SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 9
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 21 de marzo - 21. marca 2013
bogu hvala!
Papež je prišel od daleč
BRANKO CESTNIK-
Takoj, ko je novi papež stopil na balkon samo v belem talarju, brez rdečega ogrinjala ali kakšnih drugih dodatkov, se je videlo NOVO, EVANGELIJSKO: blagost, preprostost, primat molitve,... Molitev za prejšnjega papeža, kot izraz hvaležnosti in kot najava edinosti z njim.
Na balkonu se je videlo nekaj teološko-liturgičnih, lahko rečem kar ŠOKANTNIH novosti:
1.	papež pride brez duhovniške štole, štolo si nadene za blagoslov, jo odloži na koncu - kot najava deklerikalizacije, konca duhovništva kot vzvišene gosposkosti;
2.	na prsih navaden nezlati križ - najava skromnosti, odločitve za uboge;
3.	preden blagoslovi, prosi ljudi naj molijo zanj in se prikloni ljudskemu blagoslovu - najava ekleziologije Božjega ljudstva, laikov v ospredju; (to dejanje je zame bolj šokantno, kot dejstvo da je iz Južne Amerike in da je prvi jezuit v Petrovih sandalih);
4.	nagovarja bolj Rim (Urbi) kot svet (Orbi), bolj katoličane iz mesta Rim kot nas s celega sveta - s tem najavlja, da bo predvsem rimski škof, kar lahko razumemo tudi kot poudarek na škofovski kolegijalnosti, sinodalnosti, na decentralizaciji, ____
Skratka, veliki obeti za pogumno prenovo Cerkve, zares, od znotraj, z orožjem molitve, skromnosti in uboštva. Program novega papeža je ves zapisan v imenu: FRANČIŠEK.
Bogu hvala!
(Casnik.si)
PRIHODNJA MINISTRICA
Odpravljala bom ideološke razlike
»Po pregledu dela urada sem ugotovila, da že zdaj potekajo določeni projekti, ki jih zagotovo podpiram,« je izrazila priznanje dozdajšnji-ma ministroma brez resorja Boštjanu Žekšu in Ljudmili Novak.
»Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije zaradi različnih razlogov, imajo tudi veliko različnih potreb. Od njih ne moremo zahtevati popolne homogenosti in prav je, da se tudi sami odločijo, kako bo potekala njihova notranja organiziranost. Te razlike moramo v uradu absolutno razumeti in spoštovati,« je dejala Tina Komel in dodala, da bo poseben poudarek v delu urada pri ukinitvi ideoloških razlik. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v DZ--ju, katere podpredsednica je bila do zdaj, je bila že do zdaj nepolitična, je dejala. »Ne glede na morebitne razlike delamo v dobro vseh.« Na vprašanje, kako bo lansko znižanje proračuna, namenjenega za več kot pol milijona Slovencev po svetu, vplivalo na delo urada in izboljšanje njihovega položaja, je odgovorila: »Proračun za zamejce in Slovence po svetu se je lani decembra res zmanjšal in tu ni mogoče narediti nič. Bomo pa v okviru urada vlado ves čas opozarjali na težave, s katerimi se rojaki po svetu spopadajo.«
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega Zbora je z 9 glasovi za in tremi proti Tino Komel potrdila kot kandidatko za ministrico brez resorja za področje zamejcev in Slovencev po svetu.
Na predstavitvi pred Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v DZ je ministrska kandidatka podala več misli glede svojega dela. 32-letna Koprčanka, ki je v politiko vstopila leta 2011, ko je bila na listi Pozitivne Slovenije izvoljena za poslansko v DZ je dejala, da zelo dobro razume težave manjšin v razmerju do večinskega prebivalstva. Poseben poudarek bo kot ministrica posvetila med-generacijskemu povezovanju, spoznavanju nove generacije Slovencev, ki živijo v tujini, odpravljanju ideoloških razlik, področju šolstva, kulture in športa, enakopravnemu odnosu, čezmejnemu sodelovanju, političnim in ekonomskim migrantom ter njihovim potomcem, ki so rojeni v tujini, imajo pa slovenske starše.
Dobili smo novega Petra. Preteklo sredo, 13 marca, ko je bila v tisku naša prejšnja številka, se je množici na trgu svetega Petra v Vatikanu predstavil novi papež. Kardinali volivci so za 265. naslednika apostola Petra izbrali »našega« argentinskega kardinala Jorgeja Maria Bergoglio, nadškofa Buenos Airesa. V loži vatikanske bazilike se je papežu Frančišku poleg nekaterih kardinalov in protodiakona pridružil tudi slovenski kardinal Franc Rode.
Novica je gotovo presenetila ves svet, saj 76-letni jezuit ni bil v časnikarskih računih. Je pa bliskovito osvojil voljo in srca vseh s svojo prijaznostjo, ponižnostjo in nastopom, ter neprestanimi zgledi skromnosti, ki je značilna njegovi osebi. Lahko rečemo, da sta Rim in svet spoznala Frančiška, kot smo ga poznali dolga leta v Buenos Airesu.
Sledili so se dogodki: obisk Marijine bazilike, maša kardinalom, sprejem časnikarjev, vse sredi zavrženega dosedanjega protokola. Prvi jezuit na Petrovem sedežu in prvi latinskoa-meriški papež je do korenin pretresel vatikanski mir.
Svet so preplavile novice o njego-
Avgusta 1999, med obiskom slovenskega kardinala v Buenos Airesu, od desne proti levi, msgr. Jože Škrbec, kardinal Alojzij Ambrožič, tedanji nadškof Jorge Bergoglio in dr. Jure Rode
vem nastopanju, izbruhnile so anekdote dotedanjega delovanja, verniki so zavzeti poslušali prijazne in vsem razumljive besede, ki so pozivale, naj se vrnemo h Kristusu. Pozivi, naj ne zapademo pesimizmu; zagotovila, da Bog vedno odpušča, predvsem pa nenehna prošnja »Molite zame«,
so začrtali pot, po kateri bo skušal peljati katoliško Cerkev. Gotovo je že izbira imena »Frančišek« jasen znak skrbi za najbolj revne in izpostavljene, kar je bilo njegovo vodilo že kot buenosaireški pastir.
Sredi nepregledne množice je nastopil svojo službo ta torek, 19. marca, na dan svetega Jožefa, zavetnika njegove rodne župnije, v čigar baziliki na Floresu je začul Gospodov klic. Pred verniki in vladarji vsega sveta je rotil: »Bog ne želi hiše, ki bi jo zgradil človek, ampak zvestobo svojemu načrtu. On gradi hišo iz živih kamnov, zaznamovanih s svojim Duhom«, je dejal. Sv. Jožef nas uči, kako pripravljeno odgovoriti
na Božji načrt. Hkrati pa nam kaže, da je središče Cerkve Kristus. »Ohra-njajmo Kristusa v našem življenju, da bi varovali druge in stvarstvo!«
Slovenci smo posebej blizu novega papeža. V časnikarskem razgovoru je Kardinal Rode povedal, da papeža Frančiška pozna že več kot 30 let. Leta 1970 ga je pripeljal tudi v Slovenijo, med drugim sta obiskala Bled. Povedal je, da sta se večkrat srečala tudi v argentinski prestolnici. Opozoril je tudi, da so bili med njegovimi ožjimi sodelavci tudi slovenski duhovniki, eden njegovih pomožnih škofov v Buenos Airesu je naš rojak Vinko Bokalič. »Novi papež je torej najbolj povezan s Slovenci od vseh zadnjih papežev..« Papež Frančišek je kardinala Rodeta po izvolitvi ob kratkem srečanju v Domu svete Marte v Vatikanu prosil, naj moli zanj po slovensko.
