T/ha j n vsa!. 'Otrtek. Cena mu jo :i K na loto. (Za Nemčijo 4 K. ku Ainnriko in drugo tujo državo fl K.) Posamezno fttovilko ho prodajajo ————— f o m vinarjev. - S prilogama: „Haš kmečki dom" m „Haša gospodinja' Spisi imloplsisepošiljajo! Uredništvu .Domoljubu", I.jubljana. Kopitarjeva ulica Naročnina, ivklainaofje 111 in-si-rati pa: 1'pTavnKtvn _liomoljnbau. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica - Štev. 33. V Ljubljani, dne 13. avgusta 1914. Leto XXVII. Pod Ferdinandovim varstvom. Strašno veličasten pogreli ima (•'rane Ferdinand. Nad 20 milijonov oboroženih mož iu fantov — cvet cele ' 1 rope grozo vzbujajoči pogrebci; lio rdi od strelov, ogenj zažganih trdnjav in mest prodira oblake. — bliski in požari svetijo ob teh strahotnem pogrebu; grom lopov in pušk pretresa zemlji srce in v divjih glasovih, ki oznanjajo strah in (ropot, odmeva od nebesnega oboka; salve v pozdrav kruto umorjenemu, nepozabnemu rajniku. Za v^iko njegovo kapljo krvi se jib preli-iejo nešteti curki; za vsako solzo, ki jo točijo za njim mlade sirolice, potoki solza. Cela Evropa plače! To je pogreb. Razjarjena volja avstrijskih narodov, otl srca zadeta ljubezen do vladar-i t in domovine kliče k pogrebu z vojno trombo, z žvenkelanjem bridkih sabelj, s (rdim, pogumnim korakom naše armade, ki se zemlja stresa pod njo in ki gre iskat pravice in zahtevat stalnega miru od sovražnika. Plah so stiska v kolu verolomni, zavratni Srb in njegov ničvredni pajdaš. K »krvavemu pogrebu svojih žrtev mora in ž njima vred 1)0 moral zakopati za vedno svoje divje sovraštvo, svojo morilne namene in svoje Mbstvo, da mu ne ostane več sledi "•'i zemlji. Ne bo mu pomagalo, da mu Vsfaja Rus na pomoč, tisti Rus, ki ga je luijskal in podpiral, ki je zlorabljal nje-Rovo narodno zavest, da bi se pripravila t azdrobitev naše države , in uničenje zlasti nas katoliških Slovencev in ilrva-10V-v Prišlo je drugače. Avstrija edina, močna in ž njo njena zaveznica prodirata kot hudournik naprej mod sovražnike in ne more biti nobene dvojbe. da bodo ti temeljito premagani. Prišlo je hitreje, nego so se nadejali. Navdušenje, ki je držalo našo armado kvišku pod sivim Radeckim, je zopet oživelo. Avstrija je mlada, čila, nevzlomna in krvavi ples jo še bolj pomladi in prerodi. Žrtev bo hudih in obilnih, toda te žrtve bodo seme, ki bo iz njega vsklila doba miru in dela, doba blagostanja, doba notranjega reda na temelju enakopravnosti vseh narodov, ki se sedaj v skupni nevarnosti, kot bratje bore za skupno domovino. Bog jo 7. nami! Franc Ferdinad s svojo soprogo prosi za nas, moli za blagoslov naši armadi, za tolažbo našim ženam in materam! Po zmago gredo naši fantje in možje pod njegovim varstvom. Vojska je vžgana po celi Evropi. V litanijah sta zvezani ž njo še dve drugi sestri: kuga in lakota. Naši armadi in njeni zaveznici za trdno zaupamo, da bo z božjo pomočjo vojska srečno z našo zmago končana. 1'rejene zdravstvene razmere zajezujojo pota kužnim boleznim; sodelujmo tudi sami pri tem s skrbno snago iu zmernim življenjem. Lakoti jez mora pa postaviti samo kmečko delo. To, kar smo o pomenu kmečkega stanu tolikrat pisali, je zdaj nastopilo: Naša država je zaprta, navezana sama nase, na to, kar pridela njena lastna zemlja in njene domače pridne roke. Naj pridejo zdaj tisli, kateri so hoteli imeti odprte meje za živino in (nje meso in na tuje države navezati naš živež! Kaj bi bilo danes, ko bi ne bili kmečki poslanci preprečili teh nakan? Kaj bi bilo, ko bi ne bile ljudske stranke zadnja leta tako pospeševala živinoreje in prašičereje? Kaj bi bilo za Avstrijo, kaj za nas Slovence, za našo deželo? Na bojiščih se bijejo za nas naši fantje in možje; kar nas je pa ostalo doma na kmečki zemlji, delajmo zanje in za vse nekmečke stanove, da ne bo zmanjkalo živeža v tem hudem času. Letina je leios za žilo srednja. Delajmo pametno ž njim! Varujmo so oderuških prekupcev, da no spravijo žita v svojo oblast. Ziina in pomlad nas ne sme najti nepripravljenih, da bi takrat morali žito, oziroma moko po neznanskih cenah kupovati. Tam, kjer se žita ne pridela dovolj, hi sedaj mogla pomagali le skupna zadružna moč, da se zdaj preskrbi potrebna zaloga za pri-boilujost in s tem ubije odoruštvo. Goveje živine se bo zdaj mnogo več rabilo. Vojaki sc žive domala samo od mesa; štiri peline med njimi so ga prej imele na mizi ie tupatam. Neprimerno več se lio živine poklalo zdaj. nego so je prej, cena bo rastln. Zato pa moramo skrbeti še bolj nego prej, da čednih zdravih telet no prodajamo, nego jih redimo doma. Skrbeti moramo za zarod, da se ne izpraznijo hlevi. Živinoreja mora naprej svojo pot; od nje ni odvisen samo obstoj gruntov, marveč živež cele domovine. Po mestih bo brez dvojbe imelo velik pomen prašjčje meso. Na stotine vagonov so dozdaj uvažali prašičev od drugod, zlasli iz Nemčije, v našo državo. Na Nemškem bodo svojo hrano sami rabili. Zato se obetajo naši prašičereji obilnejši odjemalci. Naj to delo, ki se zadnji čas med Slovenci tako lepo razvija, zdaj ue zaslone, marveč naj še znatno napreduje. \ novčevalilica v Ljubljani rada posreduje nakup mladih prašičev za pleme in rejo. Našemu mlekarstvu je konkuriral doslej Danec, Nizozemec in Rus. Ta konkurenca je danes oslabljena. Zato smemo za trdno upati, da pojdejo tudi mlekarski izdelki v denar bolj nego do-zdaj. Treba je le mirnega, vztrajnega dela! Velikrat smo opozarjali na pomen gospodinje in ženske sploh v kmečkem gospodarstvu in trudili smo se, da bi zanesli povsod potrebo kmetijske izobrazbe in vneme za kmečko delo mednje. Zdaj vidi vsak, kako prav smo imeli. Delati jim je treba za dva, za tri. Naj se pri svojem trpljenju spomnijo na svoje drage, ki v vojski še mnogo, mnogo več trpe. Vsak