Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 201 Recenzije Lucija Mulej Matej Makarovi~: Usmerjanje modernih dru‘b. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, zbirka Sodobna dru‘ba, 2001 210 strani (ISBN 961-6294-35-0), 3.960 SIT Pri zalo‘bi Znanstveno in publicisti~no sredi{~e je v zbirki Sodobna dru‘ba iz{la znanstvena monografija Mateja Makarovi~a pod naslovom Usmerjanje modernih dru‘b. V njej se avtor loteva aktualne sociolo{ke teme zadnjega desetletja, in sicer pojma modernosti in karakteristik dr‘av in sistemov, ki so na prehodu v novo dru‘beno realnost ali pa so to tranzicijo ‘e pre{le. Osnovna ideja je nadgradnja Fukuyamovega teorema o “koncu velikih zgodb”, ki naj bi jim bili pri~a v moderni. Vendar Matej Makarovi~ meni, da je dana{nji ~as vse prej kot ~as konca; gre namre~ za nove entitete, ki nas neprestano postavljajo pred nove izzive. Tiranija mno{tva alternativ oziroma postmoderni slogan “anything goes” Mateja Makarovi~a o~itno ne prepri~a. Centralno vpra{anje njegove izrazito teoreti~ne in sistemati~ne {tudije je vpra{anje o na~inih in mo‘nostih obvladovanja kompleksnosti vse bolj diferenciranih dru‘b. V prvem poglavju opredeli osnovne pojme, s katerimi operira skozi celotno {tudijo. Pojasni, da se kompleksnost v obliki diferenciacije sicer ka‘e kot re{itev, vendar pa po drugi strani pomeni problem. Nara{~ajo~a kompleksnost sistemov in podsistemov namre~ dru‘be (post)moderne postavlja pred najve~je izzive. Klasi~na odgovora na re{evanje kompleksnosti, kot sta integracija in regulacija, se Mateju Makarovi~u zdita obenem preohlapna in preskopa. Namesto tega vpelje termin koordinacije, ki pokriva predhodna pojma in ju nadgrajuje na nov na~in. Tako koordinacija zajame vse oblike dru‘bene kompleksnosti, tako spontane kot tudi konsenzualne (str. 3). Rde~a nit knjige je strnjena v osrednjo hipotezo, ki se neposredno navezuje na koordinacijo. Gre namre~ za tezo, da se nena~rtne in centralne oblike z rastjo dru‘bene kompleksnosti nadgrajujejo z bolj na~rtnimi in acentri~nimi. Avtor tezo podkrepi z razmi{ljanjem klasikov ter s pojmi, kot so akter-sistem, evolucija, diferenciacija, selekcija itd. S tem ‘eli utemeljiti izbiro termina koordinacije. Kot poudari na ve~ mestih, regulacija in integracija za pojasnjevanje njegove teze ne ustezata, ker prehitro vodita do enostranskih interpretacij, ki so najbolj razvidne v dihotomiji akter-sistem. Kot vemo, so se tak{ne teorije prepogosto usmerjale k tezi o reifikaciji, kar avtor podrobneje sistematizira. V drugem poglavju se analiza zo‘i na dru‘bene sisteme. Opredeli tri idealno-tipske oblike diferenciacije dru‘b, in sicer segmentarno, stratifikacijsko in funkcionalno. Prvi nivo je najenostavnej{i, zato ga avtor pripisuje predmodernim dru‘bam, drugega modernim, slednjega pa (post)modernim. V endar na to~ki sedanjega ~asa obstaja prepletenost med vsemi tremi oblikami, in ta je bila, kot popolnoma upravi~eno izpostavi avtor, prisotna v celotni evoluciji dru‘b. Kljub zadr‘kom do superiorne pozicije zaklju~i, da obstaja najpomembnej{i vidik diferenciacije moderne kompleksne dru‘be funkcionalna diferenciacija, ki lahko re{uje nekatere bistvene probleme segmentarne in stratifikacijske diferenciacije, in je zato neizogibna potreba sistema v pogojih visoke kompleksnosti. Osnovno vpra{anje, ki se zastavi v teoretizaciji modernih dru‘b, je kompleksnost. Prvo in drugo poglavje avtor zastavi v smislu raz~lenjevanja pojmov, ki kot nekak{en konsenz slu‘ijo kontemplaciji, vendar kot vsaka definicija pomenijo zo‘itev spoznavnega polja. To polje raz{iri v nadaljnjih dveh poglavjih. V tretjem poglavju se Matej Makarovi~ loti analize moderne dru‘be na podlagi dognanj sociolo{kih klasikov. Z vidika koordiniranja klasi~nih pristopov raziskuje dru‘bo skozi {tiri modele, introspektirane v {tudijah dru‘b Webra, Durkheima, Marxa in Spencerja. Ti {tirje modeli so: nena~rtno acentri~ni, nena~rtno centralni, na~rtno centralni in na~rtno acentri~ni. Prvi, nena~rtno acentri~ni model, najbolj izrazito ponazarjata tr‘na ekonomija in pluralisti~na politika. V ospredje avtor postavi pojem selekcije, kjer dolgoro~no pre‘ivijo le tiste dru‘be, ki so DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 201 Black 202 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 Recenzije sposobne koordinirati notranjo kompleksnost. To logiko delovanja bi lahko ponazorili z na~elom laissez faire. V endar pa acentri~nost modela ne pomeni razsredi{~enosti na vseh nivojih dru‘be; tudi najbolj brezobzirna tr‘na ekonomija ima svoja pravila igre, ki so najbolj prezentna na nivoju relativne na~rtnosti posameznih enot. Vendar bi bilo izklju~no izhajanje iz tega modela zgre{eno, in ne bi moglo pojasniti drugih, prav tako pomembnih oblik dru‘benga usmerjanja. Avtor povzame, da je pretirano zana{anje na tak{na tolma~enja resna pomanjkljivost Spencerjeve sociologije (organske analogije) in vzrok Durkheimovih kritik. Naslednji model, nena~rtno centralni, idealnotipsko odra‘ajo obi~aji, tradicija in kulturni obrazci. Zagotavlja koordinacijo razli~nih enot iz centralne to~ke, vendar ta koordinacija seveda ne pomeni na~rtnosti, pa~ pa gradnjo neke spontane usmeritve, kar ponazarja Durkheimova kolektivna zavest. Do sedaj opisana modela torej ne vklju~ujeta akterja ali podsistema, ki bi v sistem kot celoto na~rtno posegal. Zato je smiselna vpeljava naslednjih dveh modelov. Model na~rtne centralnosti je razviden v centralni koordinaciji, ki lahko nedvomno vkju~uje izrazite elemente na~rtnosti. Logiko tega modela avtor ponazori (med drugimi) z Webom. Tu ne gre za odpravljanje mehanizmov koordinacije, pa~ pa za njihov nadaljni razvoj v popolnej{e oblike, ki jo prinese birokracija. Kompleksnej{e dru‘be namre~ zahtevajo kompleksnej{e oblike centralnega usmerjanjarja. Kot simbolni interakcionist, ki zagovarja intencionalnost akterja, Weber opozori na mo‘nost birokracije kot ‘elezne kletke, ki pa v ta model nujno ne sodi. Izrazita centri~nost oblasti, ki je patriarhalna ali patrimonalna tradicionalna oblast, v modernosti zaradi diferenciacije izgubi bazo, s ~imer se sesuje. Vzrok za izgubo baze vsekakor ti~i v razli~ni naravi norm. V primeru patriarhalne dru‘be so vrednote tradicionalne, kar vklju~uje veliko mero diskrecije. V primeru moderne birokracije pa govorimo o pravni utemeljitvi, torej o racionalnosti norm in vrednot, kar naj bi avtomati~no zni‘alo diskrecijo. Weber namre~ birokrata ne zreducira na poslu{no orodje, ki ne bi bilo zmo‘no inicative, ~eprav resda na~rtovanje prepu{~a politikom. Kakorkoli ‘e, tak{no razmi{ljanje pomeni poudarjanje dolo~ene na~rtnosti, ki izhaja iz centralne instance. Zadnji model, ki ga odra‘ajo nekorporativisti~ni anga‘maji in socialno partnerstvo, nakazuje slabljenje kolektivne zavesti. Sicer jo je mo~ – ob osamosvajanju ekonomije – kompenzirati z dr‘avno intervencijo, vendar je ta mo‘nost omejena. Po Durkheimu mo‘no pot iz dileme predstavljajo inermediarne asociacije, ki jih skladno s svojo teoretsko zastavitivijo razume kot usklajevalne; obratno pa jih v duhu Webrove teorije Makarovi~ interpretira (v nena~rtno acentri~nem modelu) kot tekmovanje med razli~nimi izhodi{~i, ki so podvr‘ena selekciji. Avtor nam v tretjem delu morda najbolj jasno predo~i, da evolucijo razume kot rast dru‘bene kompleksnosti, ki se evolutivno odra‘a v {tirih modelih, kjer zadnji tip, in sicer na~rtno acentri~ni model (ki sicer ima svoje omejitve), predstavlja slednjo to~ko razvoja. ^etrto poglavje pomeni nadgradnjo osnovne sheme {tirih modelov skozi prispevke novej{ih avtorjev, kjer Matej Makarovi~ posebno pozornost nameni Luhmannu, Parsonsu in Habermasu. Prvi model (nena~rtno acentri~ni) avtor prika‘e skozi Parsonsovo kritiko utilitarizma ter Parsonsovo, Luhmannovo in Habermasovo kritiko pluralizma, trga in tekmovanja. Logika tega modela je najbolj o~itna v odnosih med funkcionalnimi podistemi dru‘be. Vsi navedeni teoretiki, na katere se avtor v tem poglavju sklicuje, namre~ sprejemajo na~elo funkcionalne diferenciacije. ^e se izrazim s Parsonsovo interpretacijo, vsak podsistem oblikuje svoje odnose do okolja prek input-output delovanja. Le-ta funkcionira kot dvojna izmenjava. Habermas na tej to~ki (dvojne izmenjave) naleti na problem sistemske kolonizacije, kjer nek podsistem (na primer ekonomija- denar, politika-mo~) deluje po sebi lastni logiki in je s tem lo~en od ‘ivljenjskega sveta. Luhmann te represije ne zapazi, ali kot pravi avtor, vrenotno-kulturni center, ki usmerja, ni potreben. Luhmann namre~ predo~a, da je dolo~ena usmerjenost k {ir{i dru‘bi ponotranjena ‘e v sami logiki funkcionalnega podsistema. V nadaljevanju Matej Makarovi~ predstavi nena~rtno centralni model na podlagi Parsonsove AGIL sheme. V tem kontekstu je smiselna zlasti funkcija L, t.j. latentnost vrednot. Latentno vzdr‘evanje vzorcev namre~ nakazuje osrednjo logiko modernosti, kjer ne gre DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 202 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 203 Recenzije ve~ za apriorno dolo~anje smisla s strani zgolj enega centra, pa~ pa za pluralisti~ne rede vrednot. V jeziku Habermasa ta model lahko pove‘emo s komunikativno racionalnostjo, ko pa vklju~imo Luhmannovo razmi{ljanje, se model zakomplicira, na kar avtor ponazarja na ve~ mestih. Luhmann s konceptom referen~nosti vlogo drugega modela prakti~no odpravlja in s tem pripisuje preveliko vlogo funkcionalni diferenciaciji in zanemarja segmentarno in stratifikacijsko. Matej Makarovi~ te ugotovitve soo~a na {tevilnih nivojih obravnave, tako na pojmu inkluzije, vrednotne generalizacije, kolonizacije vrednotnih sfer itd. (str.105) Na~rtno centralni model se nana{a na funkcijo G, torej na doseganje ciljev, s ~imer nakazuje vidik na~rtnosti v delovanju. V ospredju je kolektivna usmerjenost, ki se najve~krat povezuje s centralnimi dru‘benimi instancami. Zadnji, na~rtno acentri~ni model, ponudi idejo srednje poti med navedenimi {tirimi modeli. Avtor ve~krat opozarja na pomanjkljivosti posameznih modelov, kar je sicer zna~ilnost modelov in definicij nasploh. Gre za iskanje alternative med (ne)na~rtnostjo in (a)centri~nostjo. Na tem mestu govorimo o pogajalskih omre‘jih in sistemih; ‘e Parsons nakazuje tak{no razmi{ljanje v tr‘nem, centralno-planskem ali pogajalskem modelu. Matej Makarovi~ torej na primeru novej{ih avtorjev (kot tudi predhodno obravnavanih klasikih) potrjuje osrednjo hipotezo: evolucija dru‘b vodi v acentri~nost in na~rtnost delovanja. V zadnjem delu se posve~a razli~nim kombinacijam modelov. Na eni strani vklju~uje tri oblike diferenciacije, na drugi pa {tiri modele, in sicer oba centri~na in acentri~na. Za vsakega posebej sku{a najti empiri~ne podkrepitve, a obenem pojasnjuje, da je postopek empiri~nega dokazovanja zaradi obse‘ne komparativne in zgodovinske analize prakti~no nemogo~. Vsekakor doka‘e trend evolucije k na~rtnosti in acentri~nosti, kar seveda ne pomeni, da je potrebno alternativne mo‘nosti izklju~iti, saj ponuja njihovo vmestitev v nove dru‘bene pogoje. Kakorkoli ‘e, moderne dru‘be ostajajo sinonim za kompleksnost in hkrati za izjemen potencial koordinacije. Sama evolucija ni prinesla zgolj ve~je kompleksnosti, pa~ pa hkrati sredstva za njeno obvladovanje. Dru‘beni sistemi tako nujno niso nekaj danega, pa~ pa tudi nosilec ter predmet na~rtovanja. Matej Makarovi~ skozi mno‘ice primerov dokazuje, kako nesmiselno je zana{anje na zgolj posami~ne modele, ki idealnotipsko vodijo do stagnacije ali obratnih u~inkov, kar nam empiri~no dokazujejo izku{nje razli~nih “izmov”. Bo{tjan [aver eds. Susan Birrell, Mary McDonald: Reading Sport: Critical Essays on Power and Representation. Boston: Northeastern University Press, 2000 326 pages (ISBN 1-55553-429-5), 22.50 USD Reading Sport is an anthology with a clear thesis: structures of dominance expressed around what we call the power lines of race, class, gender, and sexuality do not work independently and thus cannot be understood in isolation from one another. Moreover, because they operate in historically specific ways with identifiable consequences, we must develop theoretical and meth- odological practices capable of capturing that complexity. The essays provide analyses of sport- ing events, people and media in order to organize understanding and action by exploring power relations. Their ideas follow from recent critical work in sport, particularly the theoretical ap- proach known as critical cultural studies: power as a central focus for understanding social life. All the essays are concerned with the reproduction of power through ideological means. The easiest way to get to ideology is through the media, surrounded as we are by mediated accounts and narratives (p. 13). As key questions we can ask ourselves, are there any other ways of reading sport? DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 203 Black