Molimo zanj vsi, ker kaj hitro bo minila cvetna nedelja in njena »Ho-zana«, in nevarnost je, da človeštvo zapade velikemu petku s klici »Križaj ga«.
Imamo koalicijo - sedaj vlada
Alenka Bratušek, Igor Lukšič, Gregor Virant in Karl Erjavec so v imenu svojih strank (PS, SD, DL in De-SUS) v državnem zboru v sredo 13. marca podpisali koalicijsko pogodbo. Mandatarka iz vrst PS Alenka Bratušek je po podpisu pogodbe povedala: »Politične krize v Sloveniji je konec. Obljubljam, da se začenja obdobje sodelovanja, dogovarjanja in iskanja pozitivnih rešitev za ljudi.« Na vprašanje, ali bo Zorana Jankovica pozvala k odstopu s položaja župana Ljubljane, je Bratuškova znova odgovorila, da je Jankovic s tem, ko je odstopil s položaja predsednika PS, omogočil prekinitev politične krize in da je lokalna politika stvar Ljubljančank in Ljubljančanov. »Politična kriza je končana, prišel je čas, da zavihamo rokave in začnemo delati, za kar smo plačani. Med nami je precej vsebinskih razlik, vendar smo dokazali, da smo se sposobni dogovarjati, in smo ustvarili zaupanje. Zaupanje za tisto, kar najbolj potrebujemo,« je poudaril predsednik DL Gregor Virant. Na vprašanje, kako komentira odgovor Alenke Bratušek v zvezi z župano-vanjem Zorana Jankovica, je odvrnil, da je bil za Državljansko listo pogoj, da Jankovic ni več predsednik PS in da je bil ta pogoj tudi izpolnjen.
Že naslednji dan, v četrtek 14. marca, je mandatarka v Državni zbor vložila listo 13 kandidatov za ministrska mesta. Ta ponedeljek in torek so jih poslanske komisije
zasliševale in jim zaporedno prižigale zeleno luč. Lahko torej rečemo, da ima Slovenija novo vlado. Vendar jav-nomnenjske raziskave kažejo, da je tudi kar močan del javnosti, ki se nagiba k čim hitrejšim novim volitvam.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Od našega dopisnika)
Ko se kdo povzpne na vrh, se ga vsi želimo »polastiti« in s tem tudi sebe povzdigniti na vrh, čeprav brez vsakih zaslug. Na dan pridejo neznatni dogodki, ki ne bodo prišli v zgodovinske leksikone in učbenike, a si osvojijo važen prostor v osebni zgodovini tistega, ki je »prislonil svojo skledico«.
Svojilni zaimek 'naš' se udomači ob njem in z njim ne povzdignemo toliko njegove veljave, kot si to želimo, da bi počastil nas same. In tako govorimo o naši vasi, o našem predsedniku, o našem športniku, o našem Nobelov-cu. Naših je lahko zelo veliko.
Da je papež Frančišek naš, ni nobenega dvoma. Iz več vidikov.
Naš je, ker ga katoličani priznamo za Božjega namestnika na zemlji. Naj bo od tu ali tam, star ali mlad, naš je, ker smo ga z molitvijo izprosili od Svetega Duha.
Naš je, ker je iz Argentine, kjer se je naselilo in rodilo toliko Slovencev. Ponosni smo na Argentino in na dobre ljudi.
Naš je, ker je - tako kot mi - sin izseljencev, ki so s pridnostjo in dobro voljo pomagali k rasti dežele, v kateri smo se rodili.
Naš je, ker se je tako kot marsikdo, iz enega ali drugega razloga, preselil v očetnjavo, v domovino svojih staršev.
Še kakšen razlog, da ga imamo lahko za našega? Najbrž bi jih kar nekaj še lahko našteli. Tisti, ki navijajo za San Lorenzo de Almagro, bodo takoj pritrdili, da je naš, da je Cuervo, pa čeprav je zdaj ves v belem.
Našega papeža smo pri nas doživeli na svojevrsten način, ki bo - kot je zgoraj napisano - zasedal važen prostor v osebni zgodovini.
Sreda ob sedmih zvečer. Čas, ko je povprečen Slove-
Naš papež
TONE MIZERIT
nec skoraj zasvojen z gledanjem dnevnika (novic).
Vsi smo doma in nekaj gledamo po španski TV postaji. Kar naenkrat se utrga slika in prikaže se dimnik z belim dimom. Yesss! Izvolili so ga! Pa še kar hitro.
Ker so pravili, da moramo čakati tri četrt ure in še kaj, sklenem, da ne grem k pevski vaji, dokler ne povedo, kdo je novi papež. Je kdo od tistih, čigar ime je bilo vsak dan omenjeno? Je kdo od drugih možnih ali je kar neznanec? Čakamo in štejemo minute, pa nič; poslušanje mlatenja prazne slame, s katero morajo voditelji programa sliki dima in vedno večje množice na trgu svetega Petra napolniti oddajo, nam gredo na živce.
Polna ura je že mimo, ko se prižge luč v sobi za balkonom in pridejo ven kardinal protodiakon s spremstvom. Priganjamo tresoči glas, naj že enkrat pove, kdo je izvoljen. Ko se končno sredi besed v latinščini zasliši 'Bergo-glio', sva z Miriam skočila skoraj do stropa in zakričala. Tako, da smo preslišali, katero ime si je izbral.
Zbežal sem iz sobe in se odpeljal k pevski vaji v žu-pnišče. Ko vstopim v sobo, vidim sijoče oči, ki se upirajo vame (najbrž so bile take tudi moje). Župnik Jože jim je že povedal. »Sprejemam čestitke!«, sem rekel ves vesel in pozabil, da bi se moral opravičiti, ker sem zamujal.
Tudi drugod so vsakemu, za katerega so vedeli, da je iz Argentine, čestitali ljudje, za katere nisi vedel, da je praktičen katoličan ali pa taki, za katere veš, da niso verni ali se za vero ne pobrigajo. Že s prvimi besedami si je pridobil naklonjenost ljudi s svojo preprostostjo in skromnostjo.
Pa naj kdo reče, da ni naš!
In tisti, ki ga ne priznajo za našega oziroma za svojega, naj sami sebi pripišejo neumnost. Zamujajo vlak.
GB
Spomin na prijatelja
Pokojnega Tineta Debeljaka se bomo v naši skupnosti spominjali kot pesnika, dolgoletnega urednika Svobodne Slovenije, priljubljenega profesorja na Srednješolskem tečaju Ravnatelja Marka Bajuka, razgledanega kulturnika in sodelavca v Slovenski ljudski stranki, predvsem pa kot dobrega človeka, ki je z veseljem priskočil, kadar ga je kdo prosil za pomoč pri neštetih, tudi pri malo vidnih dejavnostih med nami. Bil je mož velikih in raznolikih talentov, s katerimi se ni postavljal, ampak jih je tiho in nevsiljeno postavil v službo svojih slovenskih rojakov. Zapustil je globoko sled na poti slovenske politične emigracije v Argentini. Vendar bi se ga ob tej priložnosti rad spomnil kot prijatelja, s katerim smo kot mladi fantje prebili, med kordovskimi griči, prve počitnice v Argentini.