naj na kmetih porabi vse svoje moči. Stori naj, kar more. Treba bo na vsak način poskrbeti, tla se šole ne prično, preden se nc konča potrebno poljsko delo, da bodo tudi otročje roke pripomogle po svojem, da se vse prav zvrši. Kmečko delo je zdaj prav posebno delo v blagor cele države, v korist domovine. Domoljubno je, krščanskega usmiljenja delo je, ker preskrbljuje in zagotavlja domu živeža in ga s tem varuje šibe, ki je v svojih posledicah hujša od vojske. Prihodnje leto bo sto let. kar je divjala vsled Napoleonovih vojsk strašna lakota po naši domovini, tista huda leta, ki so nam pravili naši predniki o njih. Naj nas najde tedanja vojska pripravljene. Kmečko delo naprej! Kdo je zažgal? Dogodki zadnjega meseca so se nakopičili tako naglo in močno drug za drugim na nas, da nismo mogli niti za trenotek obstati in premisliti, kako je vse to prišlo in kam nas vleče za seboj ta hudournik, ki se je z bliskovito naglico razlil po Evropi, Zemlja je rodila, da smo s hvaležnostjo do Boga pričakovali jeseni. Posebnih nesreč ni bilo, tudi obrt in trgovina se je začela dvigati po udarcih zadnjih let kvišku. V naši deželi se je mnogo delalo in popravljalo. Deželni odbor je neumorno snoval načrte, kako in kje še pomagati in dvigniti blagostanje ljudstva. Ravno ta mesec bi zasvetila deželna električna luč po Gorenjski in bilo otvorjeno velikopotezno in velepomembno delo deželnega odbora. Dolenjska je dobila svojo železnico. Posledice premišljenega dela deželnega gospodarstva so se jele že kazati širom naše domovine. Upapolni smo gledali v bodočnost. 28. junija pa je pretresla monarhijo strašna vest o umoru prestolonaslednika in njegove soproge. Srce našega ljudstva je zakrvavelo bolesti. Saj smo ga vsi tako ljubili, spoštovali in zrli polni upov nanj. Čutili smo, da mora biti strašno dejanje maščevano in upali smo, da se bodo k maščevanju ganili sami tisti, o katerih se je slutilo, da nimajo popolnoma čiste vesti. Nič se ni zgodilo od tiste strani. Pač pa so oblasti dan na dan sledile krvave stopinje od Sarajeva do — Belgrada. In v Belgradu ne v brlog hudodelcev in razbojnikov, temveč v srbske vojašnice in v palače vodilnih politikov srbske države. Iz sarajevske ječe, v kateri sedi Prinčič in drugi zločinci, je vodila sled krvi do palače ruskega poslanika v Belgradu Hart-viga, in govori se, da morda celo do kraljevega dvora. Saj se namiguje, da se skriva za »nekim Ciganovičem«, ki je bil tudi udeležen pri zaroti in o katerem govori spomenica, ki jo je poslala avstrijsko-ogrska vlada Srbiji, Sam sin srbskega kralja Petra. Morda bo zgodovina poznejših let to sled natančno odkrila. Dejstvo je, da je imela Srbija mnogo ciganovičev-ciganov. Ko je imela avstro-ogrska vlada dovolj dokazov o krivdi Srbije v rokah, je vstala in govorila. Bridkosti trde so bile njene besede, saj je Srbiji v zadnjih letih dokazala toliko uslug, da je njeno delo proti Avstro-Ogrski dokaz črne nehvalež-nosti, kakršne ne more biti zmožen noben cigan. Še vedno smo imeli upanje, da bode Srbija vsaj zdaj izprevidela in rekla: obžalujem. Do zadnje minute v soboto, dne 25. julija je mislila Evropa, da se bo izvršilo vse mirnim potom. Ne! Srbija ni imela vesti! S priznanjem in obžalovanjem storjenega in s kaznovanjem povzročiteljev umora bi lahko ugasnila iskro, ki je grozila zažgati svetovni plamen. Z obažova-njem storjenega zločina bi lahko preprečila še večji zločin, še strašnejše dejanje svetovne vojske. Ker tega ni hotela storiti, je bila Avstrija primorana, ne več govoriti, temveč storiti, kar že ni storila pol stoletja. Potegnila je meč! Delna mobilizacija je bila napovedana. In zopet je šel up po svetu, da bode ostalo samo pri kaznovanju Srbov za njih zločinsko postopanje. Kako tudi ne, saj so vsa znamenja kazala na to. Vse države in državice so zatrjevale, da si žele miru. Malo dni prej je bil Peterburgu na posetu francoski ministrski predsednik. Ruski car in predsednik sta si pri dvornem obedu napila drug drugemu — Rusija Franciji, Francija Rusiji — in oba sta zatrjevala, da gre delo obeh držav za mir. Vsa Evropa se je tedaj oddahnila,- Ruski car je naročil predsedniku Francije, ki je iz Peterburga odpotoval na Švedsko, da naj zagotovi švedskega kralja, da želi Rusija mir na vse strani in da se Švedski pred Rusi ni ničesar bati. (Švedi in Rusi niso posebni prijatelji, ker je Rusija Švedom pred 200 leti ugrabila velik kos zemlje.) Medtem je Avstrija mobilizirala proti Srbiji. Kaj stori ruski car? Vse oči so bile obrnjene na Rusijo, ker vedelo se je, da če ostane mirna, se prepreči svetovna vojska in hitro konča naša vojska s Srbi. Ruski car se obrne, kakor smo že v zadnji številki pojasnili, na nemškega cesarja s prošnjo, da naj posreduje, da Avstrija ne pojde predaleč. Nemški cesar stori to. Vmes poseže tudi Angleška, ki hoče tudi posredovati za mir. Vse je bilo dobro napeljano. In Rus? Rus pa med tem časom mobilizira. V dnu srca nas je bilo sram. Slovani smo, ampak nesreča naša je, da tujci v Rusiji in ničvredneži v Srbiji vodijo in odločujejo o usodi ruskega in srbskega ljudstva. To je biio v soboto, dne 1. avgusta. Od tega dne pa je šlo naprej kot ogenj in v par dneh je bila dvajsetmilijonska armada v Evropi pod orožjem. Skoro neverjetno se nam je zdelo vse to^pretekii teden. Avstrija, Srbija, Rusija, Nemčija, Francija, Anglija, Švedska, Danska, Švica itd. druga za drugo so bile v malo dnclt pod orožjem. Solz, da bi zbrane, tvorile morje, je bilo prelitih tiste dni. Molitev kot morda leta ne, je bilo poslanih proti nebesom. Nebo je žarelo krvavordeče, ogenj svetovne vojske se je bliščal na obzorju Evrope. Danes pa že gori po Evropi ogenj vojske, kakršne še ni doživel svet. Vse to, česar smo se tu