KAR JE POMEMBNO ZA DELAVCA, JE POMEMBNO TUDI ZA SINDIKAT
S sknpščino, ki je bila 11. maja v kulturnem domu Španski bord, je občinska organizacija rveze sindikatov naše občine zaokrožila štiri-letno mandatno obdobje. V tem času je sinJikat opravil nešteto nalog, organiziral vrsto akcij, ki jih vseh ni bilo mogoče zajeti v poročilu niti v uvodnem govoru predsednika občinskega sveta zveze sindikatov ob-čine Ljubljana Moste-Polje Andrije Vlahoviča in v razpravah.
KREPITI VLOGO DELAVCA
V mandatnem obdobju 1978—1982 se je naš sindikat ukvarjal s samoupravnim orga-niziranjem združenega dela, spodbujal dohodkovno in orga-nizacijsko sodelovanje sorodnih delovnih organizacij, spremljal organiziranost in delovanje skupnih služb. V tem obdobju se je ponekod tudi pokazalo, da tozdi premalo odločajo o dohod-
ku, razvojnih načrtih, združeva-nju dela in sredstev, naložbeni politiki in podobno. To funkcijo si je ponekod v njihovem imenu prilaščala delovna organizacija. Hkrati pa so bili tudi primeri, ko so se tozdi obnašali kqt delovne organizacije in odločali o skup-nih zadevah, ne da bi za soglasje povprašali tudi druge tozde. Znadlen primer takega obnaša-nja je bil živilski kombinat Žito. (Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Posebno pozornost je občinski svet zveze sindikatov v minulem obdobju namenjal krepitvi polo-žaja in vloge delavcev' pri samo-upravnem odločanju. Aktualne probleme je obravnaval hitro in pravočasno, konkretno, v sode-lovanju z osnovnimi organizaci-jami sindikata in drugimi druž-benopolitičnitni organizacijami in samoupravnimi organi. Priza-deval pa si je tudi za boljšo ob-veščenost delavcev, za delegat-ske odnose, za varstvo samou-pravnih pravic, uveljavljanje de-lavcev kot nosilcev socialne poli-tike, za krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozašči-te, ukvarjal se je z organizira-nostjo, razvojem in delovanjem zveze sindikatov, v središču po-zornosti pa je bilo gospodarstvo in gospodarska stabilizacija. Premalo pa je sindikat sodeloval pri organiziranju samoupravnih interesnih skupnosti.
ČIM BOLJŠA
USPOSOBLJENOST
OOZS
Kot je dejal v svojem uvodnem govoru predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Andrija Vlahovič, se je sindikat pri svojem delu držal načela, da je vse, kar je pomembno za delavca, pomembno tudi za sindi-kat. »Pri delu nam je bila temeljna naloga, in to bo tudi še naprej, uspo-sobitev osnovnih organizacij zveze sindikatov za uresničevanje novih in predvsem zahtevnejših nalog, ki se postavljajo pred združeno delo,« je poudaril Andrija Vlahovič. Nato je orisal razmere v svetu ter v naši širši in ožji domovini, ki so vplivale tudi na delovanje našega občinskega sveta, konferenc in osnovnih organi-zacij zveze sindikatov. Opozoril je na nekatere dosežke v tem obdobju, pa tudi na težave, s katerimi se je sreče-val sindikat. Govoril je o povezova-nju združenega dela v občini in menil, da lahko za najuspešnejšo in-tegracijo v tem obdobju označimo zdruiitev gradbenih podjetih Slove-nija ceste in Tehnika. Z novo organi-ziranostjo so namreč doseženi po-membni rezultati na vseh področjih poslovnega, samoupravnega in druž-benega delovanja. Zato kaže tudi za naprej podpirati prizadevanja delav-cev Slovenija ceste —Tehnika in de-lavcev Obnove, ki razvijajo nadaljnjo fazo združevanja.
Bile pa so seveda tudi delovne or-ganizacije, kjer pobude občinskega sindikalnega sveta niso padle na plodna tla. Tak primer sta gostinski podjetji Moste in Figovec, pravega odziva pa ni bilo tudi glede povezo-vanja VVO Zalog, Zajčja dobrava in Vevče. Ko je Andrija Vlahovič govo-ril o gospodarjenju in gospodarski stabilizaciji, je dejal: »Poskušali smo biti ustvarjalci urejenih družbenih in gospodarskih razmer, ki bi nam za-gotavljale dober osebni in družbeni standard. Zato v naših samoupravnih razmerah ni mogoče ločiti politično in samoupravno delo od dela samou-pravnih organov in tega od strokov-nih služb ali vodilnih delavcev. Le skupno delo daje dobre rezultate.« V zvezi z gospodarsko stabilizacijo je 1 tudi omenil problematiko cen, vlogo in odgovornost sindikatov pri tem. Govoril je tudi o kadrovski politiki v zvezi sindikatov.