S Tinetom Debeljakom, sinom dr. Tineta Debeljaka, ki je bil eden stebrov naše skupnosti, sva se prvič srečala po slovenski sveti maši, ki je bila takrat v salezijanski cerkvici na Belgrano. Bilo je kmalu po tem, ko je prišel z mamo in sestrama za očetom v Argentino. Jaz sem bil radoveden, kako je bilo tedaj v Sloveniji, on pa kako je v Argentini, ki jo je pravkar pričel doživljati in tako sva se zapletla v pogovor. Že takrat si je želel, da bi spoznal »ta pravo« Argentino in ne le buenosaireškega mesta, ki mu ni videti konca. Na to sem se spomnil nekaj mesecev kasneje, ko smo s prijatelji pričeli misliti kako preživeti počitnice.
Prva leta ni nihče mislil, da bi šel kam na počitnice. Po kakih petih letih pa smo se pričeli, če se prav spomnim, po nekem sestanku SFZ pogovarjati, Milan Magister, Jože To-
maževič, Ciril Markež, Aleks Avguštin in jaz, da bi bilo lepo in koristno spoznati malo notranjost dežele. Ko je prišel nekoč dr. Hanželič, ki je bil hišni kaplan pri maristih v Cordobi, v Buenos Aires in imel za fante predavanje, smo ga vprašali za nasvet. Povedal nam je, da pozna družino Campos v kraju Dolores blizu Capil-la del Monte, ki je pripravljena dati v najem kako sobo pa tudi poceni hrano za turiste. Ko je v poletnih mesecih leta 1955 želja dozorela v načrt, sem se spomnil pogovorov s Tinetom in ga ob prvi priložnosti vprašal, če bi šel z nami za teden dni v Cordobo. Seveda je bil takoj pripravljen in tako se je odpravilo nekako sredi februarja nas šest z vlakom odkrivat Argentino.
Vožnja je bila dolga, a skupina je bila prijetna in pogovor ni zamrl niti za hip. Tine, ki je bil takrat še »nov«, nas je vse presenetil s svojim obširnim znanjem. Razlagal nam je stvari iz literature in zgodovine pa tudi iz fizike in kemije, ki jih ni črpal le iz šolskega znanja ampak iz obširnega in raznolikega branja. Nihče od nas ni bil ravno molčeče vrste in tako je bil pogovor vse dni živahen, duhovit in vesel.
Pri Camposovih smo dobili dve sobi, hrana je bila obilna, vreme lepo, voda v bližnjem potoku bistra, in med nami se je utrjevalo prijateljstvo. Enkrat smo poskusili jahati gospodarjeve konje, pa se je to posrečilo menda le dvema, drugih, med njimi tudi Tineta in mene, pa konji niso ubogali in so odšli kar sami od sebe, z nami na hrbtu, domov, kjer smo si neuspešni jezdeci nato s tarokom krajšali čas. Ko sta se končno vrnila po polurni ježi naša dva gauča in odšepala hladit ožuljene dele telesa
v posteljo, smo bili tarokaši hvaležni neubogljivim Camposovim konjem.
Po lepih, a kratkih počitniških dneh, so pričela naša pota potekati po različni, a vedno vzporednih stezah. Milan je pridobil Tineta, da je pisal za Mladinsko vez, ki je postala neuradno gasilo SFZ, kjer sem se od časa do časa oglasil pod kakim psevdonimom tudi jaz. Sicer pa se je Tine kmalu posvetil študiju matematike in resnejši literaturi. Od časa do časa sva se srečavala na raznih sestankih, ko pa sem ga leta kasneje prosil za pomoč pri nastajajočem srednješolskem tečaju, je takoj z veseljem poprijel. Poučeval je slovenščino in literaturo. Dijaki so ga imeli radi, ker jim je svoje znanje znal približati potrpežljivo, na razumljiv način. Posebno vlogo pa je odigral na tečaju, ko je pričel spremljati maturante na zaključna taborjenja in izlete. Izraz »RAST« to je Roj abiturientov srednješolskega tečaja, je nastal pod njegovim navdihom.
Imel sem vtis, da ni rad nastopal javno, a nisem slišal, da bi v vseh letih komu odklonil sodelovanje pri čem, kar je uvidel kot koristno in prav. Tako je v stiski, po smrti Miloša Stareta prevzel uredništvo Svobodne Slovenije, našega osrednjega glasila, zvest smeri in izročilu njenega ustanovitelja.
Velikokrat sva se pogovarjala o tem in onem in ohranjala tisto tiho vez, ki so jo stkali nikdar pozabljeni mladostni spomini. Kot toliko rojakov sem tudi jaz hvaležen našemu nepozabnemu Tinetu za vse usluge in delo, ki ga je opravil med nami, a ne nazadnje, za njegovo tiho prijateljstvo in dobroto.
Marko Kremžar
Zanimivo, kako lahko dogodek na drugem koncu sveta, spremeni politično razmerje v naši državi. Izvolitev buenosaireškega kardinala za papeža vesoljne Cerkve je prizadela vlado in jo pustila v omotici. Kar nekaj časa je potrebovala, da se je zavedala in sprejela novi položaj.
Takšna smola! »Ne more biti, da imamo tako smolo« je vzkliknil visok vladni funkcionar, ko je novica o osebi novega papeža prodrla v vladno palačo. Tisti, ki poznajo intimnost najvišjih vladnih krogov, trdijo, da je med njimi nastala prava panika. Zakonca Kirchner sta namreč že pred nekaj leti postavila buenosaireškega kardinala v kategorijo »sovražnika«. Od leta 2005 je kircherizem prekinil 150 let veljavno tradicijo, da za 25. maj in 9. julij vsa vlada prisostvuje Te Deu-mu v buenosaireški stolnici. Kirchnerja sta vladni Te Deum od tedaj selila po vsej državi, da le ni bilo treba poslušati razmišljanj kardinala o revščini, korupciji, nasprotovanjih v družbi ... Zadnjikrat sta se predsednica in kardinal soočila 25. marca 2010, ko je Bergoglio načeloval delegaciji škofovske konference. Za tem je štirinajst-krat zaprosil za avdienco, a ostal vedno brez odgovora. Ni čudno torej, da so v tisti prvi zmedi vladni strategi nadaljevali dosedanjo taktiko: napad brez milosti in brez podlage. Na dan so privlekli že stare obtožbe »sodelovanja« z vojaško diktaturo in sokrivde ugra-bljenja dveh jezuitov (čeprav je resnica prav obratna: on ju je potem rešil). Laži so se razsipale po vsem vladnem časopisju in strup se je kar cedil. Potem so pa le spoznali, da je nevarno veslati proti toku narodnega navdušenja, ki je preplavilo vso državo. Predsednica mu je naprej poslala hladne čestitke, v nekem govoru celo svetovala, kaj da naj kot papež naredi, končno pa videla, da lahko vso stvar uporabi v svoj prid. Morda ji gesta lahko zagotovi nekaj glasov. Zato je napovedala pot v Rim in zunanji minister je takoj zaprosil za sprejem pri Frančišku. Česar ni hotela, ko ju je ločilo komaj 110 metrov Majskega trga, je sedaj storila v razdalji 11.000 kilometrov. Papež jo je sprejel in celo povabil na (skromno) privatno kosilo. Menila sta se kot stara prijatelja.
Brez čudežev. Česar vlada ni razumela, pa je preprosto ljudstvo takoj prevzelo: dogodilo se je nekaj edinstvenega v argentinski zgodovini, ki se gotovo nikdar več ne bo
ponovilo. Navdušenje je bilo nepopisno. Skledico so takoj prislonili tudi politiki opozicije, čeprav so najbolj resni vedeli, da argentinski papež v Rimu ne bo čudežno rešil položaja zavožene države in izvo-tljene opozicije. Kako rešiti položaj pa je sedanji papež vsa ta leta nakazoval: z delom, odgovornostjo, odpravo korupcije, resno skrbjo za revne, najbolj izpostavljene in prizadete; v dialogu, sprejetju drugega, solidarnostjo in s skupnim naporom. Če malo pomislimo, ničesar od tega ni razumela vlada. Njena skrb, in skrb levičarskih skupin je obdržati se na vladi do nedogleda. Saj je krog levih intelektualcev izrazil strah, da kakor je prihod Wojtyle na Petrov sedež pomenil padec vzhodnoevropskih komunističnih sistemov, bi Bergoglijevo papeštvo pomenilo konec latinsko-ameriških populizmov. Bo papežu uspelo povrniti vid tem slepcem? Težko, ker, kot trdi pregovor: ni hujšega slepca kot tistega, ki noče videti. A upati je, da bo morda vsaj malo dvignil veke zastrtih oči.
Brez slavja. Argentinsko božje ljudstvo je slavilo čudežen dogodek, socialni in gospodarski položaj pa ne dovoli nikakršnega slavja. Finančne številke kažejo vedno slabše. Stavke se vrstijo, »plavi« dolar je podrl strop osmih pesov. Vlada je ob tem nabila 20% takse na vse dejavnosti povezane s turizmom. Letalske vozovnice v inozemstvo so se s tem avtomatično podražile v isti meri. Brazilsko vele-podjetje Vale je dokončno odpovedalo izkoriščanje rudnikov kalija v Mendozi. Niti vladna grožnja odvzema koncesije ni pomagala. Nihče ne bo delal v lastno škodo, argentinske številke pa so danes neznosne za tuje investicije. Skrb za prihodnost: te dni se je iz samih vrst organizacij »pi-keterov« slišala obtožba, da vlada oborožuje njej podvržene skupine. Tudi odkritje orožja in mamil v tovornjaku, namenjenemu provladnemu sindikatu v Santa Cruz ne vzbuja optimizma. Vlada skuša ta položaj zakriti s poplavo raznih verzij vladne pravljice, ki jo razliva po lastnih in prijaznih medijih. Številke sredstev, ki se stekajo v to vzporedno propagando so astronomske. Medtem pa je veleblagovnicam prepovedala objavo propagande v »neposlušnih« dnevnikih in televiziji. In politika? V okviru upornega peronizma tudi čakajo na kak čudež. »Papež je peronist« trdijo, s podobno slepoto kot levica. A če sami ne bodo gradili, tudi Bog ne bo mogel pomagati.
SLOVENŠČINA V TUJINI
Seminar za učitelje
Letošnji seminar materne-ga jezika za učitelje, razpršene po vseh celinah sveta, se je vršil od 23. januarja do 1. februarja v poslopju M Hotela v Šiški v Ljubljani.
Seminar so letos organizirale ga. Suzana Martinez iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; ga. Tatjana Jurkovič iz Ministrstva za izobraževanje, znanost,
vedno in z dobro voljo naklonjene. Prav tako tudi izredno dobri predavatelji, ki so nam nudili še nadzorstvo preko sodobne komunikacijske tehnologije, ter po spletnem časopisu Stičišče.
Predavanja so načelno poudarjala osnovne pedagoške značilnosti ter usmeritev za motivacijo otrok in odraslih učencev, ki se udeležijo
kulturo in šport, ter ga Eva Jurman iz Zavoda RS za šolstvo. Udeležili smo se ga: 14 učiteljev iz Argentine, dva iz Kanade, in po eden iz Združenih držav Amerike, Brazilije in Avstralije.
Ta izredna okoliščina, da smo bili udeleženci iz pet tako različnih držav, nam je dala možnost, da smo si izmenjavali izkušnje in metode učenja, ter spodbudo za učenje slovenskega jezika v tujini.
Zelo dobro smo se razumeli in obenem obogatili z znanjem o položaju in razmerah v katerih deluje vsak udeleženec, ter o ukrepih za izboljšanje govorice. Razlikovali pa smo se v tem, da so učitelji drugih držav bili vsi rojeni v Sloveniji in so že več let v tujini ter tam poučujejo otroke Slovencev, ki pa znajo v slovenščini le redke besede, včasih nekaj stavkov ali pozdrave.
Torej ti učitelji so »novi slovenski izseljenci«, ki zelo dobro obvladajo slovenski jezik in jih predvsem zanima, kako spodbujati in učiti neslovensko govoreče otroke in celo odrasle ljudi, ki se iz poslovnih, študijskih in drugih razlogov želijo usposobit za vsaj osnovno komunikacijo v Sloveniji.
Tečaj je bil zelo dobro pripravljen. Prilagodili so ga našim posebnim potrebam ali željam, ki smo jih na poziv predavateljev posredovale že po internetu.
Organizatorke so nam bile
tečajev slovenskega jezika.
Seznanili so nas s sodobnimi didaktičnimi gradivi, književnimi novostmi in sodobno slovensko književnostjo.
V programu je bila vključene hospitacija v vrtcu in šoli 16 v Mojstrani, med poukom slovenščine in zemljepisa. Bili smo presenečeni, ko so nas pri vstopu v šolsko poslopje otroci sprejeli s šopki rdečih nageljčkov in nato z lepo prirejenim nastopom šolskih otrok (recitacije, plesi in pozdravnim govorom).
Med pogostitvijo pa smo se pogovarjali o razmerah šolstva in spoznali značilne pogoje v šolah na slovenskem oziroma gorenjskem.
Obiskali smo šolski muzej, kjer smo si ogledali razstavo Šolstva na slovenskem. Razstava je obsegala tudi šolstvo v tujini. S ponosom smo opozorili vodiča, da so slike na stojalu iz naših šol v Buenos Airesu. Udeležili smo se tudi učne ure, take, kot je bila včasih v letu 1907. Takrat, ko sta vladali spoštovanje in strogost.
Imeli smo tudi voden ogled Ljubljane, obiskali sedež Univerze in Filozofsko fakulteto, kjer nas je ga. Mihaela Knez s praktičnimi vajami učila uporabljati učni pripomoček »Slika jezika« za pouk slovenščine kot tujega jezika.
Nudili so nam tudi priložnost za nakup knjig s posebnim popustom, ko smo obiskali založbo knjig, »Mladinska knjiga«. V Cankarje-
vem domu smo prisluhnili romantični Wagnerjevi operi, »Leteči Holandec«.
V	nedeljo, 27. januarja pa smo se udeležili celodnevnega izleta v Pulo na hrvaškem. Tam so nas sprejeli in gostili člani društva Slovencev. Priredili so kratek koncert pevskega zbora s spremljavo violine in klavirja. Ogledali smo si dom in občudovali razstavo
punčk v slovenskih narodnih nošah, ter panjskih končnic, ki so jih upokojenci sami izdelali na tečaju ročnih del. Izdelali so za nas vrečke, naslikane z zemljevidom Pule, ki so jih napolnili s spominč-ki in jih podarili ob slovesu. Ko smo se vračali smo se med potjo ustavili in obiskali rojstne hiše Franceta Prešerna, njegove matere ter njegovega zvestega prijatelja Matija Copa.
V	soboto, pred zaključnim dnem pa nas je počastila z obiskom ga. ministrica Ljudmila Novak. Prijetno nas je presenetila, spodbudila k nadaljnjem delu, ter želela veliko uspeha pri poučevanju slovenščine.