spomnili, jc bilo delo enega meseca. V zadnjih dneh pa so se kupičili dogodki drug na drugega in drug za drugim s tako brzino, da smo po pravici mislili, da se mora pod njih težo podreti svet. Kaj bo iz tega, se po pravici straho-polno vprašuje ljudstvo. Življenje je dobilo drugačno smer. Nc gre se več samo za pridobiti, temveč gre se samo še za »kako živati«? Ne za denar, ne za bogastvo, temveč samo za vsakdanji, najpotrebnejši živež se gre sedaj. S par dnevi so izgubila bogastva in premoženja vrednost, ki so je imela prej. Denar, ki je imel prej cilj se množiti in živeti ljudi, je izgubil to vrednost. Ne gre se več za denar, ki dela denar, od katerega so sc živeli mnogi, temveč gre se za denar, za katerega se more kupiti najpotrebnejše za življenje. Vsa nasprotja med avstrijskimi narodi so izginila. Kako majhni se nam zde sedaj v očigled velikim dogodkom, pred katerimi stojimo, narodnostni boji v naši državni zbornici, radi katerih so padala ministrstva in je zastajalo delo zbornice. Majhni nam postajajo v očigled velikanskim bojem, v katera so zapletena ljudstva, tudi naši domači boji, ki pa so bili potrebni, koristni in tudi uspešni. Pomislimo samo, ako bi jih ne bilo: ali se ne bi ugnezdil s časom tudi med naše ljudstvo tisti duh, ki je gonil Srbijo v sovraštvu do Avstrije in katerega posledice so sedanji dogodki. V tej težki uri vemo hvalo našim možem, ki so vedno ljudstvo in tudi mero-dajna mesta opozarjali na veliki pomen in moč Slovencev in Hrvatov. Kakšno bi zalotili ti dogodki naše ljudstvo, ako bi nc silo tega! Brezdvomno bi bilo: 1. v veri in vdanosti do cesarja omajano, 2. gospodarsko brez moči in pravic, 3. od ljudi, ki so gojili in razširjali misel o »velikem slo-vanstvu« in nekem bratstvu »vseh Slovanov«, razburjeno, neodločno, morda omahljivo in uporno. Poglejmo sedaj to »Vcleslovanstvo<, »Velesrbstvo«, »bratstvo Slovanov« itd. Ta reč se da obrniti tako, kot hoče tisti, ki z njo krošnjari. Mi pa ji dajmo iasno lice in ji recimo Velerusko gibanje ali veleruska propaganda. Moč Rusije leži v hitro naraščajočem številu njenega prebivalstva. To se nc da tajiti. Po, za Rusijo nesrečni rusko-japon-slo\ori tudi dejstvo, da si je Rusija vzgojila anarhistov, kolikor jih nima ves ostali svet. Rusko denvstvo in ruski kmet ječita pod bremenom t • ljubezni«. Kaj dela Rusija .s Poljaki, o tem govori zgodovina, govori teptano Rusiji podložno poljsko ljudstvo dan na dan. In vendar so vsi ti ljudje tudi Slovani. Sinovi Rusije so, ona pa jim jc več kol mačeha. Pa drugi Slovani? Balkan kriči ljubezni« Rusije. Srb se ji je obesil na frak, Bolgar pa mora čutiti njeno pest, ker ji ni hotel biti pokoren kot Srbi. In Srbi, ki so se tudi vedno topili ljubezni do bratov »Slovanov« ter iskali v Bosni in Hercegovini »brate neodrešence«? \ osvojenih delih Macedonije pa koljejo in teptajo brate Slovane Bolgare. Domače njih ljudstvo pa strada in ječi pod bremeni davkov, ki se porabljajo za vojsko. O poznamo, saj smo čuli tudi pri nas o tem » velikem Slovanstvu , ki je velik samo v besedah, v dejanju do najbližjih Slovanov, do domačega ljudstva, ga pa nič ni. Ali nismo tudi pri nas čuli peti večkrat to pesem? In zopet: hvala našim možem, ki so st varili ljudstvo, da se ni udalo tem zapeljivim glasovom srbskih in ruskih romarjev! Danes, ko gledamo oči v oči strašnim posledicam tega gibanja, nam je marsikaj iasnega. Krvava sled umora v Sarajevu pelje preko Belgrada v Peterburg in od iu \ Pariz. Tudi v Pariz! Tudi o tem moramo povedati odločno besedo. Francoz ne more pozabiti leta 1870., ko je bil od Nemcev neusmiljeno tepen. Ko je videl, da sta Nemčija in Avstrija zvezani, je iskal družabništvo v Rusiji. Bogata, toda ljudstva revna Francija se je združila z ljudstva bogato, toda po rusko-Japonski vojski osiromašeno Rusijo. Brez francoskih milijard bi tudi Rus ne postal tako 0 š a b e n. Anglež, ki je zavidno gledal tazvitek Nemčije zlasti na gospodarskem Polju, se je pridružil Rusiji in Franciji, 'ako je nastal trojni sporazum (tripelen-lenln) proti trozvezi. In sedanja vojska je vojska med trozvezo in trojnim sporazu- mom. Avstrija, Nemčija in Italija na eni, Rusija, Francoska in Angleška na drugi strani. To so evropske velesile, katerim se bodo v tem boju morale priklopiti druge evropske državice. Ene trozvezi, druge trojnemu sporazumu. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je sedanji požar zažgala Rusija. Iskro je pa utaknila v roko Srbiji. Srbija pa jo je izročila Prinčiču, ki jo je nesel v Sarajevo v podobi revolverja. Kupljeno pa je bilo vse to s francoskim framazonskim denarjem. Morilec Prinčič je dejal nekemu časnikarju, ki ga je obiskal v ječi: ..Kaj pa mislite o meni? Jaz nisem navadni morilec. Kar sem storil, sem storil, da rešim brate.« V teh besedah je jasno povedano, zakaj se je izvršil umor v Sarajevem. Res ni Prinčič navaden morilec. Je pa bil igrača in sredstvo v rokah onih, ki so zanetili svetovni požar in zato bo vsak, ki bo izgovoril kdaj ime Prinčič — pljunil v stran. Rusija, ali te ni sram, da si se morala poslužiti potom majhne Srbije Prinčiča, da si odpreš pot do svojih namenov in ciljev, »odrešit brate Slovane«! Katoliško slovensko ljudstvo odklanja misel na tako odrešenje, ker ne potrebuje odrešenja, zlasti ne takega, odkupljenega s krvjo Frana Ferdinanda in njegove soproge. Ona dva molita sedaj gotovo pred prestolom Vsemogočnega, da izide njunina Avstrija zmagoslavna iz teh bojev. Junaki, ki bodo padli za domovino, se bodo pridružili njima, ki sta prva padla in s tem padcem odprla Rusiji pot — ki si jo je želela — do svetovne vojske. Bog sam ve, če ne bo ta pot za Rusijo smrtonosna, ker je bila odprta s smrtjo dveh, ki sta bila med dobrimi najboljša. Srbija, o tebi pa vemo sedaj jasno, kaj si. Grd madež si na telesu Slovanstva, zato se pravo slovansko ljudstvo obrača s studom od tebe in gre — proti tebi. Podla in umazana si še bolj, ker si le orodje v rokah hinavcev. Res bi biio obupati nad Slovanstvoin, ako bi se rodilo isto po ruskih in srbskih državnih krogih. Temu pa ni tako. Moč Slovanstva leži v moči slovanskega ljudstva ne pa v moči dvornih krogov, ki so prepojeni v Srbiji svobodoiniselstva, v Rusiji pa politikujočega pravoslavja. Povsod pa pokvarjeni in pohlepni bogastva. Ruskemu in srbskemu ljudstvu je bila vojska usiljena. Čez leta bo morda to ljudstvo izregledalo, se otreslo krvosesov in našlo morda tudi rešilno pot v katoliško Cerkev. Bog daj, da bi se to zgodilo in da bi postali potem res naši bratje v Kristusu in Njegovi cerkvi. Previdnost Vsemogočnega vodi to pot sedaj skozi svetovno vojsko, skozi požar, ki pretresa srca sveta. Morda bo ta požar čiščoč in za človeštvo, ki se je valjalo v malikovalstvu naslad in pohlepa po bogastvu, odrešujoč. Saj pravijo, cla so velika dela rojena v trpljenju. Če nam je pisano trpeti za boljšo bodočnost naših potomcev, trpimo rade-voljno in junaško, četudi velja to življenje in premoženje, Franc Ferdinand, njegova soproga in tisoči junakov, ki že padajo in bodo še padli, naj nam bodo v zgled. Vsak čas je imel svoje mučenike, sedanji naj ima nas. Brez trpljenja ni bila rojena še nobena velika reč. Smrt Kristusa na križu za odrešenje človeštva naj nam bo najlepši in najtolažilnejši zgled. Te misli so nas navdajale, ko je vstajala na obzorju krvavordeča zarja svetovne vojske. Zgodi naj se volja Njega, ki je dopustil v neskončni previdnosti vse to! Prosimo ga moči, da vztrajamo in da obsta-nemo Slovenci pod Avstrijo! Cerkev In sedanji položaj. Opomin sv. Očeta. Opomin sv. Očetu Pija X. na katoličane celega sveta: V času, ko je skoraj cela Evropa potegnjena v vrtinec prežalostne vojne, na katere nevarnosti, klanje in posledice ne more nihče pomisliti, ne da bi mu srce stisnila žalost in strah, se tudi mi ne moremo ubraniti skrbi, tudi nam se trga duša v najbridkejši žalosti za zdravje in življenje tolikih državljanov in. ljudstev, ki so nam v najvišji meri na srcu. V tako težkih stiskah dobro čutimo in razumemo, da ljubezen Očetova in apostolsko zvanje zahtevata od nas, da dvignemo srce k Njemu, od kogar edinega more priti pomoč, h Kristusu, začetku miru in najmogočnejšemu posredovalcu ljudi pred Bogom. Spodbujamo torej katoličane celega sveta, da se zaupno zatečejo k Njegovemu prestolu milosti in usmiljenja, in drugim naj v tem daje dober zgled duhovščina s tem, da po škofovskih odredbah naznani v svojih farali javne molitve, da bi Bog, ganjen k usmiljenju, čim preje oddaljil od nas žalostne bakle vojne in navdihnil najvišje vla-dalce narodov z mislimi miru in ne razžaljenosti. — A' Vatikanu, 2. avgusta 1914. — Papež Pij X. Ljubljanski knezoškof o sedanjih dogodkih. Presvetli knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič je izdal o priliki teh pretresljivih in viharnih časov na vernike ljubljanske škofije pastirski list, ki premotriva z verskega stališča sedanjo strašno evropejsko krizo. Knezoškof razpravlja med drugim sledeče: Presvetli cesar je može in mladeniče naše države poklical na vojsko zoper Srbijo. Kakor v svojem prelepem oklicu slovesno izjavlja, je to storil prisiljen po dolgoletnih spletkah srbskih zoper mir. varnost in celotnost našega cesarstva in zavedajoč se dobro svoje velike odgovornosti pred Bogom. In zares, vojska zoper Srbijo je pravična. Ze več let Srbija zoper Avstrijo litijska, zoper njo spletkari, jo zasramuje, ji napoveduje propad in oogin, cla, celo po* Avstriji sami širi 31 „jha upornosti in izdajstva. Dolgo Časa žc Culi ves svet, da je vojska neizogibna. Večkrat, je bilo na tem, da izbruhne, toda miroljubni naš cesar jo je preprečil, dobro vedoč, kake grozote so združene tudi s pravično vojsko. Ko pa je preiskava zoper gnusne morilce našega prestolonaslednika in njegovo žene še bolj dognala, kako se je Srbija zoper 'Avstrijo zarotila in Srbija ni hotela dati zahtevanih poroštev, da vse (o opusti, je bil naš cesar zavoljo miru narodov primoran, vojsko napovedati. Ko sem bil sedaj v Lurdu in sem potoval po Francoskem in Laškem, so vsi katoličani pritrjevali, da je napoved vojsko popolnoma pravična in da Bo nikakor ni več mogla odlašati. Torej neizogibni časi vojske so nastopili. Gorje bo sicer veliko, mnogo grenkih solz se bo pretočilo, veliko dragocene krvi se bo prelilo, toda zaupajmo v Previdnost božjo, ki je v svoji neskončni modrosti to dopustila, da nam to gorje prinese za prihodnost mnogo blagoslova za dušo in za telo. Moramo pa ta grozni čas prav preživeti. Kako pa? Ta čas naj nam bo čas molitve, čas pokore in čas ljubezni do bližnjega. a) Grozni čas vojske naj bo čas molitve. Le ponižujmo se pred Bogom, ki jc kralj nebes in zemlje, kralj vojskinih trum. Koliko silovitih vojska je moral podvzeti kralj David. Zaupal je v Boga in v prelepih psalniih naglašal, kako so le zanj in za njegovo čast vojskuje in Bog mu je dal ne le sijajnih, ampak tudi čudežnih zmag. Molite doma in v cerkvi, posebno k Materi božji Mariji in pred tabernakljom, prod izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, naj nam Bog prikrajša dneve preskušnje, naj podeli sijajnih zmag avstrijskemu orožju, si-jujnih zmag katoliški Avstriji, naj po vojski pripelje narode k stalnemu miru in naj nam naše može in mladeniče privede zdrave in vesele nazaj v njihove družine. b) Grozni čas vojske naj nam bo čas pokoro. Zopet vemo, kako je Bog najlepše zmage nad pogani podelil ravno onim kraljem, ki so delali pokoro ln celo ostro spokorno obleko nosili na svojem telesu. Da, dragi moji, vojska jc strašna šiba božja za grehe posameznikov, za grehe narodov, za grehe držav. Bog opominja; ako opomin ne izda, udari s šibo in dopusti strašne vojske in za vojskami kugo in lakoto. Spoznajmo torej vojsko kot pravično šibo božjo za grehe narodov in držav. Ker ]>a Bog pošlje nad narode šibe le zato, da bi se izpreobrnili, sc zopet k Njemu vrnili in izpolnjevaje Njegove •zapovedi dosegli časno in večno srečo, zato začnimo s tem, da vse grozote in bridkosti Bogu za pokoro darujemo. Za pokoro darujte Bogu žalost, ker so na bojnem polju Vaši možje, Vaši sinovi, .Vaši očetje, Vaši bratje! Za pokoro darujte bridkost, ker bote domača dela, dela na polju in na travnikih opravljali bolj težko, bolj s trudom in z muko. V teh časih opustite veselice, opu-4) stite zabave, opustite pijančevanje in proklinjevanje, prejemajte j)a še bolj pogosto zakramente svete pokore in sv. Rešnjega Telesa. Ali ker je Bog nad nami, naj solze ne bodo obupne, marveč polne zaupanja v neskončno božje usmiljenje, ki noče smrti grešnika, ampak da se spokori in živi, ki nas tepe ne iz jeze, ampak iz ljubezni, da bi spoznali svoj greh, se spokorili in povrnili na pot Njegovih zapovedi. Saj Vam jc znano, kako je hotel Bog Ninive pokončati, pa mu je prizanese], ker so prebivalci z molitvijo in s postom delali pokoro in se k Njemu obrnili. c) Grozni čas vojske naj nam bo čas prave ljubezni do bližnjega. Izkazujte dela duhovnega usmiljenja in tolažite žalostne ter obupane! Posebno pa izkazujte telesna dela usmiljenja, za katera bote imeli prav mnogo prilike. Gotovo bo v vsaki župniji več družin, več žena in otrok, ki ne bodo imeli kruha in bodo morda stradali. Usmilite se jih Vi, ki ste bolj srečni, ki imate več posestva in ste dosti pridelali. Odtrgajte sebi in pomagajte zares potrebnim. Gospode župnike in župane z občinskim odborom prosim, uredite vsak v svoji župniji pomoč, uredite prispevke boljših družin in razdeljevanje stra-dajočim! Marijine hčerke, tu imate prelep posel in prelepo nalogo! Dajte obilno miloščine; ne bojte se pomanjkanja; Bog Vam bo vse obilno poplačal. Še nekaj! Pomagajte si pri delu eden drugemu! Moža ni doma, sina ni doma: kako naj siromašna žena z otroci vse podela! Sosedje, soseščani, pomagajte iz ljubezni do Boga! Delavci, ne zahtevajte preogromnili plač in preobilne hrane ter pijače! In kaj naj rečem o trgovcih, ki to nepriliko zlorabijo, da bi obogateli, pa v ceni živil poskočijo neizrečeno visoko! To je oderuštvo, to je greh, ki k nebu vpije za maščevanje. Varujte sc torej krivice! Sedaj uporabite ugodno priliko za mnoga dela krščanske usmiljenosli. Vodi naj Vas nesebična ljubezen našega Gospoda Jezusa, ki je iz usmiljenja do nas celo svoje življenje, zadnjo kapljico svoje srčne krvi za nas daroval. Tuko naj bo naše življenje v tem preresnem času, in ako boste moj glas poslušali, smete zaupati, da se nas Bog usmili in čim prej šibe svoje od nas odvrne. Evropa v ognju. Kar bi pred mesecem niti sanjati ne mogli, je postalo sedaj dejstvo. Evropa v ognju. Armade velesil, ki štejejo dvajset milijonov vojakov, si stoje nasproti v sovražnem boju. Prišlo je hitro kot ogenj nad hišami s slamnatimi strehami. Na. enem koncu se je uiigalo in že je gorelo na drugem. Z brzino hudournika se kopičijo dogodki nad Evropo, ki kažejo sliko vojske, kakršne svet še ni videl. Kakšno velikansko bojno polje jc lo: cela Evropa! Vojaki na severu in juguj na vzhodu in zahodu, na vseh straneh sveta. Ne država proti državi, temveč dr-žave proti državam. Vojske na suhem in na morju, na zemlji in v zraku, vojska vseh proti vsem in vsega proti vsemu. Kakšna vojska bo to? Kar je nmgel človeški razum iznajti tekom stoletij mo-rilnega orožja in ugonol^dnih sredstev, se bode rabilo v tej vojski. Milijonske armade s šrapneli in strelnimi puškami. Vojaški zrakoplovi v zraku in na morjih velikanske ladje, ki so stale milijone in milijone, Kje se bo našel človek, da bo mogel popisati vse to, vse te strahovite boje, vso žalost zapuščenih, vse bolesti ranjenih, vse solze lačnih, vsa v sovraštvu raztrgana srca? Katero pero bo moglo naslikati vse to? Ni časa premišljevanjem. Zagrinjalo pozorišča, na katerem se bo odigrala krvava igra, se jc dvignilo pred nami tako hitro, da nimamo časa za drugo, kot da bilježimo samo dogodke. Premišljevali o njih bodemo pozneje. Ali pa bo dan čas za premišljevanje tega, kar se sedaj godi, šele našim otrokom. Bog sam ve to. Mi danes samo bilježimo. 28. julija je napovedala vsled žc znanih dogodkov Avstrija Srbiji vojsko. To je bila iskra, ki je zanetila ta požar. Kdo je vzrok, da sc je ta iskra razžgala v svetovni plamen, o tem govorimo na drugem mestu. To je bila prva vojska. 1. avgusta je nemški poslanik v Pe-terburgu v imenu nemške vlade zvečer ob pol osmi uri izročil zunanjemu ministru Rusije napoved vojske. Druga vojska. 4. avgusta. Ker jc Francoska pričeli z vojnim stanjem, jc izbruhnila nemško-francoska vojska. Tretja vojska. Isti dan kmalu po 7. uri zvečer je do-šcl na nemški zunanji urad angleški poslanik v Berolinu ter v imenu Angleške napovedal Nemčiji vojsko. Četrta vojska. 6. avgusta. Ruskemu poslaniku na avstro - ogrskem dvoru Šebeku je na^a vlada poslala potne liste. Istočasno je naše zunanje ministrstvo naročilo avstro-ogrskemu poslaniku v Peterburgu, naj takoj od ruske vlade zahteva potne liste in če mogoče že danes zapusti Rusijo. Peta vojska. Ponovimo: Prva vojska: Avstrija—Srbija. Druga vojska: Nemčija—Rusija. Tretja vojska: Nemčija—Francija. Četrta vojska: Nemčija—Anglija. Peta vojska: Avstrija—Rusija. V 14. dneh v Evropi napovedanih pet vojsk. Zadnje štiri v teku enega tedna. Ali je mogel kdo o tem sanjati? Ni še tedna konec, ko to pišemo, in morda bo, predno dobe naši čitatelji list v roke, napovedana šesta, sedma vojska. Prav na kratko poglejmo sedaj, kako so se te vojske pričele. Avstrija — Srbija, O tem smo že poročali obširno. Vzrok: umor v Sara-jevem in ker Srbija ni hotela izpolniti za-hte\ naše monarhije, Nemčija —Rusija. Tudi o tem smo poročali obširno v zadnji številki »Domoljuba« Rusija je prosila Nemčijo, da naj posreduje za mir, zahrbtno je pa mobilizirala proti naši monarhiji. Nemčija — Francija. Francoski vojaki so še predno je bila napovedana vojska, prekoračili francosko-nemško mejo ;n s tem kršili nevtraliteto, kar se pravi, da Francija ni bila več nepristransk gledalec vojske med Nemčijo in Rusijo, temveč je pričela sovražnosti proti Nemčiji, ker jc zvezana z Rusi. S tem se je vojska pričela. Nemčija — Anglija. Nemška vlada jc belgijsko vlado prosila za dovoljenje, da bi smele nemške čete korakati skozi Belgijo. Nemška vlada je pristavila, da prevzame vsako jamstvo po nedotakljivosti Belgije in da ji vsako škodo povrne. Belgijska vlada je ta predlog nemške vlade odklonila, nakar je zapustil nemški poslanik Bruselj. Kmalu po govoru državnega kancelarja v nemškem državnem zboru, v katerem je bilo prostodušno priznano, da sc je stopilo na belgijska tla in da se je s tem kršilo nevtralitetno stališče Belgije ter se je izrekla volja nemške države, posledice tega zopet popraviti, je prišel k državnemu tajniku Jagu angleški poslanik ter jc zahteval v imenu svoje vlade zagotovilo, da sc ne izvrši nobeno kršenje belgijske nevtralitete od strani Nemčije. Državni tajnik je angleškemu poslaniku takoj izjavil, da takega zagotovila ni mogoče dati vsled tega, ker je Nemčija prisiljena, zavarovati sc proti vpadu francoskih čet skozi Belgijo v nemško ozemlje. Kmalu po 7. uri zvečer jc prišel na nemški zunanji urad angleški poslanik ter je v imenu svoje vlade napovedal Nemčiji vojsko. Nemčija je hotela od belgijske vlade zato dobiti dovoljenje za prehod čet, ker se je bala, da bodo Francozi udirali skozi Belgijo v Nemčijo. Ker je Nemčija že poslala svoje čete v Belgijo, ne da bi imela za lo dovoljenje od belgijske vlade, je Angleška to porabila za vzrok, da je Nemčiji napovedala vojsko. Kakor znano, se je Belgija izjavila, da bo mirna (nevtralna) in jc le v obrambo svojih pravic in meja mobilizirala svojo armado. Avstrija — Rusija. Spomenica, katero je ob napovedi vojske izročil av-slro-ogrski poslanik v Peterburgu ruskemu ministru za zunanje stvari, se glasi: Z ozirom na grozeče obnašanje Rusije v sporu med avstrijsko monarhijo in Srbijo in z ozirom na to, da je Rusija vsled tega spora po sporočilu berolinske vlade mislila začeli sovražnosti proti Nemčiji, ki je torej v vojnem stanju z omenjeno državo, se smatra tudi Avstrija, da je v vojnem stanju. — To je vzrok napovedi vojske. Avstrija je v zvezi z Nemčijo. Po zve-zini pogodbi mora v vojski med Nemčijo jn Rusijo Avstrija Nemčiji pomagati. Zato )e napovedala Avstrija Rusiji vojsko. Po sedanjem stanju stoje: nemški vojaki proti Rusiji, Franciji in Angleški, avstrijski vojaki pa proti Srbiji in Rusiji. Kako se boji pričenjajo, o tem poročamo Pod zaglavjem »Poročila z bojišč«. Važno se je sedaj vprašati, kaj pra-yjo in kako gledajo vso to stvar druge države in državice? V sedanjem času se čita večkrat po- . '"čilo, da je ta ali ona država izjavila, da j 1,0 ostala »nevtralna«. Kaj se to pravi? j To se pravi, da bo ostala država, ki to izjavi, mirna in se ne bo vmešavala v nobeno vojsko, ne bo pomagala nobeni se vojskujočih držav. In vendar tudi države, ki so izjavile svoje nevtralnost, mobilizirajo. Tudi. To pa zato, da so za vse slučaje pripravljene pred notranjimi in zunanjimi nemiri. Kaj bo storila Italija? To je sedaj zelo važno in odločitev bo morala kmalu pasti. Dosedaj izjavlja Italija, da bo ostala nevtralna. Pogodba, ki jo ima Italija z Avstrijo in Nemčijo, je popolnoma tajna. Znano je samo to, da mora Italija priti na pomoč, če sta zaveznici napadeni, posebno ako ima Nemčija s Francijo vojsko. Potemtakem bo morala tudi Italija kmalu dejansko stopiti v vojsko. Mobiliziranega ima že nekaj vojaštva. Rumunija. Ministrski svet, ki mu je predsedoval kralj na Sinaji in pri katerem je bil navzoč ludt princ prestolonaslednik Ferdinand, zbornični predsednik, prejšnji rumunski ministrski predsednik, več bivših ministrov in zastopnikov vladnih strank, je razpravljal o položaju. Ministrski svet je sklenil skoraj soglasno, da mora Rumunija vse potrebno ukreniti za obmejno obrambo. V nekem rumunskem listu objavlja podpredsednik rumunske zbornice Store uvodnik proti izjavam proti naši monarhiji in izvaja: Manifestanti in časnikarji, ki zahtevajo, da naj zasleduje Rumunija politiko, ki naj bo naperjena proti monarhiji, naj ne pozabijo, da so klici, naperjena proti monarhiji, klici za Rusijo. Vpraša, če so manifestantom znane posledice njih rovanjo. Morebiti bi bile take demonstracije umljive, če bi ostala avstro-ogrska-srbska vojska omejena. Če pa pride do velike vojske, naj Rumunija ne pozabi, zakaj Rusija Srbiji pomaga. Vzrok ni slovanska ljubezen, marveč da se uniči Avstro-Ogrska v smislu besedi nekega ruskega državnika, da vodi pot do Dardanel čez Dunaj, a ta pot vodi obenem tudi čez truplo Rumunije, Če zmaga Rusija, Evropa ne bo imela ni-kakega povoda, da ji pomaga, če bi hotela Rusija iz Rumunije napraviti nekaj ruskih dežel. Večkrat že je hotela Rusija razdeliti Rumunijo, vedno se jc uprla Avstro-Ogrska, tista Avstro-Ogrska, proti kateri se zdaj ruje. Na strani Avstro-Ogrske ostane vsekakor narodna samostojnost Rumunije nedotaknjena, če že trozveza zmaga ali ne. Mednarodna politika ne sme biti čuvstvena. Edinost Rumunije brez strankarske razlike edino jamči za bodočnost dežele. V Rumuniji se nahaja tudi mož, ki lahko to naziranje primerno izrazi. Nizozemska. Kraljica je v enem delu dežele odredila vojno stanje in mobilizacijo. Vesti, da bi nemške čete stopile že na nizozemska tla, sc ne potrjujejo. Nizozemska vlada je izdala odredbo, s katero prepoveduje ploviti z zrakoplovi čez njeno ozemlje. Japonci. Japonski ministrski svet se je dne 5. t. m. dolgo časa posvetoval o položa- ju. Japonsko vojno brodovje se z največjo naglico pripravlja na vojsko. To zna Rusijo strezniti. Amerikanci. Predsednik Združenih držav Wil-son jc proglasil nevtraliteto Združenih držav. Ameriška oklopna križarica »Tennesee« odplove iz New Yorka z 5 milijoni dolarjev v zlatu, ki so namenjeni za bedne Amerikance v Evropi. — Iz New Yorka brzojavljajo: Na zborovanju tukajšnjih bankirjev se je razpravljalo o možnosti takojšnjega odpo-šiljanja 100 milijonov doiarjev v London v pričakovanju, da bo olajšanje on-clotnega finančnega položaja ugodno vplivalo na Ameriko. Bolgarija. Holgarska je mobilizirala 100.000 mož. Sofijski »Dnevnik« objavlja pismo bolgarskega poslanca Dobrinoviča, ki je Pašiču v sorodu, ki ga je pisal pred nekaterimi dnevi Pašiču. Pismo slove: »Se li spomniš na to, da si pred nedavno na bolgarskih tleh sveto prisegel, da Srbija, dokler ti živiš, ne bo nikdar kaj sovražnega proti Bolgariji podvzela? Svojo slovesno prisego si sramotno prekršil, a maščujoči čas je hiter, zdaj se boš moral pokoriti, pokoriti do konca. — Znano je, da je Bolgarija zdaj razbito balkansko zvezo podpisala le, ker jo je silila Rusija. Ob takratnih dolgih pogajanjih se je mudil PašiČ v večkrat v Sofiji in v Vidmu kot gost poslanca Dobrinoviča, ki je odposlal to pismo, ki je za razpoloženje med Bolgari zelo značilno. — Pašič je Srb in Srb sne dano besedo desetkrat v minuti. Turčija. V Carigradu pozdravljajo z velikim veseljem napredovanje avstrijskih čet v Srbiji. Časopisi odločno zahtevajo, da pograbi vlada za to priložnost in obračuna z Grčijo. Vlada razglaša, da ostane strogo nevtralna. Obenem razglaša, da ostanejo Dardanele za vse bojne ladje zaprte. švedska. Švedska vlada je izjavila svojo nevtralnost med sedanjo vojsko. — S kraljevo naredbo je vpoklican peti razred črne vojske. — Da zagotovi nevtralnost, je mornariško ministrstvo mobiliziralo brodovje. pomorske pozicije in signalni ustroj, in je vpoklicala pod orožje več častnikov in vojakov. Danska. Ker je izbruhnila vojska med Nemčijo in Rusijo ter Nemčijo in Francijo, je sklenila danska vlada, da bo med vojsko nevtralna. (Nevtralnost Danske je za trozvezo velike važnosti, ker obstaja na Danskem še danes stremljenje nekaterih, ki bi radi Nemčiji Šlczvik in Ilolstein odtrgali.) Kakor razvidno iz teh poročil, so skoraj vse druge države sicer mobilizirale, toda izjavile, da ostanejo nevtralne. Ali se jim bo ob splošnem vojski-nom požaru tudi posrečilo, da ostanejo mirne, to pa jc drugo, zelo negotovo 5i vprašanje. Saj se ob velikem požaru tako rado vname, če sc tudi brani in varuje. Kaj šele ob vojskinem požaru, tako velikem in strašnem kot grozi sedaj! Šesta vojska. Srbija je napovedala Nemčiji voj sko. Neverjetno! To je vojska med dvema državama, ki se ne bo nikdar vršila. Nemec ne bo. prišel na Srbsko, ker bo tamkaj že Avstrija opravila. Srb pa ne bo šel na Nemško, kar je doma vjet od avstrijskih čet kot. miška v pasti. Srbija je zato napovedala Nemčiji vojsko, da se iznebi nemškega poslanika, ki gleda Srbiji zelo na prste. Sedma vojska. Avstrija v boju s Črno goro. Z Dunaja se dne 7. t. m. poroča: Kraljevska črnogorska vlada je avstroogrskemu zastopniku na Cetinju javila, da se Črna gora smatra v vojnem stanju v Avstro-Ogrsko. Avstrijski poslanik je zapustil Cetinje. Torej sedma vojska! Kaj je tega tebi treba bilo Črna gora? Osma vojska. Nemčija proti Belgiji. Sovražnosti, ki pomenijo izbruh vojske med Nemčijo in Belgijo, so se pričele dne 6. t. m. Kaj pa Poljaki na Ruskem? Da utegnejo biti ruski Poljaki za Rusa zelo nevarni, o tem smo že poročali. Ruska vlada je namreč nji podložne Poljake strašno zatirala. Poljaki že vstajajo! Poroča se: Ko so vdrle našo in nemške četo v Rusko Poljsko, sc jim je pridružilo poljsko prebivalstvo in jih navdušeno pozdravljalo. Poljaki so povsod navdušeno pridružujejo naši in nemški armadi. Ko so avstro-ogrske čete prestopilo rusko mejo in stopile na ozemlje Rusko Poljske je izdalo glavno poveljstvo c. kr. avstro-ogskih armad na Poljake navdušujoč oklic. Albanija in vojska. Vsled mobilizacije na Nizozemskem so zapustili vsi nizozemski častniki Drač in so se vrnili na Nizozemsko. V Draču se govori, da se radi vojske odpokliče domov mednarodni vojaški oddelek. Vojno ladje so iz Drača že od-plule. Nekatere podrobnosti. Ko je izbruhnila vojska med Francijo in Nemčijo, so v Parizu z nemškimi in avstrijskimi državljani zelo grdo postopali. Izganjali so jih iz mesta in trgovcem ropali in razbijali prodajalne. Tudi v Bruselju (Belgija) so proti Avstrijcem zelo grdo postopali. Na Bolgarskem je proglasila vlada obsedno stanje. Bolgarija je svojega poslanika v Peterburgu odstavila, ker se ni prav obnašal. Poslanik je vstopil kot prostovoljec v rusko armado. Ako bi ostala Bolgarija mirna, ji ponuja Srbija kot plačilo ozemlje Vardarja. Angleška zbornica je dovolila, da se angleška vojska pomnoži šc za 500 tisoč mož. 6« Portugalska ima zvezo z Angleško. V Italiji jo proglašen moratorij za 20 dni. Ruski car jc sklical ruski državni zbor, da dovoli denar za vojsko. 0 dogodkih na bojiščih. Kakor že v zadnji številki, bodemo tudi vnaprej pod tem naslovom poročali našim bralcem o vseh važnih dogodkih iz bojišč. Priobčevati smemo samo taka poročila, ki so od oblasti potrjena. Pod poročili bodemo važnejše stvari na kratko pojasnjevali. Za onega, ki hoče dogodkom natančno slediti, so neobhodno potrebni zemljevidi, da more slediti bojem sovražnih čet. Zelo pripravni tozadevni zemljevidi se dobe v Ljubljani v »Katoliški Bukvami«. Naj bi si ista nabavila zlasti naša izobraževalna društva in naj bi se v izobraževalnih društvih na podlagi teh poročil iz zemljevidov doma ostalim ob nedeljah pojasnjevali važni dogodki. S tem se bo tudi v tem vojskinem času Načelnik našega generalnega štaoa Konrad pl. Hotzendorf. vrlo spolnjevala izobraževalna naloga naših društev. Kakor razvidno iz naslednjih poročil do večjih ali celo odločilnih bojev še ni prišlo. Četo se šolo pomikajo proti mejam, kjer pride do spopadov mod sovražnimi predstražami in patruljami. Radi preglednosti bodemo priobče-vali poročila enega tedna, to je od ne-neljo do nedeljo. Avstrja — Srbija, Ponedeljek, dne 3. avgusta 1914. Z bojišča ta dan ui bilo nobenih poročil. Torek, dne 4. avgusta 1914. V zadnji številki »Domoljuba« smo pod zglavjem »Najnovejša poročila« objavili, da so naši v bližini Dubrovnika zaplenili dve srbski ladji, polni muni-cije. Na ladjah sta bili razobešeni albanski zastavi, da bi tako naše premotili. Municija je bila namenjena za Črno goro. — Srbi zbirajo svojo armado pri Valjevu, zahodno od Kragujevca. Tja so spravil tudi svojo artiljerijo. Zalog-) živil in potrebščin za armado pa imajo v Kamanovu. Sreda, dne 5. avgusta 1914. Te dni so bile razširjene vesti, da so naši vzeli Črnogorcem goro Lovčen. Te vesti so bile neresnično. Na črnogorski meji sedaj ni padel šc noben strel, niti od naše, niti od črnogorske strani. — Nižjo srbskega kraja Praova so Srbi streljali na avstrijski parnik. Od srbskih strelov sta dva prevrtala zgornji del parnika. Poveljnik ladje je nato prekinil vožnjo, da no bi prišel preblizu srbskemu obrežju. Ob nekem rumun-skem otoku blizu Gogosa jo bil usidran drug pranik »Bela«, na katorga so Srbi tudi streljali. Trije mornarji so bili težko ranjeni. - Pri Progorju ob Savi je poizkušala srbska banda 50 do (50 mož prekoračiti reko. Bundo so našo predstraže hitro prepodile. —" Druga banda je hotela vznemirjati kraj Bjo-lino, ki leži v kotu, kjer so zliva Drina v Savo. Tudi to so naši odbili. Četrtek, dne G. avgusta 1914. Dne 4. avgusta ob 9. uri dopoldne jo odplula naša vojna ladja Koros s svojega prostora, kjer jo bil zasidrana, da pregleduje okolico. Nepričakovano so začeli Srbi iz belgrajske trdnjave streljati. Nekatere kroglje so zadelo ladjo, toda škodo niso napravile. Kar začno naša artiljerija na kopnem stre ljiiti na belgrajsko trdnjavo. To obstreljevanje je kmalu prisililo sovražnika, da je umolknil. Ob 4. uri popol dno so jo odpravilo več naših ladij in začelo streljati na trdnjavo. Naš ogenj jo napravil veliko škode na utrdbenih dolih, zlasti na zgornji trdnjavi. Po noči so so čule iz trdnjavo razstrelbe, vsled česar sc sklepa, ker so jc od časa do časa vidol tudi ognjeni žar, da so se vsled obstreljevanja vnelo znatne zaloge municije. — V vinogradu pri Zemu-nu so opazili naši osem sovražnikovih vohunov, ki so poskušali s svetlobnimi znamenji izdati sovražnika, kjer stoje naši toppVi. Vseh osem vohunov so naši vJkLLJ Petek, dne 7. avgusta 1914. Iz bojišča ni prišlo danes nič poročil. Sobota, dno 8. avgusta 1914. Srbi so hoteli vpasti v Bosno na mejni črti Vardište Rudo. Naše obmejne četo so jih vrglo nazaj. Pri B> '-gradu se nadaljujejo šo mali boji. Dno (i. t. m. popoldne jo plul avstrijski patruljski čoln proti izlivu Drine, kjer so Srbi delali utrdbe. Ko je bil čoln 20 metrov oddaljen od brega, je skočil mornariški podčastnik, ki je imel seboj 3 kg okrasita, v vodo in plaval proti bregu. Neopažcn je došel na suho do srbskih utrdb, kamor jo položil raz-streljivo, katero je s pomočjo vžigalne vrvice eksplodiralo. Srbi so takoj prihiteli in začeli streljati. Moštvo našega čolna jih jo sprejelo s hudim in hitrim streljanjem. Štirje Srbi so padli, med tem ko jo naš podčastnik neranjen priplaval do čolna. Nedelja, dne 9. avgusta 1914. l>o zasebnih poročilih iz Nove Mol-dave so včeraj izvršili obmejni orožniki drzen čin. Že nekaj dni so ob Spodnji Donavi čakali ugodne prilike, da bi ujeli nekaj srbskih ladij. Ta prilika se jim je nudila včeraj. Pripluli so srbski osebni aprnik »Šumadija« z 51 srbskimi potniki, srbski parnik »Beligrad« s 1,"i0 srbskimi potniki in tovorna ladja z 21 Srb'- Na tej se je nahajala velika množina lesa in okoli 50 vagonov pšenice. Obmejni orožniki so z več strani napadli ladje, jih prisilili, da so sc ustavile ter jih privlekli na ogrsko obrežje. Vse srbske potnike so proglasili za vojne ujetnike in jih izročili vojaški upravi. Srbsko trgovsko ladjevje obstoji iz devetih ladij, tako da je sedaj tretjina ujeta. Pojasnila. Srbske bande so nekaka zapuščina liosanskili vstašev. Za časa priklopitve Bosne k avstroogrski monarhiji, je Srbija oborožila bande, ki naj bi zanesle v našo državo majhno vojsko, motile zbiranja, hujskale prebivalstvo, uprizorile upor na cesti, železnici in pokvar-jale brzojave. Srbija je 1. 1909. obljubila na Dunaju, da bo te bande razpustila, kar pa seveda ni držala. Bande imajo HO do 100 mož. — Mesto Bjelina je utrjeno in ima okoli 10.000 prebivalcev. Loži ob severovzhodni bosanski meji na lepi ravnini med Savo in Drino. Drina teče mimo v daljavi 7 km. Mesto je pri-stopno od vseh strani. Ko jc knez Milan Obrenovič na prigovarjanje Rusije leta 1870. napovedal Turčiji vojsko, je ena cela srbska brigada pod poveljstvom freuerala Milojkačešnjanina prišla pred Bjelino, v liadi, da bo zasedla to mesto brez bojev. Pa so se varali. Dan pred dohodom Srbov je dobil turški bataljon v Bjelinu povelje, da gre v zvonik. