Izhaja dvakrat | na teden. __ Velja za celo § leto $3.00 Published sem v g weekly. vT h e best medium to reach the best customers. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Subscription S3.00 yearly. 4>C30Hiwiniawnnwqanmtnuiit'» ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ŠTEV. (No.) 55. _ 1 "EDINOST" I 1849 W aa St. Telephone: § Canal 98. f Chicago, 111. j I ZA. RESNICO 1 IN PRAVICO. =3 s CHICAGO, ILL., PETEK, 15. JULIJA 1921. LETO (VOL.) VIL Pnkli she d and distributed under permit (Na. 390) authorized by the Act ml October * 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A- S. Burleson. Postmaster General. Glasu Naroda. Paris, 23. VI. 21. "Glas Naroda" od 1. junija 1921 piše pod'rubriko "Peter Zgaga", sledeče o Koroški: "Vzgledu laškega D'Annunzija, poljskega Korfanti-ja bodo sledili tudi Jugoslovani in zasedli Koroško do Drave. Kot znano se je vršilo lansko jesen na Spodnjem Koroškem ljudsko glasovanje, in ogromna večina prebivalstva se je izrekla za Avstrijo. To se je zgodil vsled tega, ker večina tamošnjega ljudstva avstrijsko čuti in ne jugoslovansko in ker v Avstriji ni prisilne vojaške službe. Jugoslovanski državniki, ki tako silno bobnajo na samoodločbo narodov in na izraze ljudske volje, nočejo te samoodločitve in tega izraza ljudske duše na Koroškem p-iznati.. In v slučaju, da za^ojujejo Koroško, kaj bo potem K sedanjim nezadovoljnežem v Jugoslaviji se bodo pridružili še nadalj-ni tisočeri. Ideja bratstva se bo še bolj omajala, slabotni temelj se bo začel še bolj zibati. Za ponemčene Korošče se potegujejo v Belgradu, kako silno pa skoparijo s sočutjem in pomočjo, ko gre za pristne primorske Slovence!" Naj mi bo dovoljeno, da v imenu tukajšnjih jugoslovanskih akademikov, z vsem "rešpektom", ki ga imamo in ki ga hočemo še nadalje imeti~do "Glasa Naroda", vljudno izrazimo, da "Glas Naroda"' ni nikakor govoril ne v imenu in iz srca Slovencev in ravno tako ne Srbov in Hrvatov. Globoko obžalujemo, da se ta za nas in za nesrečne koroške Slovence srčni problem na tako priprosti način obravnava in to se v rubriki za smeli in kratek čas in v istem časopisu, ki je gostoljubno dal svoj prostor pismom našega nesrečnega koroškega! pesnika- Ks. Meška, ki povejo več, kot da je vprašanje slovenske Koroške navadna anuncijada. Apeliramo na razsodnost uredništva " Glasa Naroda", da naj v bodoče vsaj opusti vsako novico o Koroški, ako ima o njej druge nazore, kot jih imajo Jugoslovani, ako že ne mara nuditi svoje moralne podpore v boju za koroške Slovence. Apeliramo na pravičnost "Glasa Naroda", da ne skruni, hote ali nehote, junaške zgodovine _|00letnega narodnega boja koroških Slvencev; ako smatra "Glas Naroda" boj koroških Slovencev za zgubljen in brezuspešen, ako smatra tamošnje^-Slovence za narodnostno umrle, in "ponemčene", ako smatra vse poiskuse nase jugoslovanske vlade, da tem nesrečnim umirajočim pride na pomoč, za anuncijade, je to stvar in naj to ostane stvar njegovega osebnega prepričanja, katerega mi, ki smo živeli med koroškim ljudstvom in katerega Srbi, ki so zanj kri prelivali, žalibog ne marajo deliti. Mi bi prosili "Glas Naroda" vsaj za zadnji akt pijetete, da se pred mrličem spoštljivo odkrije in prizna, da je bi! 4ooletni boj junaški boj in da so koroški Slovenci s svojo lastno pogibeljo rešili pred nemškim valom vsaj ostalo Slovenijo. Za ta akt spštovanja mi ne prosimo, mi ga zahtevamo in "Glas Naroda", vemo, da ga nam ne bo odrekel. Dovolili bi si pripomniti, da večina Nemcev ni bila nikakor ogromna. Nadalje, da koroški Slovenci niso ob plebiscitu "avstrijsko začutili", ker v Avstriji ni prisilne vojaške službe, ker so natančno