Seminar pa se je zaključil s predstavitvijo štirih skupin, ki so jih sestavili voditelji sami. Vsaka skupina, po štiri ali pet oseb, je pripravila vsebino različnih točk. Prva je predstavila udeležencem (novinarjem, predstavnikom različnih Uradov ter sorodnikom) Power point s fotografijami in napisi o poteku seminarja. Druga skupina je imela na skrbi opisati povzetek vsebin vseh predavanj. Tretja skupina je opisala izlet v Pulo in vtise. Četrta pa je opisala obisk v Mojstrano, ter obisk Prešernove in Čopove hiše.
Na koncu smo vsi skupaj zapeli, dve pesmi, ki nas ju je naučila ga. Natalija Kustec, ter Slovenija v svetu. V grlu nas je stisnilo in v srcu ogrelo, ko so nekateri navzoči potegnili z nami ter s ponosom peli in tako nehote spodbujali širiti slovenski jezik po svetu.
Zelo sem hvaležna, kakor tudi ostale udeleženke iz slovenskih šol v Buenos Airesu, za to neizmerno in koristno priložnost, da smo se lahko udeležile tega seminarja. Hvaležne ravnateljem/icam slovenskih šol v Argentini, še posebno pa Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavodu za šolstvo ter Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Izkazali so se nam pripravljeni, požrtvovalni za skupno delo in z zanimanjem do vsega, česar smo mi v tujini dosegli pri ohranjanju slovenskega jezika in navad. Tako so nas spodbudili k vztrajanju pri tem, da s ponosom nadalje posredujemo vse kar je slovenskega.
Marta Urbančič Oblak
MLADINSKE DUHOVNE VAJE
"Ko delamo za skupno dobro, dosežemo tudi mir!"
Lepo je bilo videti, kako se je vedno večja skupina mladih zbirala v Mallinckrodtu. Ta kraj nas je, tiste, ki ga nismo poznali, globoko presenetil s svojim lepim zelenim parkom. Med klepetom in smehom smo si mladi pripovedovali kako smo preživeli teden. Zdaj pa je bila pred nami ena najtežjih nalog: odklopiti naše misli od vsakdanjega življenja in se počasi duhovno poglobiti. Ko si je vsak že izbral svojo spalnico, je sledila večerja, nato smo se pomaknili v predavalnico. Nasmeh na obrazih organizatorjev se ni mogel skriti, ko so videli, da je število mladih tako veliko, da smo komaj lahko vsi posedli. Vse je kazalo, da bodo res lepe duhovne vaje.
Pred nas je stopil Pavel Erjavec in
g. Marcom in osebno premišljevanje. Vsak si je izbiral svoj kotiček v ogromnem parku, kjer je lahko poslušal samega sebe in tudi Boga. Večina mladih je izkoristila priložnost za spoved, ki sta jo popoldan nudila g. Jure Rode in g. Franci Cukjati. Ure so tekle, in kar naenkrat je padla noč. Zopet smo se pomaknili v kapelico, kjer je g. Marco daroval sveto mašo.
Že v poznih urah smo zopet v kapeli prisluhnili izredno lepim melodijam, ki so nas spremljale ob čaščenju Svetega Rešnjega Telesa. Sledili so res globoki trenutki, ko je vsak izmed nas imel priložnost, da vzame v svoje lastne roke podobo Jezusa v hostiji, in se z njim pogovori. V zraku se je čutilo posebno razpoloženje in ni manjkalo
nam razložil, kako bo potekala prva dejavnost. Razdelili so nam razna vprašanja, ki jih je vsak sam zase prebral. Osebna vprašanja o našem otroštvu in našem življenju. Marsikdo se je gotovo presenetil, ko je opazil, da se človek lahko prav dobro spozna samo z enostavnim pogledom v svoje lastno otroštvo in življenje. Nekam bolj mirni in poglobljeni vase, smo se zdaj pomaknili v Gospodovo hišo. Lepa kapelica, polna sveč, je bil najprimernejši kraj, da smo zaključili ta dan in se priporočili Bogu. Po končani večerni molitvi smo se odpravili v spalnice in se odpočili za naslednji dan.
solz. Upam si reči, da smo mladi tisto noč dobesedno res doživeli pogovor z Bogom. Tako je končal naš dan. Poslovili smo se od g. Marcoja in se v notranjem miru odpravili počivat.
Nedelja ... Gospodov dan! Pričele so se zelo zanimive dejavnosti, ki jih je vodil Pavel Erjavec. Najprej nas je povabil, da bosi prehodimo park in si zapomnimo različne občutke, ki nam nudi in povzroča vsaka površina. Zavedali smo se, da se prav tako dogaja, ko stopimo v srce bližnjega. Naslednja dejavnost: kratki sestanki. Neverjetna priložnost spoznavanja med nami. Lepo je bilo, govoriti z osebami, ki jih
V soboto zgodaj zjutraj so nas organizatorji prijazno zbudili in povabili k zajtrku. Pred zajtrkom smo se nekateri naužili malo svežega zraka in se znova presenetili ob lepoti zelenega parka posijanega s soncem, ki nam ga je podarjal neverjetno lep dan.
Med nami se je pojavil neznan in mlad obraz. Vedno nasmejan in izredno dobre volje se je v predavalnici predstavil kakor g. Marco Espinola. Malo je govoril o sebi in nam povedal, da deluje v župniji Espiritu Santo v Villa Urquiza. Kar hitro smo se zavedali, da mu pogovor z mladimi res ne prinaša težav. Izrazi mladega človeka, ki jih je uporabljal, so pomagali, da smo ga brez težav pozorno poslušali. Na zelo sproščen in izredno razumljiv način nam je govoril in nas poglobil v staro zavezo Svetega pisma. Po vsakem govoru je bil čas za pogovor z
prej skoraj nismo poznali.
Nedeljsko sveto mašo je daroval g. Franci Cukjati. Ob navdušenem petju in spremstvu kitar smo mladi uveljavili stavek, ki pravi: »Kdor poje, dvakrat moli«.
Duhovne vaje so počasi prihajale h koncu in prepričan sem, da bi marsikdo rad ostal vsaj še en dan. To smo potrdili, ko smo se zbrali, da bi vsak povedal svoje lastno doživetje. Besede vseh so bile izjemno pozitivne in obrazi mladih polni nasmehov in dobre volje. Duhovne vaje niso bile zaman, saj se je brez dvoma vsak izmed nas kaj naučil in se hkrati približal Bogu.
Če pa bi morali samo na kratko opisati doživetje teh dni bi gotovo dejali: Spoznali smo sebe, spoznali smo bližnjega, spoznali smo Boga.
b..
VELEPOSLANIŠTVO RS
Izbor fotografskega natečaja
(4)
Danes zaključimo z objavo fotografij, ki so bile izbrane na natečaju, ki ga je izvedlo slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu, pod naslovom »Slovenske besede na drugem koncu sveta; raziščimo uporabo slovenskih besed na južnoameriških javnih mestih«.
Hernan Moles, Slovenske besede
Maria Ines Fink, Mendoza
Justo Princich, Entre Rios
SLOVENCI IN ŠPORT
KRISTALNA TINA
Finale letošnje sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju je od srede do nedelje potekal v švicarskem kraju Lenzerheide, kamor je Tina Maze pripotovala kot skupna in veleslalomska zmagovalka. Kot prva v zgodovini bi lahko dosegla prva mesta v seštevkih vseh disciplin (v smukaškem seštevku svetovnega pokala je le za točko zaostajala za vodilno, poškodovano Američanko Lindsey Vonn), vendar ni bilo mogoče: ženski smuk so organizatorji zaradi pregoste megle dokončno odpovedali.
