podpisalo in so bili izpuščeni, eden pa je romal v zapor. —Nc(kate«ri mislijo, da če odidejo sedaj ie mesta, da jiii vlada ne bo mogla poklicati v vojno službo. To je napačno, kajti dokler ne zadoste postavi popolnoma, ne morejo niikjer dobiti dela, če se skrivajo, do konca vojne. —VV. S. Taylor, ki je umrl pretečeni teden, in ki je bil predsednik W. S. Taylor Co. kjer dela stotine Slovencev, je zapustil v svoji oporoki $100.-000, da se ustanovi poseben oddelek »pri Lakeside bolnišnici ta mlade matere, ki so zapuščene in so na» porodu. Na-daljnih $50.000 je zapustil, da se ustanovi oddelek pri Western Reserve univerzi za mlada dekleta, da lahko študirajo. Bogate zapuščine je Taylor sporočil, svojim uslužbencem na domu. v, —The Hydraulic Pressed Steel Co.' na 61, cesti je dobi1 la od ameriške vlade naročila za $3.000.000 šrapnelov. To je za ameriško armado. —V petek je utonil v Erie jezeru John Zavašnik, 1007 E 72nd St. Kopal se je v Gordon parku, koga je prijel krč. Trupla še niso dobili. —Po novem štetju ima Cleveland 870.000 prebivalcev. Glasom postave bi moral dobili Cleveland letos najmanj igo novih gostilen, ker se je število prebivalstva pomnožilo. Toda kot se je izjavil komisar Horn, ne bo letos nič novih gostilen dovoljenih. Da, računa se celo, da pride ena gostilna kna 1000 oseb, in tie rta 500 kot dosedaj. -1Zaprt je bil 18 letni Georg Hann, 1564 E. 38th St stanujoč, ker je ihotel zažgati neko filmo, ki predstavlja patrijotič-ne dogodke. Zvezini detektiv De Woody »£če nekega Avstrijca, ki je Hannu svetoval, naj filmo zažge. —Ta teden je zadnji teden poduka v ljudskih javnih šolah. Otroci dobijo počitnice do 4. sept. Nad tisoč slovenskih otrok se nahaja v javnih državnih šolah mesta Clfvelan-da. —Vlada se bavi z načrtom, da nekoliko odneha od stroge zdravnice preiskave pri onih, ki stopijo v armado. Ce se to zgodi, vlada lahko pokliče sko-ro en milijon vojakov več kot' namerava sedaj. • —-Mesto ima 1*5.000 sadik za zelje v Gordon parku: Vsak kdor pride v sredo zjutraj v Gordon park, dobi 12 teh sadiik za svoj v»rt. - '—Nevarno je zbolela Mrs. Frances Lausche, da je morala biti v nedeljo nanagloma odpeljana v Eddy Rd. bolnišnico. —V pondeljek, 4. junija se je poročil Mr. Frank Jerman ^ gospico Mary Košiček, iz Madison, Ohio. Mlademu p«iru želimo obilo sreče v zakon-u! —fzo. junija se bo začelo od-locetvati, kdo bo vzet v armado, kdo ne. Dvajset posebnih odborov bo delovalo v Gevelandu v ta namen. • 1« —Delnice' Nar. Doma za opeke so dobili: John Breskvar, Miha Kos! Karolina Sorn, Roži Mayers, Terezija Jakšič in Ivana Tomšič: Vse te delnice so bile podarjene družbi Nar. Doma. Iskrena hvala vsem, ki so se trudili in s tem podpirali Dom, da so zahtevali opeke. Tujci se morajo učiti angltšeine. Brez znanja tega jezika ni napredka —iNepricakovano ogromno število tujcev v Clevelandu', ki so se regHtrirali pretečeni torek, daje mestni in državni vladi mnogo težav, kajti skazalo •JI je, da ti ljudje ne znajo popolnoma nič angleškega jezika, da so največji siromaki v tej deželi, predmet neprestanega izkoriščanji, nesvobodni, zani-kerni, ne poznajo druzegA kot svoj jezik, brez izobrazbe in idealov. Mestna' vlada je ne-t ' » mudoma ukrenila, da žacne te tujce učiti angleški jezik. J$sooo je bilo takoj dovoljenih, da se nastavi posebne učitelje, in v mesto se pozove strokovnjak iz Detroita, ki bo vodil te šoie. Po tovarnah in drugje se bo zahtevalo od delavcev, da se učijp angleško, da tako napredujejo, in sa pomagajo k boljšim službam in boljšemu razumevanju Amerike. Brez Angleškega jezika ni mogoče napredovati. 'Kako ogromne sitnosti povzročajo ti ljudje oblastem, se je pokazalo pri registraciji, ko je vzelo več kot pol ure, da je tak človek odgovoril 12 pri-prostth vprašanj. —Rojake nujno opozarjamo, da pazijo kaj govorijo. Med nami je se vedno nekaj zakrknjenih Avstrijcev, ki imajo na jeziku neprestane psovke za A-meriiko. Siti trikrat na dan mesa in druzega, pozabijo deželo svobode in gostoljubnosti in se vnemajo za' deželo kaše in krompirjevih olupkov — Av-f str i jo. Pomnite, da se nahajajo v vaši sredini ljudje, ki si zapomnijo vaš govor, in nekega dne se lahko znajdete v zaporu. Imejte v mislih Ameriko, spoštujte postavo I Pazite na svoj jezik, ker mnogo ljudi opazuje vaše početje. —.Dva roparja sta bila ustreljena in eden smrtno ranjen v nedeljo zjutraj v Clevelandu. t Štiri os6be so bile obklane z nožem, in nad dvajset# oropa-nih. Policija je ustrelila enega roparja in prijela dva druga, ko tso hoteli oropati gasolinsko postajo na 105. cesti in Ashbu-ry ave. E-n zamorec je bil ubit na Canfield (St. in 10. cesti, ko je napadel nekega potnika z namenom, da ga oropa. Nameravan^ žrtev je imela pri sebi nož in je nemudoma zaklala zamorca. Neki oghjegaseč je smrtno ranil nekega roparja, ki je pravkar stopil iž stanovanja M. Korena, 12929 Plow-er Rd. -Jos. Novak, 35 let star, 7005 Clark ave. stanujoč, je bil ubit v nedeljo zvečer, ko se je peljal z avtomobilom s štirimi tovariši, in je kara zadela v avtomobil. Jos. Kub, 18 let »star je bil ubit na Broadway in 55. cesti, ko ga je zadela Akron kara. Uršula Ultič, 13 let stara, 8102 Marble ave. stanujoča, je dobila nevarne poškodbe v nedeljo, ko se je pedala v avtomobilu s svojim očetom, in je njih avtomobil zadel v druzega. —Društva, ki so vzela Liberty Bond ali posamezni rojaki ,naj to naznanijo nam, da priobčimo v vzgled drugim. —(Sledeče so številke vojaške registracije za Cleveland: Registrirajo se je 74.503 belih državljanov, 4,793 zamorcev, 31.601 t-ujcev in 1.236 sovražnikov. Med tujce se štejejo oni ki nimajo papirjev, med sovražnike pa Nemci. Skupwa re-' gistracija znaša 100.100 oseb., V petek in soboto^ *se je registriralo 7.033 oseb. Izmed 100. 100 registriranih je prosilo 44.-911 za izvzetje od vojaške službe in 2.165 zamorcev. —Jako važen vzrok, zakaj ga naj ne vzamejo k vojakom, je podal neki Turk. Izjavil se je, da ima v stari domovini v Turčiji štiri žene, katere mora Avstrija ponuja Rusom mir. < v Petrograd, 10. junija. Ogromno senzacijo med narodom je v^b-udilo »sporočilo, da je avstrijski general Rohr ponudil Rusiji mir. Ruska vlada ne ve, ali je general to naredil na svojo roko ali je bil pooblaščen od svoje vlade. O tem se Živahno razpravlja. Bele zastave. t Pred tremi tedni je general Rohr, ki zapoveduje v Galiciji, .izbral izmed vsake divizije, katerim on zapoveduje dva moža kot' delegata, da se napotijo k ruski armadi glede miru. Avstrijski delegatje, « večinoma častniki, so »se približali ruskim strelnim jarkom z belo zastavo in trobentami. Rusi so spoštovali belo zastavo in se približali Avstrijcem neoboroženi. Tu je avstrijski general svetoval, naj se boji nehajo med Rusi in Avstrijci, ne da bi se čakalo vladnega odobrenja. Rusi'so odbili Avstrijce----- Kakor hitro so Rusi zaslišali,! kaj hočejo Avstrijci, so jim odgovorili : "Pojdite v Petrograd, če hočete mir!" Ruski poveljnik je prepovedal svojihi vojakom o tem nadalje razpravljati in je-odslovil vse avstrijske poslance, razven enega, pri katerem so dobili listine, iz ka- General Haig podi Nemce iz Belgije. 