PRISPEVKI K RAZPRAVI
V razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu, so s prispevki sodelovali: Jože Breznik iz Saturnusa — govoril jeodeluin nalogah odbora za splošni Ijudski odpor in družbeno samozaš-čito; Pavel Groznik iz sozda Emone je predstavil njihov sozd; Zvonka Cemetič iz Izolirke je opisala dejav-nost občinskega odbora gradbenih delavcev naše občine in težave, s ka-terimi se v tem času srečuje gradbe-ništvo; Joža Razdevšek iz Papirnice Vevče je prebrala poročilo o delu sveta za življenjske in delovne ra-zmere pri občinskem svetu zveze sindikatov; Mari Medved iz Žita je pojasnila vzroke za nastali položaj v Žitu in naloge, ki so v zvezi s tem pred osnovno organizacijo sindikata; Franjo Vinko je ocenil sodelovanje občinske organizacije sindikatov z osnovnimi organizacijami v ozdih, podpredsednik mestnega sveta zveze sindikatov Franc Hribar je v imenu mestnega sveta pozdravil skupščino in dejal, da so Moste lahko ponosne na nekatere rezultate, ki so jih dose-gle v tem obdobju, in so prav gotovo tudi plod uspešnega delovanja šindi-kalne organizacije. O izobraževanju in vlogi učitelja je nekaj misli nani-zala Milica Koštrin iz OS Karla De-stovnika-Kajuha. Nikola Todorovič iz Obnove je orisal socialne razmere gradbenih delavcev, Miro Vujinovič iz Železniškega gospodarstva je naš-tel vzroke, ki po njegovem mnenju vplivajo na manjšo motiviranost or-ganižacije združenega deia in tudi samih delavcev za večjo storilnost. Jože Kovačič iz Jugotekstila Ona-On je, izhajajoč iz izkušenj, ki jih imamo v njihovi delovni organizaciji, govoril o nagrajevanju po delu. Razpravo je sklenil Pavel Vindišar, predsednik občinske konference ZKS naše obči-ne, ki je novemu vodstvu v imenu skupščine in občinskih dmžbenopo-litičnih organizacij zaželel uspešno delo.
Delo občinskega sveta zveze sin-dikatov Ljubljana Moste-Polje bo v obdobju 1982 do 1986 temeljilo na kongresnih dokumentih zveze sindi-katov Slovenije in Jugoslavije, na opredelitvah 3. kongresa samou-pravljavcev in na sklepih treh konfe-renc ZSS. V ospredju bodo predv-sem naloge, ki izhajajo iz aktualne družbenoekonomske problematike in zahtevajo družbenopolitično ak-tivnost organizacij in organov zveze sindikatov.
NOVO VODSTVO
Potem ko so delegati potrdili po-ročilo o delu občinske organizacije ZSS za obdobje 1978—1982, poro-čilo nadzornega odbora, poslušali razprave in sprejeli programske usmeritve za delo v prihodnjem mandatnem obdobju, so razrešili prejšnje vodstvo občinske sindikalne organizacije in oblikovali novega. V občinski sindikalni svet so izvolili 50 članov, v nadzcffni odbor pet, imeno-vali so tudi 12 članov za mestni svet zveze sindikatov.
Nato je skupščina izvolila tudi 23 delegatov, ki nas bodo zastopali na 10. kongresu ZSS. Izvoljeni so bili: Špela Čuček, Marija Fedran, Greta Gregorka, Jelka Hrženjak, Marta Janežič, Zlato Jeglič, Boris Jenko, Marko Jovanovič, Darinka Maček, Veljko Marič, Cvetka Mužan, Du-rica Obrad, Franc Pianec, Martin Pograjc, Marko Primožič, Milivoj Stojanovič, Marija Šteh, Zvone Tka-lec, Polde Trtnik, Anton Vidergar, Franjo Vinko, Janez Vodopivec in Miro Vujinovič.
Izvoljeni so bili tudi delegati za 9. kongres zveze sindikatov Jugoslavi-je, in sicer. Stane Berčan, Avgust Golob in Marijana Šturbej.
Po končani skupščini se je na prvi svoji seji sestal občinski sindikalni svet in za predsednika izvolili Mar-tina Pograjca, za podpredsednika Franja Vinka, naloge sekretarke ob-činskega sindikalnega sveta bo opravljala Marijana Sturbej, sekre-tarka v občinskem sindikalnem svetu in profesionalni član predsedstva pa je Marija Fedran. Vsi štirje bodo opravljali svoje funkcije poklicno.
D. J.