Za konec je najboljša slovenska smučarka bila tretja v slalomu predzadnji dan finala svetovnega pokala v alpskem smučanju v švicarskem Lenzerheideju, na zadnji dan pa kronala sezono še z zmago v veleslalomu in s tem naštela 23 prvih mest v sezoni, ki se izteka.
Sezono lahko v nekaj vrsticah
ovrednotimo takole: njeni so veliki kristalni globus (prvi z zgodovini slovenskega alpskega smučanja), mala globusa za veleslalomsko in superveleslalomsko zmagoslavje, prvo mesto po dveh superkombina-cijah zime ter drugi mesti v smukaškem in slalomskem seštevku, zlata in dve srebrni medalji na svetovnem prvenstvu v Schladmingu ter kopica rekordov.
Zato so Tini v čast v pol ure trikrat zaigrali slovensko himno Zdra-
vljico: najprej za zmago na veleslalomu na finalu svetovnega pokala, nato za mali veleslalomski globus, ko je visoko dvignila v zrak veliki kristalni globus, pa še za skupno zmago v pokalu.
Za vse uspehe, s katerimi je nad pričakovanji promovirala Slovenijo, pa ji je Vlada RS namenila še denarno nagrado v višini 44.000 evrov.
NOGOMETNA LESTVICA
Slovenska nogometna reprezentanca je na najnovejši jakostni lestvici Mednarodne nogometne zveze izgubila še dve mesti in je zdaj 56. V slovenski kvalifikacijski skupini za SP 2014 v Braziliji so močno napredovali Islandci, zdaj so 92. Od ostalih slovenskih tekmecev v kvalifikacijah za SP so Švicarji ostali 14., Norvežani so 29., Albanci so pridobili sedem mest in so 64., Ciprčani pa 133.
OBVESTILA
SOBOTA, 23. marca: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 14.45
uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 24. marca: Cvetna nedelja Križev pot, ob 19. uri v Našem domu San Justo. NEDELJA, 31. marca: Velika noč
PONEDELJEK, 1. aprila: Igra »Stari in mladi«, ob
18.	uri v Carapachayu SOBOTA, 6. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert Marjana Zgonca v Našem domu San Justu NEDELJA, 7. aprila: 59. misijonska tombola v Slovenski vasi
Utrip: glasbena povest za otroke vseh starosti; koncert ob
19.	uri v dvorani Hladnikovega doma.
PRIREDITVE V LETU 2013
Na prvi letošnji seji Medorganizacijskega sveta, ki je potekala v četrtek, 14. marca v prostorih Slovenskega doma v Ca-rapchayu, so prisotni predsedniki in zastopniki naših Domov in organizacij potrdili program prireditev naše skupnosti za letošnje leto. Tukaj ga objavljamo v vednost rojakov, da bodo lahko pravočasno predvideli in upoštevali udeležbo na raznih srečanjih.
24.	3. Cvetna nedelja
28.	3. Obredi velikega četrtka v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
29.	3. Obredi velikega petka v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
30.	3. Obredi velike sobote v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
31.	3. Velika noč
6.	4. Marjan Zgonc v San Justu
7.	4. Misijonska tombola v Slovenski vasi. Po tomboli ponovitev muzikala Utrip. -//- Občni zbor v San Martinu
13.	4. Članska večerja v Slomškovem domu
14.	4. Maraton v San Justu
21. 4. Člansko kosilo v San Justu --//-- Občni zbor na Pristavi
27.	4. Veselica v San Martinu
28.	4. Občni zbor Zedinjene Slovenije 1. 5. Mladinski Športni dan v Lanusu
4.	5. 10. obletnica folklorne skupine Mladika
5.	5. 53. obletnica v Carapachayu
11.	5. Ponovitev igre v Carapachayu
12.	5. Romanje v Lujan
18.	5. Pevsko-glasbeni večer
19.	5. 53. obletnica v San Martinu
25.	5. Zvezni športni dan na Pristavi --//-- Mladinski ples v Slomškovem domu
26.	5. Žegnanje v Slovenski hiši
1.	6. Kulturni večer v San Martinu
2.	6. Spominska proslava žrtev vojne in revolucije 9. 6. Procesija sv. Rešnjega Telesa
16.	6. Očetovski dan
20.	6. Športni dan SDO-SFZ v San Justu
21.	6. Duhovno srečanje Mladi valček
23.	6. Krajevne Domobranske, ali po dogovoru -//- Občni zbor v Carapachayu
29.	6. Praznik slovenske državnosti
6.	7. Cafe koncert v Slomškovem domu
7.	7. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju --/-- Koline v Hladnikovem domu
14.	7. Mladinski dan v San Martinu
28. 7. Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca
3.	8. Gledališče iz Laz pri Tuhinju v San Justu
10.	8. Ob taktu barv XI v San Martinu
11.	8. Mladinski dan v Slomškovem domu
17.	8. Duhovno srečanje Mladi val
18.	8. Romanje v Lourdes
19.	8. Mladinski izlet
24.	8. 60. obletnica Prešernove šole
25.	8. 50. Mladinski dan v Carapachayu 31. 8. Rock in Lanus
1. 9. Dan Zveze slovenskih mater in žena --/-- Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce 6/8. 9. Duhovne vaje za može in žene
8.	9. Mladinski dan v Našem domu v San Justo
15.	9. 46. obletnica na Pristavi
22.	9. Mladinski dan v Slovenski vasi
28. 9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku --/-- Septemberfest v San Martinu
5.	10. Giani Rijavec v San Martinu
6.	10. Mladinski dan na Pristavi --/-- 35. Obletnica pri Sveto-gorski Mariji
13.	10. 57. obletnica Našega doma v San Justu
14.	10. Romanje v San Nicolas
19.	10. Oktoberfest v Carapachayu
20.	10. Materinski dan 26. 10. Šolski izlet
3. 11. 61. Zvezni mladinski dan na Pristavi 9. 11. Zaključek SSTRMB 10. 11. 61. obletnica v Hladnikovem domu
16.	11. Rifa v San Justu
17.	11. 52. obletnica Slomškovega doma in 58. SLOVENSKI DAN
23.	11. 4. Evropski večer v Carapachayu
24.	11. Nedelja Kristusa Kralja in BIRMA
30.	11. Kulturni večer na Pristavi
7.	12. Veselica narodnih plesov na Pristavi
8.	12. Prvo sveto obhajilo
22. 12. Duhovna obnova za žene in može --/-- Božični koncert v San Martinu
24. 12. Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
31.	12. Silvestrovanja
opozorilo: na dan obletnic krajevnih slovenskih Domov, domobranske proslave, praznika državnosti, žegna-nja in misijonske tombole ne sme biti drugih prireditev
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
VAŽNA OBLETNICA
Vsi slovenski narodi se bodo letos spominjali z raznimi prireditvami važne obletnice. Letos spomladi namreč mineva 1100 let, odkar sta prišla med slovanske narode oznanjat božjo besedo sveta brata Ciril in Metod.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
V odboru Družabne pravde in v uredništvu lista so nastale spremembe. Po odhodu g. Jožeta Juraka v Evropo je bil imenovan za duhovnega vodjo Družabne pravde g. Gregor Mali, uredništvo lista Družabna pravda je pa prevzel Maks Jan, ki je ob imenovanju za urednika društvenega glasila odstopil kot tajnik DP Tajniške posle DP vrši sedaj Rudolf Smersu, ki ima v odboru poleg tega še gre-mialni referat.
RAMOS MEJIA
Preteklo nedeljo, 10. t. m. se je vršil IV. redni občni zbor Slomškovega doma, ob zelo lepi udeležbi članstva. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Janez Brula, I. podpredsednik Matevž Potočnik, II. podpredsednik Ema Blejc, tajnik Marijan Šusteršič, podtajnik Janez Čeč, blagajnik Zdenko Hribar, finančni referent Slavko Smole, odborniki: Matjaž Maček, Franci Tomazin; gospodarski referent: Jože Javoršek, odbornika: Stanko Novak, Franc Pergar; kulturni referent Jernej Tomazin, odborniki: Tone Kržišnik, Marija Šušteršič, Niko Hočevar; prireditveni referent Franc Vester, odborniki: Franc Durič, Martin Potočar, Karel Svetlin, Stane Babnik; mladinski referent Ema Blejc, odborniki: Darinka Šifrer, Janko Žakelj, Tone Javoršek; socialni referent Jože Šeme; nadzorni odbor: Vinko Tomazin st., Franci Holozan; dušni pastir g. Janez Kalan.
Svobodna Slovenija, 14. marca 1963 - št. 11
RESUMEN DE ESTA EDICION
10 HEKTAROV NA DAN
Računsko sodišče je predstavilo rezultate revizije uspešnosti varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoja za samooskrbo, ki je pokazala, da vlada, pristojna ministrstva in sklad kmetijskih zemljišč leta 2010 niso bili uspešni pri varovanju kmetijskih zemljišč. Izpostavilo je, da evidence teh zemljišč niso ne točne ne popolne, cilji varovanja niso določeni, nadzor pa je pomanjkljiv. Slovenija je v 10 letih izgubila 37.989 hektarov kmetijskih zemljišč oz. 10 hektarov na dan.
KANGLER ČIST - KAJ PA BRATUŠKOVA?
Odvetnica nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja je potrdila, da so strokovni pregledi diplomskega dela Kanglerja pokazali, da ne gre za plagiat. Eno od izvedenskih mnenj je izdelal profesor Milan Ojster-šek, ki je ocenil, da je Kangler v diplomski nalogi res prepisoval, a je vse to ustrezno označil.
Slovenska demokratska mladina je v DZ prinesla magistrsko nalogo mandatarke Alenke Bratušek, skupaj z opombami, ki po njihovem dokazujejo plagiatorstvo v njenem magistrskem delu. Poslance so pozvali, naj se do tega jasno opredelijo.
NOV GORENJSKI SLAVČEK
V SNG Opera in balet Ljubljana je bila v okviru 28. Slovenskih glasbenih dnevov premiera opere Antona Fo-ersterja Gorenjski slavček. Režijo prve slovenske opere, za katero sta libreto napisala Luiza Pesjakova in Emanuel Züngl, je tokrat prevzel Vito Taufer, za glasbeno plat pa je poskrbel dirigent Igor Švara. Postavitev Tauferja in Švare ponuja nov pogled na to doslej kot veselo, naivno in komično razumljeno opero. Delo tokrat glavno junakinjo Minko osvetli kot žrtev moškega šovinizma in tedanje družbe.
CEMENTARNA LAHKO PREKOMERNO ONESNAŽUJE
Agencija RS za okolje (Arso) je v ponovnem postopku odločanja zavrnila zahtevek trboveljskega Lafar-ge Cementa za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za proizvodnjo cementa. Po mnenju Arsa lahko omenjena naprava povzroča onesnaženje večjega obsega. Ugotovili so, da je presežena mejna dnevna koncentracija prašnih delcev na merilnem mestu Trbovlje, hkrati pa dodatna obremenitev na območju vrednotenja zaradi emisije celotnega prahu presega tri odstotke predpisane mejne letne koncentracije.
ODKRILI NOVE BAKTERIJE?
Ruski znanstveniki trdijo, da so v vodi jezera Vostok, ki se nahaja pod debelo plastjo ledu na Antarktiki, odkrili nove znake bakterijskega življenja. Da so do vzorcev prišli, so morali prevrtati skoraj štiri kilometre debelo plast ledu. Vostok naj bi bil od površja ločen že več milijonov let. Znanstveniki so zato domnevali, da se v teh izoliranih vodah nahajajo mikroorganizmi, ki so znanosti še neznani. Pri preučevanju vzorcev so bile namreč odkrite sledi DNK, ki se niso ujemale z genskim zapisom katerega koli drugega organizma v svetovni podatkovni bazi. Povejmo še to, da so na tem območju leta 1983 izmerili najnižjo temperaturo na Zemlji in sicer minus 89 stopinj Celzija.
DIALOG V JEMNU
V Jemnu se je v ponedeljek začel dolgo pričakovani narodni dialog, ki naj bi državi pomagal pri politični tranziciji. V pol leta naj bi pripravili osnutek ustave in vse potrebno za splošne volitve februarja 2014 po dvoletnem prehodnem obdobju. V dialogu sodeluje 565 predstavnikov različnih političnih skupin - od tistih, ki se zavzemajo za samostojnost juga do šiitskih upornikov, ki imajo nadzor nad delom severa države, ter civilne družbe.
PAKISTAN
Pakistanski premier se je ob izteku mandata poslovil od ljudstva, ob tem pa izpostavil zgodovinski zaključek polnega mandata parlamenta. Po njegovih besedah gre za zmago demokracije. Parlament, ki je minuli četrtek zaključil svojo zadnjo sejo, je namreč postal prvi v zgodovini države, ki je končal mandat v celoti, je poudaril premier. A kljub uspehu in sprejemu nekaterih pomembnih zakonov so se v zadnjem mandatu razmere v državi poslabšale tako na področju gospodarstva kot varnosti. Posebej ogrožena skupina so kristjani. Mnogi so zaradi spornega zakona o bogokletstvu že vrsto let v zaporu.
preporod kitajskega naroda
Novi kitajski predsednik Xi Jinping je v prvem govoru na čelu države dejal, da si bo prizadeval za preporod kitajskega naroda. V govoru delegatom ob sklepu letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa je pozval k vztrajnim prizadevanjem za uresničitev velikega preporoda kitajskega naroda in kitajskih sanj.
nova izraelska vlada
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno obvestil predsednika Šimona Pereza o uspešnem zaključku koalicijskih pogajanj in oblikovanju vlade, v nedeljo pa je začel razkrivati nove ministre. Za obrambnega ministra je tako imenoval nekdanjega načelnika generalštaba izraelske vojske Mošo Jalona. Na mestu obrambnega ministra bo zamenjal Ehuda Baraka, ki se bo upokojil.
predlog V EU
V Bruslju želijo razširiti zanimanje za edino neposredno voljeno ustanovo Evropske unije. V preteklem tednu je bilo zato slišati predlog, da bi državljani stare celine na volitvah v Evropski parlament leta 2014 izbirali tudi novega predsednika Evropske komisije. Cilj predloga je izboljšati obveščenost volivcev o aktualnih evropskih političnih vprašanjih, spodbuditi razpravo, okrepiti borno volilno udeležbo in s tem utišati kritike, da povezava boleha za demokratičnim primanjkljajem. Prva in druga največja politična skupina v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka ter evropski socialisti in demokrati, sta naklonjeni tej zamisli. Podprli so jo tudi evropski liberalci, ki sestavljajo tretjo največjo politično skupino. Naslednje volitve v Evropski parlament bodo
Fundador: MILoŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Kremžar, Marta Urbančič Oblak, Branko Marinič in Veleposlaništvo Republike Slovenije. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
tenemos papa
Toda la humanidad vivio estos dfas un acontecimien-to especial: la eleccion y asuncion del papa Francisco, el cardenal argentino Jorge Mario Bergoglio. El nuevo papa es amigo de los eslovenos, ya que visito nuestra patria en 1970 y contaba entre sus colaboradores con varios eslovenos. Nos alegramos, rezamos por el y le deseamos ventura y bendiciones. (Pag. 1)
HAY coalicion
La mandataria Alenka Bratušek ha logrado formar una nueva coalicion gobernante, Ya fue firmado el acuerdo entre los presidentes de los partidos que la forman: Pozitivna Slovenija, los Democratas Sociales, Lista Ciudadana y los jubilados del DeSUS. Hay acuerdo tambien en cuanto al reparto de ministros en el gabinete. El nuevo gobierno sera aprobado por el parlamento este miercoles 20 de marzo. Luego seran analizados y aprobados por separado cada uno de los ministros. Se habla de una nueva etapa, sobre la cual sin embargo hay varias incognitas. Hay una fuerte corriente de opinion que reclama elecciones anticipadas.
(Pag. 1)
SEMINARio PARA MAESTRAS
En Eslovenia, organizado por las autoridades educati-vas y la Oficina para los Eslovenos por el Mundo, se realizo un seminario de perfeccionamiento docente e idiomatico para maestras y maestros de los cursos de esloveno del exterior. Transcurrio desde el 23 de enero al 1. de febrero. Asistieron 14 docentes de la Argentina, dos de Canada y uno de Estados Unidos, Brasil y Australia. Los participantes tuvieron oportunidad de familiarizarse con metodos mo-dernos de ensenanza, asistir a clases en escuela eslovenas, participar de talleres especiales, realizar visitas guiadas, concurrir a teatros y eventos culturales. Fue una experien-cia unica y fascinante, que seguramente marcara un antes y un despues en sus tareas educativas. (Pag. 3)
joVENES ESPIRITUALES
Un muy numerosos grupo de jovenes de la colectivi-dad participo recientemente de una tanda de ejercicios espirituales. Hubo charlas y disertaciones. Tuvieron oportunidad de encontrarse con ellos mismos y con Dios en el silencio y la oracion. Vivieron dfas muy intensos, bajo la gufa de los sacerdotes, que los acompanaron en el camino del reencuentro con la espiritualidad cristiana. (Pag. 3)
CURSo DE IDioMA
En marzo de este ano nuevamente se abrira la inscripcion para el curso de idioma esloveno en la Facultad de Filosoffa y Letras de la UBA et de la Universidad Nacional de La Plata. El idioma se ensenara en grupos de diferentes niveles, segun los anos que los alumnos ya llevan cursando y/o segun los conocimientos previos de los interesados. Los cupos son limitados (grupos de 20 alumnos maximo). El curso es anual y es gratuito y no se requiere ningun requi-sito especial para la inscripcion. Lamentablemente, en la Facultad de Filosoffa y Letras de la UBA, el cupo del curso inicial ya esta cubierto. Es posible no obstante acoplarse a los cursos superiores (esloveno 2, 3, 4, 5, 6) previo examen de nivel. Para este examen, mandar previamente un mail a metaklinar@yahoo.com. Las clases inician el 20 de marzo de 2013. El inicio del curso en la Universidad de La Plata sera el 9 de abril de 2013. La inscripcion con la profesora (el mismo mail) para el examen de nivel es obligatoria.
TALLER DE colores
La M. Sc. Darja Zorko Mencin organiza in taller bajo el tftulo "Carta de Colores: ila energfa del color!" Tratara acerca de como podemos aprender sobre nosotros mismos a traves de la metodologfa de cartas de colores. Se reali-zara el proximo sabado, 23 de marzo de 2013 de 9.30 a 13.30 hrs. Lugar: Las Heras 2353, Martmez. Idioma: espanol. Es con inscripcion previa: darja.zorko@gmail. com o 15-5923-7567. El numero de participantes es limitado. Favor de anotarse antes del 21 de marzo. Precio: 300 $/por persona.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICÖS VILKo S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OSEBNE NOVICE
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
advokati
Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507, (1439) Buenos Aires Tel./Fax: 4602-7386 E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
gastronomija
od torka
^hstitS» t
sabor- OAropto oc| i g. ure naprej.
Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
Družinska sreča
V	Villa La Angostura se je v četrtek, 31. januarja rodila prvorojenka Mana Emilia Nervi Stanovnik. Očka je Sergio, mamica pa Maria Clara.
V	soboto, 9. februarja, se je rodil Luka Marini. Očka je Francisco, mamica pa Veronika Godec.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krst
V	soboto 16. marca je bila krščena v cerkvi sv. Duha v San Isidro Maria del Pilar Indihar. Očka je Marjan, mamica pa Gisela Chocarro. Srečni družini iskreno čestitamo!
Nova diplomantka
V	torek. 12. marca je na fakulteti za arhitekturo državne univerze v Buenos Airesu dokončala študije Ingrid Kopač in postala arhitektinja. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
»PLANIKA CATERING« - ANI RODE
VESELO VELIKO NOČ ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM ROJAKOM
v Argentini in po svetu.
Potice, krofe, kremne rezine, drobno pecivo in vseh vrst domačega in tujega peciva, po naročilu, na telefon 4655-4422 ali 15-4073-3495
59. MISIJONSKA VELETOMBOLA SLOVENSKE SKUPNOSTI V ARGENTINI VSI ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE
V NEDELJO 7. APRILA 2013 V ŠOLSKI DVORANI MARIJE KRALJICE V SLOVENSKI VASI V LANUSU
Svete maše ob 8, 10.30 in 11.30 v španskem, ob 9. uri pa v slovenskem jeziku. Ob 13. uri bo na razpolago kosilo Ob 15. uri pričnemo s klicanjem številk.
Priporočamo se za dobitke in pecivo.
Krajevne mladinske organizacije naprošamo za pripravo iger.
»Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, Gospod«
sv. Avguštin
Vsem slovenskim rojakom v domovini in po svetu z globoko žalostjo sporočamo, da je v Buenos Airesu, 10. marca odšel k Bogu po večno plačilo velik Slovenec, zvest član Slovenske kulturne akcije, večletni urednik Meddobja, vodja znanstvenega odseka SKA, pesnik, novinar in profesor
Valentin Bogumil Debeljak
S hvaležnim spominom ga priporočamo v molitev.
Slovenska kulturna akcija
»Jaz sem vstajenje in življenje, kdor vame veruje, bo živel vekomaj«
V globoki žalosti sporočamo, da je v nedeljo 10. marca 2013 v Buenos Airesu, v 76. letu starosti zaspal v Gospodu naš mož, brat, svak, stric
Valentin Bogumil Debeljak
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu prišli kropit in ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, za darovano cvetje in svete maše.
Posebno zahvalo izrekamo gg. duhovnikom Franciju Cukjatiju, Francetu Urbaniji, Daniju Vrečarju in Antoniju Cavalieriju za pogrebno sv. mašo. Zahvala gre tudi pevovodju Andreju Selanu in ge. Maruški Batagelj Kle-menčič za vodstvo petja. Tisočkrat hvala lepa za občutene poslovilne besede slovenskega delegata msgr. dr. Jurija Rodeta, predsednika Zedinjene Slovenije prof. Francija Žnidarja in glavnega urednika Svobodne Slovenije Toneta Mizerita. Enako smo dolžni globoko zahvalo osebju Doma sv. Vin-cencija za vso pomoč v zadnjih mesecih, predvsem Petru Rotu in Simonu Rotu.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
Žalujoči:
Žena Katica
Sestri: Meta z možem Juretom Vombergarjem, Jožejka z možem Jo-žetom Žakljem.
Svakinje, svaki, nečakinje, nečaki, pranečakinje in pranečaki ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija, Italija.