7000 Nemcev ujetih v notranjosti postaje v ChjHH Belgija, ko so se prikazali 8H gleški zrakoplovci in bombardirati postajo. Kaj^B je ušel smrti,'toda trije čaml ki v njegovi bližini so Rusko uradno poročila I Petrograd, io. junija. ^Jj^H patih, severo-zapadno od S falovke, so ruske poi/vedoJB ne čete napadle avstrijsfejilH ne ovire in pregnale AvstmB i ž njih s^elnih jarkov. Uti^H so tudi en nemški zrakoplovi« Skoro linčan, trdi m ilnlflWlJH Springfield, iMo., io. juftfHH V tem mestu vlada silno ogflgH čenje proti neznanim biijjH toni, ki so ukradli 14 mesjj^H dete Lloyd Keet, nakar so htevali odkupnino, toda °*rofe§B niso izročili nazaj, ampaj|||H otroka včeraj našli v nekJH vodnjaku mrtvega. Tisočy^H va množica je iskala bandiM po gorovju, in konečno je radnl žica odvzela šerifu sedem bjffii ditov, katere je šerif uieL VoM jo banditov, C. Piersol^H množica peljala rz mesta, lIH so mu djali vrv za vrat itioH potegnili kvišku, toda Hofl je neprestano trdil, da je ifiH dolžen. Konečno so ga izro&|H šerifu nazaj. Pravih morikjH najbrž še nimajo. "■"O1 1 , Silovita delavska nesrečni Butte, Mont., 10. junija, " jj North Butte je nastal v rudn||j ku požar, ki je zahteval stflM ne delavskih žrtev. Rešil^lfl so noč in dan na delu, so mttjfl nja, da nikakor ne bo mojgiMH dobiti delavcev, iz jame. &uii|9 se, da je še 175 rudarjev v j|jB mi, do katerih rešilci ne mor*T*. jo, dasi so prodrli 7200 ČevljdH globoko v rudniške prot^nH Nad 20 trupel so že prinestiMH dan. 212 rudarjev se ie ^jKjil vočasno rešilo. Ob času fgnja je bilo 415 mož v rudniku« London, io. junija. Nemška armada se še »sedaj ni popravila od strahu, ki ga je doživela, ko so Angleži pretečeni četrtek južno od Ypt^s s strahovito si-' lo »planili nad Nemce, spustili celo goro v zrak in razdejali ogromne nemške utrdbe, za katerimi so se Nemci pdčutili varne dve leti in pol. V petek so sicer Nemci zbrali ogromno armado in naskočili z njo Angleže, toda bili so tako »silno vrženi nazaj, da so zgubili tisoče mrtvih in ujetih, poleg tega so pa Angleži ujeli 7000 Nemcev. Novi napadi. ■Mjedtem, ko operira druga angleška armada V Belgiji,- fit pustijo Angleži počitka Nemcem na drugih frontah. Južno od Lensa so Angleži naskočili utrjene nemške kraje na fronti dveh milj in iztrgali Nemcem pokrajino pol milje. Številni ujetniki, strojne puške in topovi so prišli v nemške roke. To pomeni, da Angleži nameravajo v resnici z vso silo na-sikočiti Lens, »središče bogate premogarske železne industrije. Poročila iz Belgije naznanjajo, da so Angleži pri Messi-nbs dobili 30 nemških topov, dočim jih je bilo ravno toliko pokopanih v razvalinah. Nad sto strojnih pušk so Angleži zajedno zaplenili. Na laškem bojiiču. Rim, 10. junija. Znamenja kažejo, da nameravajo Avstrij-ci pričeti z ofenzivo v Triden-tinskem okraju .Avstrijcem je ofenziva omogočena, ker so premestili ogromne čete iz ruske fronte, kjer boji počivajo. Avstrijci napadajo v bližini Trsta in v okolici Gorice oni svet, katerega so jim Italijani odvzeli pri zadnjem sunku. Italijani so odbili vse napade. mora prenM. . —. i. 1 tj Washington, 10. junija. Pomožni tajnik poljedelstva Vroo man se je vrnil iz potovanja, na katerem je opazoval položaj živeža v deželi. Vrooman seje izjavil napram časopisju: "Vsepovsod sem slišal ljudsko mnenje, da se mora nekaj nemudoma storiti proti sleparjem ki dražijo živež. Štirje razredi ljudi so, katere sem opazil: Prvič ljudje', ki se bojijo, da bi vlada dobila kontrolo živil, tudi samo začasno, ker se boje, da bi vlada potem imela preveč moči. Drugič, fanatični pacifisti, ki niso pri volji, da bi vladi dalj orožje v roke, da bi prisilila sleparje k spolnovanju postav in jim preprečila njih zločinsko delo ob času, ko se naša dežela nahaja v siloviti vojni, uisiljeni nam od najbolj avtokratične sile sveta. Tretjič, zločinski izkoriščevalci, ki so uporabili boj med svobodo in despotizmom, da napolnijo svoje žepe z veleizdajo in s ikrvjo lačnih mož, žensk in otrok, četrtič, sovražnik v naši lastni deželi, nelojalni Ameri-kanci, ki imajo v srcu veleizda-1 jo, na ustnicah pa lojalnost, in ki izrabijo vsako priliko, da preprečijo vladi, da ne more , poseči po bolj drastičnih sredstvih, da zniža draginjo. V Chi-cagi je neki poljski duhoven •povedal vladnim uradnikom, da je pet žensk v njegovi fari iznorelo, ker niso mogle kupiti dovolj živeža svojim otrokom. In čudim se potrpežljivosti in neodločnosti ameriškega naroda. K sreči ta narod misli in je vlade v Washington!!, iki je storila že več korakov, da ustavi špekulacijo z živili. Gorje špekulantom, kadar pridejo vladi v roke, in gorje kongresu, če ne bo ob pravem času storil vsega, da ustavi špekulacijo z živili. Amerika v teh resnih časih ne more trpeti v svoji sredini veleizdajnikov, ki Mi vain nudimo niso zslo^o najboljših likerjev po sledečih i t - —C E M A M< ■ „,■*».,..»-,-..■ J * 7 — • — sMeim**• >*^. ..$4 5.00 Brinjcvec " £Q flft ' 6 stcWcnic...,..... ........4>0« UU • Troipiijjevec OO.UU Concord vinordede, (AA ft A pol berel............. ............?CU.UU Pri odjemu 5 in 10 galon, A A stane galona.. ......................) | BU(J .................. $40.00 Belo vino, f AA f%€\ pol berel............ ............ ^LLaUU Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galona.........$1.25 S ' " Za posodo računamo sledeče cene: za 3» 4, in 4)4 galone sodčke 50c, za 5,6, in 10 galon sodčke $1.00, in za S5 galon (pol berel) $1.50. Berele pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni chedk. Za vse blago jamči: THE OHIO BRANDY DISTILLING GO. 6102-6 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Važno! lxre£ite ta oglas in ga spravite jgq pojsneJJe čase, Kajti po not) i postaji ne bo H)eč. dovoljeno oglašati te Vrste trgovino. Ali vas veseli narava? Ted*j d priskrbite fotografski aparat, • katerim lahko delate najlepše slike narave. Pa tudi slike valih prijateljev in znancev. NajboUi« aparate dobil« pri * F. BRAUNLICH LEKARNA 1353 E. SSth ST. MP ranger motorbike , električna* 1 ' gJUČ ^SnO^'mi 44 VRST BARV« m 1N |vF4UKOSl BODITE SAM SVOJ GOSPOD £ tjg TŠ imejte Range kolo in pravočasno boste na delu, v crk-vi, na sestanku z prijatelji, ljubljenko ali družino. Vozite Be domov iz dela, dočim drugi čakajo ali hodijo peš. IZBERITE IZMED 44 VRST koles. Vsi so naslikani v naravnih bar- • vah v našem ceniku. Najpopolnejša izbira koles na Bvetu, vsi za TOVARNIŠKO CENO, od $15.75 naprej: 11) nm Hi Pfttfltimn POSULO "RANGER" kolo, ki ga liberate. MI OU URI HA rlldMloiUU plaCaMo prevoz do vaSeoa kraja, is trideset dal tm poekainjo da ee voslte. Ves pofokus je na nsSe BtroSke.' OBROČI, svetilke, kolesa In vse potrebno za polovične cene. ' ME Pfftl IITC nniMHI temveč pofiljite kupon ie danes ta naH vellkln novi HC rUdUl IC utnuiun tor^rnMke cene in ponudba, da ga trideset mIaPCYCLE COMPANY Chicago IZREŽFft TA KOTOM M fOŽLJITl CA ŠE DAMP , ^grbStfSS^ ££ novi vallkl c«nlk tonama — tolmnb mm In 30 Jat — po«hwl«Jp. Jo — ■ tam nHj na ot niwtf allM - MItn lil n 11 ■ - tr SELITEV, "»e Naznanjam vsem caltfenim Slovencem in Hrvatom, da sam se preselil iz št. 1165 Norwood Road na 1261 Norwood Rd. in prosim tem petom cenjene Slovence, da kadar želijo govoriti s menoj qaj pridejo na novi naslov. Te je peta hiia severno ed Superior Ave. na Norwood Rd. Imam tudi novo telefon, številko: PRINCETON 1506 W. Zapomnite si jo dobro. JOHN ZULICH, J^fcS 1261 NORWOOD RD. * -,---T—---t-----------—, J. S. JabloDsbi, Slovenski fotograf H m St Clair Ave. N14 Broadway Isdeluje slike saienitbe in druiinske slike, otroške slike, po najnovejii modi In po niskih cenah. Z4 $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti j MStoq). OT- VSE DELO JE GARANTIRANO. • A Čistei\je in likanje obleka DOBRO DELO.* NIZKE CENE. Moika obleke.................$1.00 Ženske kildje....................80s Molke aukt^s.................$1.00 Ženske dolge suknje........$1.00 Jopi«...............................80« Ženske obleke ..........$1.00 The DIMM DRY CLEANING Co. 739-W 1574 E. 55th ST. 1024 'A.J. D AM M, poslorodja. Tel. Main 2063 City. Central 1690 n V i 1 1 II John L. Mi he tic h ; SLOVENSKI ODVETNIK j; (ATTORNEY AT LAW) ' j j 902-04 Engineers Htdtf. m S314 St. Clair Axfe. '< i > Splošna slabost j * okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje In zapeke napravijo bolnika Jako slabotnega.. Da popravite te nerodnosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite * ♦ - ' / Savera's Balsam of Ufa (SEVEROV ŽIVLJEN8KI BALZAM) IZVRSTNA TON1KA. v^M 1 i' Csna 76 centov. Oni, Id dvomijo, naj blagovoljo čltati naslednje pismo, kate-§ ro bmo pred kratkem prejeli: "Želim m Vam uhvalttl it Serero* 2irU«nikl B»lwm. Ira^U Mm ' n*tMMUna boleCln« t želodcu, bila Mm Mlo ■Ufa* In tudi Mlc* nlMm Imel*. Co Mm porabil« eno steklenico Severovega ŽlflJtDikegi Balaam*, ao Izginile vse narodnosti. Prosim, objavit* to v čaaopUjn V korist vsem onim, ki imajo podobo* boMlD*.", Mrs. Pa«*£ of lloquah, Wis. Kupite fienrov* idrarll* v vali lekarni. Zahtevajte edlnole Severov*, d* M tako is ognete ponaredb. Ako A* moreta dobiti Beverovlh adnvii f vaiem kraja, tadaj pilite naravnost na W. F. SEVERA CO,, Cedar Rapids, Iowa . ..............................................................................Illlllllll............................. j koi IbpdtjSo /avezuikr poklicali J^fjf ^E* 1M ^. Ilj eL J joracijo. Prikl bo^čas, (ko bode- šitev, ^ruisjkega carizma mora m-Qgocno uplivati na japonslki "" ■.....t Svetovna , demckrj|dtj| ifo mno^o ponižala k svetovne- luiw Lmm*§> trfsii do spbznanja, da ni ljudstvo tistr faktor, ki zahteva, vojno, ampak cesarji in kralji, fn čifti manj- cesarjj^v , in (kraljev bo, tem mafij 56 vojake. Danes, ko je japonska še monarhija, pre-' ti Žjed. državam še vedno lahko napad odv strani Japoncev, če pa Japonci uvedejo republiko, pa japonslka repulblika fle bo imela nobenega spora z ameriško republiko, (kajti ameriško ljudstvo kot japonsko ne : bo želelo in ne bo dovolilo, da j pride do vojne. Da pa smo da- i nes za vojno, je ipa kriv pruski i militarizem, ki hoče » narode j podjarmiti. In dolkler pruski j militarizem ne bo uničen, m o- j ramo -zahtevati nadaljevanje I vojne da uspešnega konca. JTo I je ideja ameriške vlade in mi i vsi bodemo podpirali našo via- | do v tem smislu. In mogoče še tekom te voj- | ne, ali pa kmalu po vojni, bo tudi Japonska deležna enega in edinega blagoslova strašne ev-Dalje na tretji strani. —....... . » ; mmAmmmrn ■ stvo, pota ko }t njih vladaj zadovoljili politike^Ifo 6|o-| ^bravalo bo sledilo Rusom in zahtevalo, da -'fluafi odločilna beseda, namreč Ja-fflVCfim masi naroda _ Današnja japonska vlada je popolnom^ odkritosrčna in zvesta zaveznikorjju Japorffci so povzročili,. da je bil Paciftčni ocean \|^|a||a zavezniške trgovske ladije. Japonci so pomagali zaveznikom na različne načine. Pomagali so ruskJ arnlatji v razni/h ozirih. In sed^j se poroča, da je oddelek japonskega brodqvja dospel v francoska pristanišča, da pomaga zaveznikom loviti submarine. Japonska je naredila -do danes kolikor je Nemčije, Turčije istotako. Za- J veznikom ni potreba "novega 1 ozemlja. Ce razkosajo nemško j in avstrijsko državo na ta na- 1 čin, da jim odvzamejo one < zemlje, kjer .prebivajo ne-nem-škj narodi, bo Nemčija in Av- 1 s tri j a s tem dovolj oslabela, da 1 v bodoče ne bo mogla več iz- < zivati Evrdj>e. In ker se zavez- I «v*» " flsL n * J^^vfj j Mpjbsu? jdoto^jo jbi ^Jft H in Vprašujemo se, za^j je Amerika v . da uniči ta sistem, aa se izruje š" korenino vred mifitamem : Prusije, ki melje ko&i sesVrk-' , datnih žrtev, da gnoji svoja r zemljišča. Francija Jcrvavi, ko-. maj z^ujie svojo fronto. 