vedeli, da je zato ni, ker je Avstrija po st. germainskem miru šiloma razorožena in ne sme zdrževati več kot peščice vojaštva; vzroki so drugi in težko bi bilo psihologijo te narodne katastrofe pogoditi v enem stavku v rubriki za smeh in kratek čas. V obrambo naše jugoslovanske vlade bi si dovolili pripomniti, da ona-vsaj ne ljubi bobnanja o samoodločitvi narodov in kdor bi ji to povedal, bi bil očitek, ki se ne dar opravičiti. Ko bi bili tekom mirovnih pogajanj še bolj "bobnali" na samoodločitev, bi morda danes ne imeli toliko Goričanov in Istrijanov izven mej naše narodne domovine in ako bi ta primer obveljal v notranji preuredbi, bi danes imeli mirno jugoslovansko državo bratov, enakopravnih in enakovrednih Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Dolžnih smo se čutili, dati to izpoved, ki naj ne bo očitek, ampak vljudna prošnja na "Glas Naroda", kojega dobro voljo poznamo, da ne skuša majati vsaj še onih temeljev bratstva, glede katerih so Srbi, Hrvati in Slovenci edini, in eden teh je, da spada slovenska Koroška k naši narodni državi, drugi, da mora biti Primorje naše, tretje pa, da D'Annun-z:o in Korfanty nista eno in isto, ker prvi je posegel po slovanski lasti, Korfantj pa se je dvignil, da iztrga tujcu slovanski živelj in slovansko zemljo. Za klub jugoslovanskih akademikov; - Dr. M. IVŠIČ, vseuč. prof. iz Zagreba, predsednik. AL. KUHAR (koroški Slovenec), tajnik. OBLETNICA. S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem po Ameriki, da danes 13. julia je leto, kar so nas za večnost zapustili naša nikdar pozabljena MATI ANA CANŽELJ v vasi Velki Kal pri Mirni Peči na Dolenjskem. Priporočam jiji v molitev in blag spomin. Žalujoči Martin in Math Canželj, sinova; Marija Rifell, hči; Fraiik Rifell, zet v Frontenac, Kansas. V starem kraju pa žalujoči soprog in 2 hčeri in 2 sinova. NAJNOVEJŠE YESTI. ---/ HUDA OBSODBA. Samuel Gompers je bil zopet izvoljen predsednikom največje delavskej organizacije na svetu — American, f Federation of Labor — Amerikan-ske delavske Federacije in sicer zj veliko večino. Ta mož je tudi v resnici eden iz-, med najboljših voditeljev, kar jih je kedaj ameriško delavstvo imelo. Pod! njegovim vodstvom je Federacija^ narastla iz prav malega začetka v tako velikansko organizacijo. V vsaki krizi se je pokazal kot tako krep-j kega in spretnega voditelja, tako jasnih načel in krepkih in čistih nazorov in čistih namenov, da je premagal vse težave in vodil organizacijo od zmage do zmage, od vspeha do vspeha. Ta mož je bil v svoji mladosti skozi trideset let navdušen socialist-Toda v svoji inteligentnosti je prou-: čaval socijalizem prav do dna. Kolikor bolj ga je pa proučaval in kolikor dalje je bil med socijalisti, toliko manj je bil navdušen zanj. Bilo je leta 1903, v Bostonu, ko je Amerikanska Federacija zborovala v Faneuil dvorani na svoji letni konvenciji. Pri tej priliki so se socijalisti cele Amerike zagnali z vso silo na Federacijo, da bi jo pordečili in zasužnjili za socijalizem. Poskusili so takrat, da bi organizirano delavstvo kot tako naredili socijalisti-ško. Samuel Gompers je prav tedaj predsedoval tej konvenciji. Ko je zato opazil, zakaj se gre, tedaj je razburjen skočil s stola, oddal začasno predsedstvo in stopil v boj za svobodo organiziranega delavstva. V krasnem in duhovitem govoru je z vso energijo nastopil proti socijalistom in slovesno izstopil iz njih vrste in rekel med drugim tudi tele značilne besede: "Socijalisti, povem Vam, da sem proučaval vaše nauke, da sem preči-tal vse najboljše vaše spise o vaših gospodarskih naukih, da sena proučaval vse vaše najboljše knjige o so-cijalizmu angleške in nemške, da sem poslušal vaše govornike, da sem opazoval vaše gibanje po celem svetu in mu pazno sledil. Skozi trideset let sem prav skrbno in pazno zasledoval vse vaše nauke in sem bil v ozki zvezi z vami in zato vem, kaj vi mislite, in kaj nameravate. Jaz tudi prav dobro vem, kaj vi nosite v svojih rokavih (hoče reči: poznam vaše skrivne namene). Toda povem vam, da sem po vsem tem danes popolnoma nasproti vašim naukom. — Naznanim vam danes, da nisem samo velik nasprotnik vaših posameznih naukov, temveč vsej vaši modrosti. Gospodarsko ste nezdravi (nespametni), socijalno ste popolnoma na krivi poti, in industrijelno ste nemogoči!" Tako sodi o socijalizmu mož, ki je bil trideset let navdušen socijalist, ki je pa vseh teh trideset let natančno proučaval socijalizem od vseh strani, ne kot kak njegov nasprotnik, temveč kot njegov prijatelj, ki je pri vsem /svojem proučavanju so-cijalizma iskal, ne kako bi našel na njem kaj slabega, temveč kako bi našel na njem kaj dobrega. )Zato pa mora ta sodba Gompersa uničujoče vplivati pa vsakega pametnega slovenskega socialista. Če tolik mož tako sodi, potem mora biti že res. Slovenski delavec, premisli te besede. Kaj praviš na to? t ANTON BURGAR. Kedor ga je poznal, ga je imel rad, kajti bil je možak in sicer cel mož. .Zato nas je pa globoko užalil brzojav. ki nam je sporočil prežalo-stno vest. da je ta mož in naš iskreni prijatelj. Mr. Anton Burgar umrl, četrtek ponoči 7. julija. Ni so nam znani natančnejši podatki o njegovi smrti. Da, niti o kaki njegovi bolezni se nam ni sporočalo.^Zato nas ie pa njegova smrt toliko bolj uža-lostila. Anton Burgar je bil mož poštenjak, katoliški mož. strogo katoliškega prepričanja in pa navdušen Slovenec.% Ni imel sicer nikake srednješolske izobrazbe. Prišel je v A-meriko kot navadni delavec rokodelec. Toda s svojo občudovanja vfed-no vstrajnostjo in energijo, še bolj pa s svojim čilim in svežim razumom, se je povspel do popolne izobrazbe. da je bil pravi gentleman in je z njim lahko občeval še bolj izobražen človek. Povsodi je bil doma. ' New Yorska naselbina je z Mr. Burgarjem izgubila silno veliko, kajti bil je steber, ki je dolga leta držal vse katoliško društveno in cerkveno življenje. Ko smo začeli službo božjo za Slovence na drugi ulici v New Vorku, je bil Mr. Burgar med prvimi, ki se je zavzel za stvar, jo krepko podpiral od začetka do zdaj. Ko smo ustanovili prvi cerkveni pevski zbor je bil Mr. Burgar, ki je bil prvi predsednik in takorekoč pevovodja. Pozneje kot predsednik "Domovine" je on skrbel za napredek tega društva in cerkvenega petja. Ko se je pozneje ustanovila slovenska cerkvena samostojna občina in so Slo- venci dobili svojo lastno cerkev, je bil Mr. Burgar med prvimi, ki so pristopili kot ustanovniki. Da, na New York je bil navezan s celo dušo. Če tudi je stanoval daleč v Brooklynu, v Ridgewoodu, je pridno hodil skoraj vsako nedeljo k deveti sveti maši v New York, da je pel. Vzelo ga je več kot poldrugo uro poti. Pa ga ni zadržal ne mraz, ne vročina, ne delo, ne bolezen. Da, v tem je prekrasni zgled vsem katoliškim možem. Bil je sicer vposljen pri tvrdki Sakser, vendar pa ni bil njih somišljenik. Vsi-kdar je obsojal vse gonje proti cerkvi ali proti duhovnikom. Naših podjetij in naših listov je bil on od začetka podpornik in dobrotnik. — Pristopil je kot dosmrtni član k listu "Ave Maria". Ko smo ustanovili Rafaelovo družbo je bil on prvi njen predsednik. Pri društvu Sv. Jožefa KSKJ je bil veliko let predsednik in je sploh celo društvo z njim stalo in z njim napredovalo.— Pred leti je bil tudi on za sčiščenje KSKJ ko se je začelo za to, da bi se iztrebilo vse, kar ne misli katoliško, kar ni katoliškega tudi s srcem. Zato se je pod njegovim predsedstvom začel boj pri društvu Sv. Jožefa. Mr. Burgar ga je uredil, da je sedaj v resnici dobro društvo, da je zavel med člani duh ljubezni in bratovstva, ko so bili v društvu samo oni, ki so bili tudi s srcem katoliki. Air. Burgar je bil ivrsten oče in dober zakonski mož. Glede njegovega družinskega življenja pa lahko z mirno vestjo stavljamo Mr. Burgar j a kot zgled vsem katoliškim očetom in možem. Delaven in skrben do skrajnosti je preskrbel svoji družinici lep dom v najlepši ulici v Ridgewoodu skupaj s svojim tastom Mr. Češarkom, ki imata hiše skupaj. Zato žaluje po pravici za njim njegova dobro in skrbno vzgojena dru-žirica, blaga žena, Mrs. Burgar, tri ljubljenček. Mi jim tem potem izrekamo naše najiskrenejše sožalje. Naj jih Bog tolaži v tej veliki žalosti ! * ' . ■ »s Zato pa žalujemo z Burgarjeva družino ob tem n<*vem našem grobu. Žalujemo skupaj z njegovo globoko užaljeno družino, z obilnimi njegovimi prijatelji in 's celo New Yorško naselbino. * -v. ; Blagi mož naj pa počiva v miru! + * * * * + * + * * * * + + * X POSLUŽITEi SE PRILIKE SEDAJ. Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. \ se kaže, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla do svoje stalnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se po-sluziti prilike sedaj. Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v vse dele Evrope. \ saka posiljatev je garantirana in dospe na svoj cilj v dveh do treh tednih. Ker.se pa cena evropski valuti vedno giblje na borzah, za-to bova vedno računala po cenah istega dne, ko prejmeva od pošiljateljev denar. OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE: Za jugoslovanske krone: 5°° kro* ............$ 3-75 1,000 kron ............ 5,000 kron .......... 36.50 10,000 kron ............ 7l oo Za italianske lire: 5o lir ............$ 3.00 100 Kr ............ 5.5o 500 lir............26.50 1,000 lir ............ 52.00 'E D I N O S T" 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. t * t * * * + * * * I t _ ____ __ ___ _ "EDINOST" EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA Ltjaha dvak^it na teden. V AMERIKI Slovenian Franciscan Press, 1849 W. 22nd St. Telephone Canal Chicago, I1L ADVERTISING RAT^S ON APPLICATION. Published S se zbrali vsi njeni otroci in dve da bode tukaj v rl 1 >mac mil i i po- Mr. Joe Kostrec. prekmurski Slo- Razvijmo od sedaj do Labor Dav-a krepko in živahno agitacijo vsak med svojimi prijatelji za ta časopis. Res so časi slabi. Res. slabo delamo. Vendar dobro naše časopisje bode pomagalo urediti te razmere, da se bodo časi prej ko preje zholjšali. Program lista "Edinosti" je program Amerikanske Federacije delavstva, "kjer je nad 5 milijonov delavstva združenega v strokovni delavski organizaciji. * . List "Edinost" si je postavil ideale te organizacije z;, svoje ideale. H ..ji • ^ ^lavstva f Vsi v vrsto! Pogleda, toda v tem sta ze planila Zato slovenski delavci za temi pet milijoni delavstva, vsi ^ Rdeče vrste so razdeljene, so majhne. Tam je fanatizem! Tam je vse drugo preje predno pridejo delavske koristi na vrsto. "Edinost" se mora razširiti med našim delavstvom in z njim ideje amerikanske federacije! Zato krepko na delo za svoje koristi! za svoj napredek . Takoj danes začnimo z delom! Hura, na delo, bratje! Kedo bode d?! sestri te rostždi sorodniki. Pač bri-|čivalo. Potem se srčno zahvaljuje, tek udarec za vso družino, katero mo častitemu gospodu Rev. ,Zakraj-je pokojna lepo krščansko vzgojila, šeku za njihovo vsestransko pomoč t Mož, ki dela v daljnem Michiganu, j in za ginljiv govor, ki bo ostal mar- je dospel k pogrebu. Kako je bila sikomu globoko v spominn. 1 pokojna spoštovana v župniji, je po-J Kako lepo je bilo videti solske kazala tako obilna udeležba pri po- otroke s zastavicami in pa lepi špa- grebu. Naj počiva v miru lir društva Sv. Štefana, h kateremu Ivana Šimenc je bila druga, ki je je ljubljeni pokojnik spadal. Toraj po dolgi bolezni večkrat previdenaJ srčna hvala vsem našim prijateljem s sv. zakramenti mimo zaspala v .... . -i Gospodu, dne 22. junija v Belleveu venec, ie prišel domov iz ponoene- 1 . . „ . . . . , . • , Hospital. Večna luc naj ji sveti! ga dela m legel spat. Komaj je do- 1 ... bro zaspal, ko ga je prebudil ropot. nanj dva angleška "burna" in ga oropala in tako telesno poškodovala po glavi, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v bolnišnico, kjer leži v resnem stanju. Bil je previden s svetimi zakramenti. * * * prvi Kedo bode najbolj navdušen?! ra naselbina bode dobila venec!? Kedo bode najbolj priden?! Kate- ALI NE VESTE, NAROČNIKI? Da, ali ne Veste, dragi naročniki, je Edinost list, katerega se boji vse, kar. je nasprotnega vaši veri, vaši ljubljeni katoliški cerkvi, vašim narodnim koristim, vašemu delavskemu napredku. Morda zmajujete z glavo? Pa je res tako! Poslušajte! * * * Poglejte, še mogočna jugoslovan To, da je samo "Edinost" v res- ! niči list, ki se bori proti prekucuš- j kim in škodljivim delavskim in ver- j skim ideam, katere ti možje širijo. * * * Mrs. Kumar, žena našega obče priljubljenega rojaka Mr. Johna K11-inra. ki je že deset let na postelji zadeta od mrtvo-uda, se je stanje precej poslabšalo. Dne 30. junija opolnoči je pa. utrgala bela žena nežno cvetkov malo Antonijo Pavlič, ravno en mesec staro starišem Valentin in Antonija Pavlič ter jo pridružila nebeškim krilatcem. Četrta je bila na vrsti Ana Kržič rojena Grašek, ki se • epo ."aljšem trpljenju preselila v b ;žjo r'-€rnost dne 3. julija. Zapustili je* v New Vorku moža in tri ma'~^ki so danes z Bogom, jutri pa s hudičem. ki danes Sv. Mihaelu svečko ska vlada v Beogradu in Ijani se ga je tako ustrašila, da mu je za nekaj časa prepovedala uhod. pa hudičku pod nje_ v Jugoslavijo. Baj gali, ah to lepo M _ nQgami; spričevalo. Niso se zbali drugih listov, Edinosti so se pa'- Kako smo ponosni! ce. + + Društveni odbor. j^, * So. Chicago, 111. — Tudi iz naše naselbine je odšlo nekaj rojakov v Willard, Wis., na počitnice. Tako Ali ne zopet samo naše liste? ali je 0dšla tja Mrs. Podlipec s svoji-ne pred vsem našo "Edinost"? Kaj' je bilo lani? * * * In vsi navdušeni naši katoliški,duhovniki in vsi naši katoliški slovenski možje in žene po Ameriki, kate- Da.se ga boje naši slovenski pro-tiverski listi, to vidite v lahko vsaki dan po teh listih. Kako se bore proti njemu! Kako ga skušajo um-1 Hste najbolj ijubijo? Katere naj čiti! Ako bi se ga ne bali, ali misli-___ 1 r-ki »-o 1 in f/arp t TT1 fJ tn 7J1 te, da bi se borili proti njemu? Ne! Pustili bi ga pri miru, kakor puste druge katoliške liste. Ali ne vidite, kako se ga boje vsi, bolj podpirajo in katere imajo za najboljše? Vprašajte jih! Ali ne zopet naše? Ali ne v prvi vrsti zopet "Edinost"? kateri so verski sovražniki? Edino naše listi, pred vsem "Edinost" jim je napoti! £akaj? Zato ker se ga boe? Že vedo zakaj? O, ko bi se ga ne bali, bi ga ignorirali in bi se zanj ne zmenilr!. Vse druge katoliške liste puste pri miru, da še pohvalijo jih od časa do časa. Kaj to pomenja? Kaj mislite? Kaj pomenja vse to? Da je list "Edinost'* v resnici pravi slovenski katoliški list, pravi junak in prvo borilec za naše narodne svetinje: vero in narod, za red in mir, za naše delavske koristi. ♦ ♦ * ma hčerkicama in naš mali RucTie Primožič, da uteko preveliki vročini, ki nas kuha tukaj v Chicago — Mrs. Mutz je bila v SpringfieldL 111., na konvenciji C. O. F. Mrs Primožič iz So. Chicage se nas že dalje časa skoraj vsaki teden spomni s zabojem svežih poljskih pridelkov iz svojega vrtička, kakor s salato, redkvico i. dr. Zato se ji tem potem prav iskreno zahvaljujemo za njeno priaznost. Bog ji plačaj ! — West Allis, Wis. — Priloženo Vam pošiljam za podaljšanje lista "Edinost", ki Si mi je tako priljubil, da ga ne morem opustiti. Za Kaj sledi dalje iz tega? J novo leto mislim še kaj več naro- 1. DA JE DOLŽNOST, S VE- 'čiti. Ana Klevišar. * * * + + + + * * * * * * + * + Koledar za leto 1922. je že v tiskuv V nekoliko tednih, morda v dobrem mesec«, bode že zunaj. Letos bode krasno delo.. Pa tudi veliko večji bode kakor* 'jrrl Krasen dareek bode to tudi za tv:o|e sorodnike in prijatelje v stiuri domovini. Rojaki, razširimo ta "Koledar Avfe Maria" tirii po stari domovini! Nekako 1500 ga je že naročenega zar stari kraj. Tiskali ga bomo sicer precej vrecej roja kov je bilo ie okradenih in ociganjeni£r ker so po tovan skozi tuje in Čifutske fvrdke. Seseda so bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga. POTNI LISTI. Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni hst vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pr Pri?ite2ffvaNeln kak° Staro "^'no listino rnd te y New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite. preskrDeli POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA - pri,, iz ^^^ZJT POŠILJANJE DENARJA. Kadar pošiljke denar v stari u,; . • ' te na našo tvrdko i* ZJ H' se V9C,eJ Postrezbo. Mi ^Z ^t^ * sto v starem krai^ T f.re.ktnc » Po- vodi. J m ^ "^sljivimi denarnimi za- Za VSa nada1J*na pojasnili se obrnite na Zakrajšek & češark xr* .U A SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (mcd 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522 1 ] 'Ampak Meta je vendar umrla za (jazno, Janeza pa sovražno. Janez* je Rane na glavi in na roki ga namreč niso bolele tolikanj, kolikor spomini zadnjih dogodkov. Da je imela Meta njega mnogo rajša nego on njo, to mu ni bil več povod samozavesti in samoljubju; da pa je vračal on ljubezen z brezobzirnim, žaljivim ve denjem, tega se je kesal, to bi bil rad popravil, če bi se dalo. Brezsrčno ni ravnal, kakor se niu je zdelo, ampak brez pravega premisleka in lahkoživo. Čemu ga je vendar imela ona tako rada? Naj bi bila rajša posnemala njega. Oh, ali pa on njo! Škoda, da se nista gledala zadnje dni nekoliko ljubezniveje! ,Zme-raj ima človek žalost in jezo; on pa celo sramoto. Življenje je dala zanj Meta. Neznosno! Koliko rajši bi ga bil dal on, kakor je mislil, sam zase! Kaj se je silila vmes! Zakaj ga je zadrževala? Morebiti bi bil pa zmogel on ; saj so mu hiteli tudi orožniki na pomoč. Ampak ženske se morajo povsod mešati v moške zadeve* Prav safma si je kriva svoje nesreče. Ali jo je naprosil, da naj mu pride pomagat?- In koliko mu je pomagala? Nič. Narobe. — Ovirala ga je, pomagala pravzaprav bolj nasprotnikom in našla smrt po nesrečnem naključju. Ali je mar on kriv? Tega ne more trditi noben pošten človek. Toda kako malo je poštenih ljudi na svetu. Drugi pa stikajo glave skup in zabavljajo čre-zenj in kažejo s prstom za njim, za junakom, ki se je dal rešiti od ene ženske. Grdi, obrekljivi svet! Po_ strežljivr spomin mu je pripomnil, da se vede'ta in oni znanec že nekako čudno proti njemu, ali ni že tudi slišal nekaj sumnih besedi? Gotovo so se nanašale na njegovo čudno, za moškega ne posebno častno rešitev. A naj mu le kdo kaj dvoumnega ali nejasnega omeni o tem dogodku! 'Janez, aH ne prideš nič kropit?" je vstopila sestra Lojza in ogledovala obveze, če še drže. ''Oh, pusti me!" je odvrnil Janez. "Saj vidiš, da lahko tudi mene denete na oder". tebe Ali sem jo prosil?" se je jezil Janez in kri mu je šinila v obraz, da se je pokazala krvavina na obvezi. "Kaj se je mešala vnjes. Toda saj ste vse ženske enake. Ti si se tudi mešala vmes, ko sem imel jaz obračun z nekim človekom. Zakaj nas ne pustite pri miru?" "Janez?" je dejala Lojza resno in mu gledala v oko, "ali je to zahvala? Ali je nisi dolžan Meti, ki je ubranila, da te niso umorili dn/gi, in meni zato, da nisi ti umoril nekoga? O. brez srca ste moški". Solze so se ji udrle po obrazu, ko se je obrnila, da odide. Janez si je potisnil klobuk na glavo in šel za sestro. "Lojza, meni ne smeš zameriti", jo je pogovarjal; "toda ti ne veš, kako hudo mi je pri srcu, ker niso u-bili mene namesto Mete. Ti ne veš, koliko jaz trpim, ker me je sram pred ljudmi. Zakaj mi je naredila Meta to sramoto!*' "Kako čuden si ti, Janez! Ali ti je to ona nalašč naredila? Ali je vedela, da bo treba umreti?" "Vidiš, tako je, Lojza. Zdaj govoriš pametno. Meta ni vedela, cla gre v smrt, in če bi bila vedela, bi ne bila šla. Tako je". hitel mimo, da-ne bi razumel, kaj da ore, in premišljeval je sam pri sebi, kako bi se izgovoril, da se ne bi bilo treba vrniti domov. V mrt-vaščnici se mu je vendar storilo ina-ko, ko je videl mirni, bledi obraz nje, ki si je tolikanj prizadevala, da bi si bila pridobila njegovo src^, ki je zapustila dom in trpela in umrla zanj. Janez je ni umel v življenju in ne v smrti. Kakor madež na svojem značaju se je trudil izbrisati misel, da se je ona žrtvovala za njega. Zrtva se mu je zdela kakor miloščina, ki poniža onega, komur se deli. Vsa ta čudna čuvstva pa so izvirala iz nepriznanega kesanja in užaljene prevzetnosti. Arturevo truplo je odpeljal ime- ke, se je izvršil pogreb izvzemši pari Ca", si je mislil, 4'ne pozna sveta hudih besedi in nekaj zabavljanja, in ne odpusti ne sebi, ne drugim ki so ga pametno preslišali orožniki, bene napake". Zadrževal jo je. mirno in genliivo. ni hodila preblizu za krstama in Iz Medgorja je bila prišla na Me- pogrebu jo je spravljal s pokopali, tin pogreb mati z dvema otrokoma šča. in Kocjanova Franca, Janezova se- (Dalje prihodnjič.) 'j stra. Janez se je ijekoliko bal oči- NAROČAJTE IN PRIPOROČAT šovka gaT je tolažila __ ___ MACTI(i J TE LIST "EDINOST"! PRODAM TRI HIŠE, tanja; toda Kosovka ga" je sama in le obžalovala, da je stari j Kocjan tolika časa zatezal prepis.— j Janez je spoznal, da Meta ni tožila j _ ^^^^^ materi zaradi njegovega vedenja. — Eno za $4,650.00, drugo za $6,000 To mu je iznova obtežilo srce in njo in tretjo za $6,500.00. Hiše v naj. tako .povzdignilo v njegovih očeh, boljšem stanju in vsakemu priporoč-da je stal ves ponižan in potrt ob Ijive. — Za nadaljna pojasnila se , - , ----1^:i___: . ir»i i \T u * tr . njenem grobu. Toda to žalost je izpodrivala še večja skrb, kako preprečiti, da bi se ne srečali in spoznali sestri Franca in Lojza. Skupaj z ca proč od nesrečnega kraja. Spremilo ga je mnogo tuje in vsa domača gospoda slovesno, mirno, dostojno, kakor se spodobi za sloje, kjer se gleda na to, da se kaže razum in prikrivajo čuvstva. Zakaj razum je aristokrat, čuvstva so demokratska primes, ki se jih človek v boljši druž bi sramuje kakor kmetskih sorodnikov. Ko so pokopavali Meto i; «01, . .„ ..... ko, je bilo pokopališče polno delav Oh ti ne u meje s , se je bridko in k nasmehnila sestra, "kako bi šel kdo! - , .. .. ,.. _ . zandarji jima izkazujejo zad- za drugega v smrt. Ali mores vsaj n:n - •• , f , . . 1 3 . 