'rika inot-a priti z največjb mow-jo na pomoč zaveznikom, mora zastaviti vse sile, ^da stori konec temu sistemu. In. kadar 3>o zrušen kajzer — in zrušen ne more biti drugače kot s popolnim porazom, ker nemški narod sam neČe vlade spremeniti — tedaj bodejo imeli narodi besedo po vojni, ko Ibo vse končano. Dotedaj pa, dokler se vojna ne neha, morajo £jedi-> njene države zastaviti vse sile, da unilcijo kajzerja. In zato je Amerika v vojni. Vsakdo greši proti samerAu sebi in proti svojim otrokom, kdor oporeka Ameriiki njen vstop v vojno. In da ni bilo A-m-erike, ki se je v zadnjemr trenutku postavila na branik demokracije, bi bi]o nemško kopito že v FTanciji. Pomnite, da so francoske hrabre in junaške čete in angleška mornarica preprečile, da niso Nemci že. zdavnej v A-meriki. Mi tukaj uživamo vse dobrote, imamo vsega dovolj, ne čutimo vojne, a francoski siromaki nas branijo v Franciji v istem času, iko branijo sebe, Angleži nas branijo -ravno tako kot sebe, ker brez Francozov in Angležev bi »bili tudi že mi pomandrani, (kx nismo bili pripravljeni. Obilico, ki jo imamo, zadovoljnost, ki jo uživamo, se imamo zahvaliti Angležem in Francozom. In skrajno sveta dolžnost Amerike je, da čimprej postavi v Francijo dovolj močno armado, ki naj iztrebi,iz •zeml/e one,ki kosti svojih žrtev potrebujejo za gnoj svoje zemlje, - -o-- Japonska republika? Odkar se je porušil carjev prestol v Rusiji, se nahaja v zvezi zaveznikov še dvoje držav, 'kjer nimajo še dlmokra-tične vlade. To je Japonska in Italija. Anglije ne smemo prištevati k monarhističnim državam, kajti v Angliji kralj »tak nima nobene; pravice, m ima celo manj oblasti kot predsednik 'Zjed. držav. Anglija je demokratična država. Tudi v Italiji je v političnem smislu veliko več svobode kot jo je v Avstriji. Italija ima naroden parlament. Japonska pa je ustavna monarhija, in deino-kratizem tam nima mnogo privilegijev. Veliko onientalno cesarstvo je v resnici oligarhično, in ljudske mase imajo tam ja-ko malo pravic. V Evropi so Francija, Rusija in Portugalska republike. Anglija je republika v vseh ozirih, samo v imenu ne. Srbija in Črnagora imate dinastije brez pomena. Ljudstvo je tam prva moč, in ljudje, rojeni kot kmetje se imenuje kralje. Na Rumttnskem sicer ni mnogo demokracije, toda celo tu je ljudska ustava podlaga vsej vladi. Konec ruske avtoloracije in vstop Zjedinjenih držav v vojno pomeni, da Japonska, kot ustavna monarhija ima težavno pozicije v zvezi ostalih narodov napram nemškemu kaj-zeriizmu. Japonska je edina, ki ni s celim srcem na strani svobode in enakopravnosti vseh državljanov. ^ Japonska se je pridružila zaveznikom iz dveh vzrokov: Prvič, ker je bila po pogodbi obvezana "z Angleži, da jim pride^ na pomoč, kadar so A-ngleži napadeni. Drugič pa, ker je Japonska v tem videla priliko^ da prežene oblast Nemcev, iz Daljnega Vztoka. Tu je Japonska videla svojo edino korist. Hotela je izpodriniti Nemce iz vzhodnih pokrajin, da potem upelje svojo oligarhijo in hegemonijo na Daljnem Vztoku. i , .. ' t cijo za naše vojake. Pomagali bodejo svoj lastni rpd uničevati. Mi pa pošljemo v Belgijo naše ranjence, katerim damo belgijsiko zemljo, in taRft bodejo polagoma Belgijci zginili s tega sveta, prvič ker jih bo lakota vzela, nekaj jih je bilo pobitih, ostali pa se bodejo razkropili in uničili v Nemčiji. Seveda, po vojni pride vprašanje ali mi dobimo Belgijo ali ne. To bo jako lahko. Kajti glasovali bodejo "Belgijci". In v Belgiji bodejo večinoma Nemci naseljeni, ki bodejo seveda odobrili, da pridejo pod nemško vlado, kajti Nemci bodejo držali z nami. To je peklensko zviti načrt nemške vlade. In Amerika se mora zavedati, da Nemci nekega dneva ravno tako lahko pridejo sem in uničijo s hitrim dejanjem in taktiko vzhodno ] Ameriko, potem pa porabijo , kar morejo. Le skrajna pri- , pravljenost ameriškega naroda ; in najbolj izdatna pomoč za- j veznikov more to preprečiti. Mr. Walcott je nadalje vozil j se po vojnih poljanah nekdanje , Poljske, 'katero »so zasedli I ( Nemci. Vozil se je po cesti, , kjer je korakala nemška arma- i da. Videl je cele kupe cunj in ; kosti na cesti. Radoveden je j vprašal generala, kaj vse to pomeni. Nemci so mu odgvorili, da so to obleke in kosti umrlih poljskih otrok, žensk in starcev, ki so od lakote pomrli. Nad pet milijonov otrok in žensk je na ta način na Poljskem, umrlo. Na Pbljskem sploh ni nobenega otroka pet let »starega. Vse je izumrlo. In tudi to se je zgodilo po natančno premišljenem načrtu. Nemški general, do katerega se je obrnil Mr Walcott, mu je dejal: "Kaj me vprašujete, zakaj je tako? Tako mora biti. Pravite, da sem , jaz podpisal povelje, da se mora vzeti vsa hra»na Poljakom. Gotovo da sem podpisal, podpisal sem že toliko, da sam ne vem kaj. Če bi imeli Pbljaki jesti, bi se puntali, bi bili zdravi, tako so pa lačni, umirajo, in ( nam je to prav. Saj sitnosti ne bodemo imeli z njimi." — "In kaj »so storili Poljaki, da so zaslužili tako usodo?" je vprašal Mr. Walcott. — "Nič," je odgovoril nemški general, "na pot(i so nam. Mi jih ne potrebujemo, zato pa naj izumro. Po vojni bodejo Nemci potrebovali mnogo zemljišč, gospodarstev, itd. Ker doma ni vsega dovolj, moramo dobiti drugje. Zato naj pa Poljaki izumro da zasedejo Nemci njih mesta Prepeljali smo jih že 400000 v Nemčijo, da obdelujejo naše kmetije in delajo v tovarnah za municijo. Jesti jim damo toliko, da se J>o koncu držijo, več ne potrebujejo. Skupaj z Belgijci in Poljaki imamo v Nemčiji en milijon,delavcev. In pomnite, da nimamo teih, bi morali naši ljudje delati na kmetijah in v tovarnah, tako jih pa lahko pošljemo na 'fronto, kjer imamo vedno dovolj rezerv..." Mr. Walcott se je peljal po široki cesti, in je na potu treh milj naštel 384 mrtvih trupel . otrdk im žensk. Nepregledne ja-r te kavk, vran, krokarjev, jastrebov in druge živali je plapolalo po zraku nad temi trupli, podrugod pa, kjer ni bilo bli-1 zu človeka, so te ptice trgale • človeško meso in drobovje, da i se je kadilo. Ostale so sameko- • sti na poti. in te kosti so pobi-1 rale nemške ambulance, da jih ► porabijo za »gnoj. Nemci torej " s kostmi, Poljskih otrok in l Vedno in vedno se ponavlja Ivprasanje: Zakaj smo v vojni? liAli je bilo potrebno, da so Zje-Minjene države »šle na pomot piave zm ikoni ? Kakšno korist bodejo imele iZjed. države od i vojne? Ali se gre za materijal-iie interese ali za kaj višjega? h Danes vojne ni več tako lah-flo) napovedati kot je 'bilo tri lepil nazaj. Gotovo je, da če bi Bfiidje pred tremi leti imeli isto l&amet, kot jo imajo danes, da Avstrijski starec ne br napove-|ial vojne Srbiji, kajzera bi pfcmci raje zadavili kot mu do-E|Ui igrati »se z narodnim živ- < jem. Resnica je, da je šele ||p>jna z vso svojo grozoto spa- » H&etovala narode, in nekateri Up danes že tako daleč, da ne, 1 morejo nazaj, dočim se drugje ■jflf^rin i pripravljajo vstaje. | * £akaj se je Amerika podala 1 Hpojno. Zato, da bo ameriško < ljudstvo zastopano pri mirovni KBtforenci vseh narodov in za- I K da pomaga zatreti in uniči- ] K'naj večjega moloha vseh ve- i Kv — pruski militarizem. To |je dejstvo danes, da če se ta militarizem ne uniči danes« da ! IKpreživel še moga leta v stra-Hji bedo in gorje narodov. Kefea je uničiti sistem, ki je I Ktjjal ta militarizem, in ker 1 K: Nemci sami necejo ali ne 1 ■prejo uničiti, mora to delo Hpdrugi prevzeti. In raditega j Kje Amerika podala v vojno. 1 iKričečo sliko posledic pru-Higft militarizma je pravkar HgpiMr. Walcott, ki se je na- j pajal' nad dve leti ha vseh 1 ipontah Evrope in se je pred Hpfij meseci vrniil v Ameriko. 1; Walcott je govoril prete-Hpl petek pri (zborovanju cle-Hpandske vojne komisije s ta-■p prepričevalno besedo, podal Hp&iiko dejstev, da če bi bilo ■P«|jlOšino oznanjeno med vse-H$ narodi, bi se dvignili kot en |fp»i in čimprej uničili sistem Hpiajzerja, ki je zastopnik takega sistema.'jr V Blr. Walcotf je napr.voj go-IgDril o Belgiji. Vprašal je, kaj ■lAmerika naredila *a Belgijo, wžto nesrečno 'Belgijo,'ki je bila prva žrtev pruskega milita-, B&tma. Ali so Belgijci krivi, da pfefrajo umirati lakote, da je Krh dežela razdejana, da njih Kbe in otroci ležijo mrtvi po gmpjnih poljanah? Anglija in ilroncija dajete vsak mesec osemnajst milijonov dolarjev, Mi' preživijo pet milijonov za-pinčenih Belgijcev. Nemški Pjtook>h ne da nič. In Amerika, m bogata dežela, ta vir vsega, Sfitf fnore svet imeti, je dala ko-inaj dvajset milijonov v treh Iptih krvave vojne. In Amieri-fkanec misli, da je to dovolj. Niti najbolj prepričevalni govor-|nik v duhovski obleki ne more prižnici naslikati pekla sil-piejšega in groznejšega, kot je Ipdklo, ki ga imajo Belgijci, In pit to se dela sistematično, po PjlMančno premišljenem načrtu. I "Mr. Wralcott je bil lansko lepo v avdijenci pri nemškem guvernerju Belgije, generalu Bis-itingu, ki je pred nekaj tedni ■PtTlrl. Vprašal je guvernerja, ptaj misli Nemčija z Belgijci na-; rediti ? Pred očmi nemške vla-umirajo Belgijci od lakote, ■»Je vendar-wtamx, da je Bel-|gija sicer bogata dežela. Gene-f^al Biesing je odgovoril: Mi že-|Umo, da Belgijci stradajo in tr-Ipijo. Mi celo pomagamo, da je lakote v deželi. Kakor »hi-' nor sprevidimo, da se Belgijci i« morejo več preživeti, jih na-gložimo na železniške vozove in Ejptljemo v Nemčijo. Tu bodejo Korali delati v tovarni muni- Zakaj smo v vojni. NARdCNINAi ''P ma Amerito S ^ ti'fMOOlMa CtefdLpa poJ*i?4M> rrn.r.n i ;,■-----------—^ - r^----—r-r------------- lni) ■ Wi'; .fp=14—» ■*» a« P**M m "Oi iil» li»l' fcl 11>»" au»w.cm»av».M currnjuro. orno nuW«i qrr. wwcwoh tm_ MDWARD KAUSft, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. I tod by 25.000 Skvcains ia ike Gty of Ckveland and elsewhere. Ilrertisnf rales oa request American in spirit foreign in language i|ty CK^A^^SrtlST*.-,---- A>8, NO. 68. Monday, June it. '17. KSS>>y s j. j&m. '..- ..... - - ■■ s • • '• Vt kamenolomcev ipicoc work. Mi garantiramo najmanj 27c in pol na uro. Naredite veliko več. io ur na dad-Stalno delo čel6 leto. Nbbene skušnje ni trefta. Kamenolom blizu • Amherst, Ohio. Dober prostor za življenje. Vprašajte pri (69) The Ohio Qiiarrics Co. 1306 Citizens Bldg. fcl ■■ IBWH1W—W—II ■■■! 1 11 ' ......f ,j |v i r If. J* t . SIEGELSTEIN m| f, r 1 li 1111 ti > '« 3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVL blim E. 9th St KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in s istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANfrORI. JIH V EVROPI Undo* aru S. s), do 1 pop. 7. ivri. do S. mi. ,10. do 12 dop. ob n*d«lj*k. Ixrt&if ta oglas, da n* pozabit* naslona ■----- — - — Veliki loti nizke cene na MwJfaLAStCiak^ bmi. mmtmviki po cestah. Efebrična M, vodovod, fina drevesa. Blizo novih tovaren, OGLASITE SE PRI LOUIS RECHER, »fi1* ALI PRI DAN GARAP1Č, 7R,V* JOS. ŽOKALJ " 6408 ST. CLAIR A VE. J SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN PQ3ET MOJE TRGOVINE. Velika zaloga finih moških klobukov, kap, hlač, iti, «r VSA MOŠKA OPRAVA. TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE. TU- rftMCETOtf tSSS-L FRANK ČERNF JL - SLOVENSKA TftGOVIM A MmA S, FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-; F0N1, SREBRN1N0 IN ZLATNINO. I 6033 St. ClAir Are. Kadar itlltc kupiti dobro tiro In dntf o zlatnino, Colombia frafofonc, plošče t v«h jezikih, posebno importirane slovenske plošče is stare domovine ter Yfe t to stroko spadajoče predmete, obrnite if zaupno na trojega rojaka. Prodajam tudi *a meeečna odplačilo. Točno popravljanje ur, slatnise In grafofonov. Vsako blago je jainčeno. Naprodaj so nove hiše po $4150, jako široki loti, 6 sob hiše, kopališče, basement in podstreha. Popolnoma moderna hiše in pošteno zidane. Trd les povsod, pralnica, elektrika in druge moderne potrebščine. Odprto vs»k dan, tudi zvečer in ob nedeljah. Pridite in oglejte si te hiše. W. H. Rounds, 880 E. 143rd St. severno od St. Clair ave. (71) Naprodaj je hiia za 2 družini, škriljeva streha, cena $4000, na lalhka odplačila. $500 takoj, drugo kot rent. Lot 50 čevljev fronta, in več oe hočete. Vprašajte pri A. W. Em-erich, 16205 St. Clair ave.« Phone Wood 58 ---(70) Naprodaj je hiia s 7 sobami na 4409 E. 85th St. med Tioga in Connecticut ave. blizu Warner Rd-. Pokličite Bell Broadway 1006 J. ■ • (69) /1 •'*'..' r VABILO na piknik, ki ga priredi dr. Složne Sestre, št. 120 SSPZ, v nedeljo, 10. junija na Kasteli-čevi farmi v Euclid, O. Na programu je nekaj jako zanimivega. Najlepša .punca dobi zlato zapestnico, vredno $15 in rtaj* boljša plesalka dobi šopek cvetlic. Za mladino in starino« bo igrah} izvrstna godba in har* monika. Za fin prigrizek in do bro postrežbo bo skrbel odor. Vabi se vse rojake in rojakinje k obilni udeležbi. (67) Odbor Tri sobe se dajo v najem 2a 2 osebi. Vprašajte na /421 E. 53rd St. tzgorej. f (68) Dobra kuharica dobi takoj stalno in dobro službo. Pomagati je treba v dining hall. Jako dobra služba za ,p + Opremljena soba za 2 ipečlarja se odda. 1118 E. 64th St. (67) Lepo opremljena soba se odda v na/jem. Tudi brez opreme. Vprašajte na 6525 St. Clair ave, ■ (69) 1 [ , 4. \ Javna zahvala. Vsem udeležencem piknika društva Cafniola Tent, 1288 The Maccabees, ki se je vršilo dne 13. maja na Kastelpevih farmah, se tem prav lipo zahvaljujemo, kakor tudi vsem darovateljem in tistim, ki so pri piknikih sodelovali. Posebno hvalevredno je bilo mirno obnašanje udeležencev, katero so pripomogli, da je naš piknik v talko lepem redu in miru zvr-> šil. Za obilen obislk ob r.opetni priliki se priporoča (67) Dr. Carniola Tent, 1288. •Bell Rosedale 2377 W, Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. P. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio." ' (X49) ' Naprodaj so hiže in sicer osem hiš na Norwood Rd. štiri hiše na 65. cesti, 2 hiši na 66. cesti, 5 hiš na 68. cesti, 6 hiš na 72. cesti, 3 hiše na J4. cesti, 6 hiš na 77. cesti in 4 hiše na 61. cesti. Zelo poceni dobite hišo in tudi na obroke. Oglasi se pri nas, 1065 E. 66th h.. 'c •. .• ; i ife' L V teh dneh draginje, v ufep-'*' i-Mllr^l j" ' ' r. *r ; ■ | v, * i, T~ ' \ . ' naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad druiinskega preračuna. Po-polna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vat nape. ljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranit« bodoče neprilike. ' •1 ; • • % .. * Trineijevo ameriško grenko vino je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo badli, pomaga prebavi povrne apetit in utrdi kri in ielodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakteriji V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervocnosti, neredih v Želodcu, pri spremembi življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $x.oo. Po lekarnah. Trinerjev liniment . „ I pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokHne, napetja, trd vrat, itd. Je osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena 95 in 50c po lekarnah, po poŠti 35 in 6oc Trinerjev pomirjevalec kašlja * " "'"" " 1 ■ - je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd| Cena jsta kot liniment • ' i . • ' • Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih ras* stavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco,' 1915, največje darilo Pa* namske razstave, 1916. Joseph Triner, JC EMIST 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. * J Hu!. i ,i t }'/ * ./;„ . ifa.«'•', "i^dmKfli^^H v Organizacijo vseh društev, Jed- sklicati, posebne^Tesolucije sprejeli in postavljeni bi morali-biti močni Odbori, da se ustvari dobro organizirana propaganda, da H»e posojilo ,tpopulafizira in^ da se vsakdo podpis na poso-! jilo. In to se mora storiti takoj. Prominentni možje,, uplivni in sipoštovani med Amer^canci, bi se -morali organizirati, da delujejo neumorno v ta namen. Časopisje tisika»no v tujih j-e^ zikih je z največjo ljubeznivostjo šfor ves čas na roke .vladi, in ameriška vlada s posebnim ponosom zre na to časopisje, ki je tako požrtvovalno za svobodo. iSlovenci, vi ne smete biti zadnji Tudi za vas je ta vojna — bodoča garancija za mir in svobodo., Kupite mir s svojim denarjem. Dva fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje, ali tudi brez hrane. 6123 ^St. Člair ave. za- daj. _(70) Dve ali tri sobe oddajo v najem. 659 E. 160th St. (70) Naprodaj je nova hiša, zraven pet lotov, 2 kravi, 3 prešiči, 160 kokoši, velik vrt, vse to se proda ali zamenja s city property ali s kako trgovino. Vprašajte pri M Ipavec, Box 175 A, Settlement Rd. iWest Park, (70) Proda se poceni otročji voziček. Vprašajte na 5519 Carry ave. -.......... i Slovenska perica zeli "prevzeti pranje na dom ali pa pri družinah. »Čedno in točno delo. Antonija Podpivšek, 1038 E. 70th Street. (70) V najem se da stanovanje 6 sob Vprašajte pri Atncm Kaušek, 6202 "St. Clair ave. £>*lo dobijo možje za v tovarni. Stalilo delo, dobre plače. Vprašajte na 1170 Ivanhoe Rd. St. Clair al| East Cleveland kara. POZOR! Na zabavnem večeru dne 2. junija od dr. Sc£a v Collinwoo-du je neka ženska pozabila denarnico. Katera jo pogreša, •naj se zglaisi pri John Markič, 669 E.' .1159th St. NAZNANILO. Opozarjam članice dr. Srca Marije(staro^, da pri prihodnji mesečni seji t. j. 14. junija prinesejo vse vstopnice in denar nazaj, katera ima še (za oddati, da se po tem računi zaključijo. Sestrski pozdrav. Fanny Trbežnik, tajnica. Dobro areditvo za vtreti m UM naajkati pri Mbtma Sobaro anjmiai doma/Dr. RtcktMfkv ""T"" PAIN-EXPELLER te«ft» *mA 80 Ut T*ltko prlm*n> mxl Blawod — MU« ITftti Jedlne prerl 1 rarstrene saaaka sidra. Ha. la BOa. t likindi In mmit «4 P. AD. RICMTBR * CO. T4-SO WMUegtoa Stmt. Nw Verk, H. V. POZOR! Znancem in prijateljem naznanjam, da sem prevzel v vodstvo gostilno Fr. Prevca na 964 Addison Rd. Priporočam se vsem rojakom, posebno številnim znancem in (prijateljem, da me obiščejo v obilnem ste-1 vilu. Postregel jim bodjem -vedno uljudno, točno in vselej s svežo pijačo. Poleg gostilne je restavrant za rojake. Domača kuthinja in jedila, po zmernih cenah. Se priporoča rojakom. FRA1NK PREVEČ, Frank Hočevar, osikrbnik (69) Dva fanta se sprejmeta na stanovanje s hrano ali brea 1271 E. 58th St. (£7) nniimrmiiniiiiiMiiiiimmimiimmmn I FRANK WAHČIČ, i \ ; Sloveada MWai Trgovini - 74S £. 152nd STREET i COLUNWOOD, OHIO ! yiitntmmMnimniiiummnniiiiiiiiml? Več fantov se sprejme |ia hrano in stanovanje. 5351 St. Clair ave. (67) Opremljena sofii za dva fanta se odda, s hrano vred. 1102 E. 66th St. (67) same razvalme, je bito srediscp rudarske obrti in trgovine..-Gi1-ški in drugi trgovci so se neprestano Oglašali na Bfclldnu in za dobre denarje kupovali od tarnotmjih (prebivalcev rude, katere so potem priodajalP z1 velikim dobidkom najprej po svetu. O Črni -gori in o Albaniji še ni dobrih in.zanesljivih podatkov, kajti te zemlje so »e tako s-itno nahajale' v neprestanem boju, da zemljepiscem še ni bilo mogioce vs« rudarske kraje teh dežel preiskati. ** Srbija bo brez vsake sumnje v bodočnosti jako bogata zemlja. Poznana je danes Srbija radi svoje živinoreje in poljedelstva, in tudi danes se lahko že govori o srbskem rudarstvu, pkwebno v se vero-^hodnem koncu izemlje. Okraji pri Mi-Ianovču in Majdanpeku so svetovno znani za dobro rudnin-stvo. 5«: celo Rimljani so tam kopali baker. Za časa turške vlade je rudarstvo prenehalo, dokler ni bilo leta 1818 znova zbujerto. In to balkansko bogastvo, ki še ni razvito j-e tudi mnogo krivo, da so Germani stegali svo je. neopravičene roke po njem, da se jim je pohotelo pio tem bogastvu, katereiga so hoteli imeti za-stonj v svoji oblasti v nadi, da skrušijo srbski narod, ga naredijo za sužnja, potem ; želodcu. Kamen, rak ln mehurji ] | ▼ želodcu, neprebavnoat, zaprt- . i Je, dltpepala, zguba apetita pri- < • haja od tega. Devet evropskih selile zdravilno upllva na lelo- •» dec, In bolečine lglnejo. Ce 41 ; imato slabo sapo v ustih, slab \'t apetit, ste leni, ali vam pro- • > vzroča sitnosti neprebavljena ' ; hrana, rabite !! DCVCT EVROPSKIH ZELIŠČ. \\ , Tlsofie lih Je rabilo in so bili ;; sdravl, to je naravno zdravilo, .! ki Ano upllva na ielodec, kri In ' • jetra. Cena zdravilu je $1.00. ]; Naprodaj pri Guenther Slovenska Lekarna Addison Ritf. 4 St. Clair ave. ! Roman is 18. stoletja« , Ifiplnl L K. T*mU. Piakvitil Stofu KUsa. _____ I bla krajevni tajnik takoj javi spremembo na vrh. tajnika. > Ali/ste že kupili ameriško vojno posojilo? Kupite lahko od $50 > naprej, na lalhka odplačila. De-. nar je bolj varen kot na banki, r ker posojilo garantirajo Zjed. . države z zlatom. Nosi 3 in pol ? procenta obresti. Za pojasnila OBRESTI .t; SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK im p* pravilih plafam do / t« 4% v ' ■ " ■ Stp CUir aad S5tk/9t >nd Hvm N*w. York ^ _-___ / Vino! o I SLOVENSKA k g GOSTDM g; Ruvklun vino, pivo j J J. Kozely, 3| K 4734 Hamilton av. ® l; Vino! (Wed. Frt) i National Drug Storel Slovenski lokama. vogal St. Clair ave. in 61. cesto. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V z**| logi imamo vse, kar je trebafj v najboljši lekarni. (45) I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. " H 3222 LAKESIDE AVL _ 1 ^Bfl Se priporoča Slovencem ▼ obilen obisk. Toinn poetre- f iba. Vedno eveie pijače, t v . SLOVENSKA GOSTILNA I * "*• - ».KaaH — kjer dobile fino pi- | jačo, dobro pottre* žganje ^tojikerje | trabe nesteUeoieo . Jopnlooo. M • SBSSB^SmmSSŠ ' Cmr aM*M' Ddtšk palaOT^jO .JOSIP KALAN, atttl «t n air -r J. ^^ torek v mesecu 068. uri zvečer 11 v J. Grdinovi dvorani. 6025 St Clair ave. (Sept. '17) Slovensko dramatično in pevsko društvo "NAI DOM", Collinwood, O. Zboruje vsako prvo sredo v , mesecu ob 7.30 uri zvečer v Stakičevi dvorani 391 E. 160th , St. Pristopnina k društvu 25c , in mesečnina 25 centov. Preds. Joe Prevevšek; podpredsednik Rudolf Gorjup; blagajnik Lojz Prevevšek 14721 (Sylvia ave. I. tajnik Gustav M. Kabaj, 446 E. 156th St. II. tajnik Josrp F. Durn,« 689 E. 160 St. zapisnikar Frank Jurečič. Nadzorni odbor: Frank šibe-nik, John Debeljak, Joe Tekav-čič; igrovodja" Gustav M. Ka-bay. Dr. Z. M. B. Načelnik Fr. H. Mervar, 1361 E. 55th St. predsednik Louis Mlerhar, 115I9 E. 58th St. tajnik Andy Sadar, 1146 E. 61. St. Društvo sprejema mladeniče in može od 16. do 30. leta. Društvo zborujo vsako 3. nedeljo v' mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne. _l............-M. .,....... —.. .-..— ..„,/_ Slov. Kat. Mlad. Pod. društvo SV. ANTONA PAD. Predsednik Joseph Globokar, 3546 E. 81 st St. podpcefls. J. Nose, 354; East 81st Street. I. tajnik Ladislav VolcanŠek, 3564 E. 82nd St. H. tajnik Edvard Volcanšek, 3564 E. 82nd St. I. načelnik Alojz Gliha, 3552 E. 80th St. II. načelnik Anton Kožuh,' 3611 R 9ist St. hornist Joseph Globokar, 3546 E. 81st St. Društvena seja se vrši vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Mike Plutovi dvorani. Društvo St Clair Grove, št 98. W. O. W. ' Zboruje veaki drugi in četr-ti pondeljek v mesecu v Birkovi dvorani. Predsednica f Ana 4Laurioh, 1177 E. 58th 'St. tajnica Mary Jančigar, 1391 E. 51st St. bla-gajničarka Antonija Skrjanc, 6124 St. Clair ave. podpredsednica Jennje Jerič, 1166 E. 6ot)h St. svetovalka Mary Zlakrajšek 1008 E. 66th St. spremljevalka Frances Riiptnik, 1157 E. 61 st St. Nadzornice: Frances Lau-sche, 6121 St. Clair ave. Mlary Jančigar, 1011 E. '63rd St. Margaret Novak, 1117 E. 61 st St. Dr. zdravnik H. A. Herkner, f928 E. 79th St. (Jan. rst '18) * IMENIK • krajevnih društev SDZ 1917. Slovenec, Št i{ Preds. iA..Oštir, 1138 E. 61. St. taj. Jos. Žokalj, 6408 St. -Clair blag. F. Osredkar, jo68 E. 68. zdrav. J. M. Slešikar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v ifiesem ob 1 uri pop. v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. Svob. Slovenke, št 2. preds. A. Kalan, 6101 St. Clair taj. Al. Čebula r, 1207 E. 60. St.' blag.' M. Poznik, 1177 E. 6d. St zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruj« vsaki drugi četrtek v mesecu'ob 7'. zvečer v Jos. Birkovi dvoran1, 6006 St. Clair ave. Slovan, št 3. preds. A. Jankovič, u<36 E. 61. taj. J. Skupek, 6025 Bonna ave blag. R. Perd^n, 6024 St. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 st. Cla'r ave. — Zboruj* vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Jos. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair ave. Sv. Ana, it. 4. preds. G. Supan, 5422 Stanard taj. iM. Modic, 1033 E. 62nd St. blag. J. Grdina, 6127 St. Clair zdrav. J. M. Seliskar, 6127 Su Clair. ave. — Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvora-ni, 6025 St. Clair ave._^ Napredni Slovenci, št. 5. preds. F. Cvar, 3857 Laikteside taj. F. Weiss, 6926 Hecker ave. 'blag. F. Butal^6410 9t. Clair zdrav. F. J. Bern, 6202 St Clair ave. — Ziboruje vsake drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdinovi dvorani. 0025 bt. Clair ave. * . I en zvonov se ni oglasil za pokoj njene duše, in ni se darovala v njih mi ena maia za mir Pa tudi za drUge sirote, ki so nekdaj stegovale v solzah roke za njeno miloščino, se niso spomnile nr* enim očenašem velike dobrotnice; temveč .so pa obsojali javno njeno življenje in dela, govoreč, da njeno usmiljenje ni bilo sad pobožno- 1 sti in ljubezni, temveč časti-hlepnost in liselmerstvo. Tako plačuje svet t r " Konec. DRUŠTVENI OGLASI. , Kranjsko Žensko podporno dt. Srca Marije (staro). Preds. Ivana Pelan, 11/33 Norwood R,d. podp. Marija Grdina, O025 St. Clair ave. tajnica Fannie Tifcežnik, 1177 Norwood Rd. " "M\aigdalena je pri meni! Streže mi." "A Jelena?" "Ona se odtujuje!" "Ali si jo poklicala k sebi?" "Bojim se, da se ne odzove moji besedi!" "Zmotila si se. Ona me je tako prosila, da jo k tebi privedeni. . .no, saj sem jo tudi privedla." "JelenorV' je zaklicala Gita radostno. "Da njo!...Čaka na hodniku, da jo pokličem; bala se je, da bi je ti ne i&prejela..." »Materinska ljubezen se je .prebudila za hip v Giti z vso silo. "Ah, kako bi je ne?" je dejala z mehlkim glasom. "Komaj čakam, da jo objamem. Jelena, Jelena," ter je stekla k hodni-, kit. t Na ta klic se je prikazala «a pragu krasna, mlada žena z dveletnim detetom na roka!h. Bil je unutk Gitin, prava očetova slika. "Moj otrok!" ter jo poljubila in objela. i "Ah, kako sem srečna, srečna brezmejno!" je vzkliknila Gita ter vzčla vnulka Jeleni, ki «ga je strastno pritisnila na prša. "Samo zdravje mi daj sedaj in življenje.. .moj Bog." Siroti se ni izpolnila ta želja. Njena bolezen -se je vedno bolj slabšala in v hladni jeseni je morala Gita leči v postelj. Dva meseca na to jo je vzela smrt. Umrla je v naročju svoje dece, I ki ji je bila največja tolažba do smrti. Vest o Gitini smrti se je takoj drugi dan raznesla po Za- ^ . s/jit.1.?, , ; .ii' - T' ' li-ji.J.,.,1.11 moral to deliti s svojima pastorkama? In gospod asesor je govoril o tem, in njegov vpliv je velik. Vsa gospoda bo držala z njim in dovoli vse, kar bo zahteval za otroka. Zana se je sedaj prvič kesal, da je tako samotno živel, da ni imel nobenega prijatelja, ki bi mu sedaj, v sili pomagal. Bil je tudi neuk. In k temu še kurator! To ga je še najbo[j vznemirjalo. Dokler je gospoda popisovala imetje, je Zana premišljeval o svojem položaju, iščoč izhoda. Zvečer se je bil vse spremenil. Postal je zelo Ijubeznjiv z gospodo in hotel jih je razvese-* ljevati pri večerji. Ko je Gita odšla spat, je ipričel Zana tiho odkritosrčno in zaupno govoriti. "Naj mi oprostita, gospoda, je pričel Zana z zelo milim glasom,"če ju vprašam, kaj vse zahtevajo od mene?" Asesor in sodnik sta se spogledala. u "Za'hteva se," je pričel asesor, "kar pripada otrokoma, da priipade njima- Vi ste, moj domine, skrbeli samo za-se in spravljali denar, a na ubogo de-co, katere posestvo je, niste pen mislili. Toni krščansko.. .še celo luteran ne bi storil kaj takega..." "V mojih rokah se ni nič zgubilo," je rekel Zana ponižno. "Ako gospoda mislita, da deci kaj pripada, dena/ je tu, pa more svoje dobiti." "Torej ste vi pripravljeni," je povzel asesor. "To je zelo pametno. Ker drugače bi imeli še več neprilik.. .morda bi izgubili vse, tudi ono pri kapto-lu..." "Moj Bog, to bi bila vendar krivica," je rekel Zana® odločno. "Vsi vedo, da sem delal kakor črv in da je vse moja zasluga, kar sem si pridobil" "Res je," se je vmešal sodnik "in če ine bi imeli tega posestva, ne bi si pridobili nič." "Tako je," je pritrdil asesor 1 "Vidite torej, da ne more biti vse vaše, kar ste si tu pridobili." ""Koliko zahtevate za otroka?" je vprašal Zana mirno, 'ki s^ je že preje odločil za to. Aisesor in sodnik sta se raz-govarjala v latinskem jeziku, ki ga Zana ni razumel. Posvetovala sta se, koliko bi zahtevala. "•Čujte, domine! (Tako je asesor nazival človeka, ki ga je hotel zaničevati.) Sporazumela, sva se, da od gotovega denarja, ki ga imate vloženega pri kaptolu, priipade polovica otrokoma in ves fundus instructs 11a posestvu." Zana »se je zamislil. Bil je pripravljen odstopiti tretjino, a kurator je zahteval polovico. Po kratkem molku je spregovoril : "Malo preveč zahtevate, gospoda, a vendar naj bo. Deci polovica, in meni (polovica. Ako je volja gospoda kuratorja, poj-clemo takoj jutri v Zagreb in uredimo vso stvar." Drugi dan so napravili pri kaptolu pismo in Zana je dvignil svoj delež. Asesor se je takoj podal z Zano v Konščino, ikjer je moral voditi gospodarstvo. Drugi dan na to je povedal Zana ase-sorju, da gre ma pot. "Kam?" je vprašal asesor, tki je že to pričakoval. "Na Ogrsko." 4 . * "Dobra misel... 1A vaša žena?" ' Zana je molčal. "No, bomo že mi skrbeli zau njo!" je del asesor. "Saj tako niste vi nič." . Zana ni rekel nič, temveč se samo naklonil asesorju, ki je bil že popoln gospodar, pa je odšel v Gitino sobo- "2ena, jaz odhajam!" je rekel suho in ravnodušno, r Gita se je dvignila in pogledala svojega moža. "Grem v svojo domovino," je nadaljeval Zana, "ker tu mi ni več obstanka. Zfcte je preskrbljeno, kakor tudi za otro- ^ffi&r Itni,^iM^ii Zupaniški gospodi je prav ugajalo, da so mogli napraviti zadrego Zani, ki je bil povsod Nepriljubljen radi svoje skopo- Kuratorjem je bil imenovan asesor Bedekovič. Zana ni slutil kaj se je zgodi-||o. Bil je zelo iznenaden, ko ga je obiskal nekega dne veliki sodnik in asesor Bedekovič ter m-u je sporočil, da mu županija odvzema upravo posestva, pa jo izroča v roke uglednega go-. spoda Bedekoviča, asesorja Slavne judicijarne tabule. Zana je prebledel, ko je izvedel za ta odlok. "Z^kaj iste mi to storili, gospoda?" je vprašal s trepetajočim glasom. "Ali nisem to zapuščeno posestvo tako povzdignil, da je sedaj eno najbolj-gŠjJi in najlepših plemiških posestev v Zagorju?" . "Res je, ali posestvo vendar nič ne prinaša," je pristavil ve-, liki sodnik zvito, ker so mu bile podrobnosti dobro znane. "Kdo more reči to?" se je izdal Zana. "To posestvo prinaša zelo mnogo." "Komu?" mu je presekal be-* #do asesor Bedekovič, ki mu Čje vse vrelo, pa je komaj čakal, |da more po svoje pritisniti tega človeka. , "Komu prinaša? ,Mordo vam.. .A vdovi, otročkom, katerih posestvo je ?" Zana pe je zmedel vsled t&h "Znano mi je je nadaljeval fjatesor, "da imate vloženih več Itkoč na svoje ime pri zagreb-, fificem kaptolu. Te tisoče ste iz-vpili iz tega posestva, ki je last Magdičevih otrok, pa sedaj povejte, kaj ste storili za otroka?' "Dobivata, kar potrebujeta." "Tako ? In vi mislite, da je s , tem račun izvršen?" je povzel Bedekovič. "Onih dvajset tisoč ki so vta&eoi pri kaptolu, ne do-pite vi v roke, temveč boste de-iffl z otrokoma na dvoje." ♦♦Kaj?" je zaškrtal Zana. Moj denar, ki sem ga zbral v Hpejfti naporu, mi kdo odvza- "Molčite!" se je zadri sod-nik nad Zano, videč, da je vzrojil bivši kmet. "Sedaj gre za to, izročite upravo posestva v roke gospoda,asesorja, a ostalo pride kasneje na vrsto.. .Sedaj llestavimo inventar, a vi nam po pravici povejte vse, kar je nepremičnega in prerhičnega bla-ga na posestvu." Potrt je šel Zana na komisijo ki je vse točno popisala. Zana je uvidel, da je isedaj odzvo-nilo njegovi oblasti in da nima nič več priložnosti, da obogati s tujim blagom. V kuhinji so dobili Gito, ki je /prala perilo z deklami Komaj so jo spoznali. Bila jo je sama kost in koža, lasje napol osiveli, obraz in čelo poln gub. Opazivši asesorja, je dela Gita robec na oči ter se spustila v jok. "Milostiva..je pričel asesor v veliki zadregi... "aili je možno...ne verujem lastnim očem..." Gita je molčala in prikimala z glavo. . "Talko ravnate vi z ženo, ki seji imate za vse zahvaliti?" je zavipil asesor nad Zano, ki je stal za njegovim hrbtom. "Kaj j« za njo tako težko delo? Sram vas bodi!" Asesorja je to tako razjezilo, da je prijel Gito za roki tep jo odvedel v gorenje sobe. "Pojdite gori v osbe," ji je rekel s pomilovanjem, "tu ni prostora za vas." "Gospoda se moti," &e je začel braniti Zana, "če misli, da jo silim k takemu delu. Ona sama tako hoče..." ''Molčite!" se je zadri asesor nadenj, "mi vse to dobro ve-mo. •Asesor že od narave razdraž-Ijiv, se je tako osorno vedel napram Zani, da je le-ta postal krotak kakor dete. Čutil je, da ga je zadela moč, kateri ne more ubežati. Najbolj ga je vznemirjalo to, kar je spomnil asesor o tisočih. »Ni možno, da bi