11 m ft i i-ni-n a - • ■ , , • « nJ° <-ast . je (lejal en delavec 111 po-11 meti, kako da živi m dela in trpi t-n7ni nQ » 1 • t -i- • 1 j , -.v,- - . kazaI na orožnike, ki so bili priprav- kdo za drugega? Ah ne mts š n č ir„; . 1 / na našo rajno mater? In kaj misliš TL^J^Tk V'" ti zdaj početi? Domačija je prepi- 1 . bilo Brnotu prepoveda- sani m e - - 1 govoriti ob grobu ljubljene hčer- sana nate. kakor mi je se snoci pripovedovala Meta. Ali ne pojdeš domov iz te žalosti!" Janez, je molčal. Iste misli so silile tudi njemu v gla%>, a on jih je odganjal. Kar nič se mu ni mudilo domov. Srečavala sta delavce in delavke, ki so gledale Lojzo sočutno jn pri- niten mrtvaški voz s Štirimi črnimi Meto so pokopavali namreč Lojzi konji na postajo in odtod železni- ko in Janez je hotel obvarovati njeno mater ponižanja in sramovanja. "Takšna svetnica, kakršna je Fran- FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. zglasite pri: JOHN HAKA, 2520 So. 57th Court, Cicero.- SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 K 62nd St. — Pevovodja in D1U8TTO svoj 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. John Stele, 0713 Edna Ave. r-evske vaje so v torek, četrtek in so-boto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli 'sv. Vida. Telefom: Canal 6319. MATH KREMESEC m Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro ii okusno mesnica. V»*ld K. ft. K. J. Ima ,«dn« rue*«£a* »ej+ ** •«ak# orro nedelj« ▼ mesecu t Koai Ivoraai, car- St- Čleir Are. u4 >tt. H. K. Društvo Sv. Cirila in Metoda štev 18 . S. D. Z. v Cleveland«. O. V društvo se sprejemajo člani od 16 55- leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Joief Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-»♦k, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki-Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J M Seliš-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani. Predsednik, Anton Grdina 1*53 Eaat 62nd Street., tajnik, )—eph Rus« 6517 Ave. N. E-; mtiyilt, J Otrin i«5i AMim R€ W.; idrmvnik Dr. J. U. Sekakar na «1*7 Si -tair Aveaue. Navi člssi se sprejemaj* v leta de 5»-*» l< e zavarujejo za posmrtnine $ieee ifi asooe noše društvo plačuje <«oake boL potpore- HmU društvo »»rajo* to« yiadinairi oddelek od 1 do X i »a e zavarujejo $iooeo: Otroci po i* etu starosti prestopijo k aktivom «a, ia ee za varuj«j« od ***čevanje društvenih x are dop. m de 5 Nori člani in članice morajo M ti pro od zdravnika naj kasneje do 15 Jae delane vedno na rupo- « la^e. 1*12 W. 22nd St., Chican, III. Z* ▼ee nadaljna pojasnila ee e na eori imenoi HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Istotako Izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd S U Cleveland, O. ************** Po znižani ceni dobite pri nas sedaj najboljše moške in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35-°o, $40.00, $45.00 in $50.00. 3 Naša trgovina je od prta vsak torek, četrtek in soboto zvečer. v Pridite k nam in izberi, te si iz dobrih oblek naj boljšo obleko. NAŠA TRGOVINA JE OD-PRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. JELINEK & MAJER Corner Blue Island Ave. and 18th SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar 'Rptrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JA&ES A. JANDOS, 2042 W. 22ad St, near Hoyne Chicago* EL TeL: Canal 4108 Pozor! — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje ifi premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A.M.KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. Prepričajte se t Da mi resnično izdeluje-mo najkrasnejše ž en f to van j- ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. izdelujemo vsa dela točno in po jiajzmernejiih cenah. ... -tž -iim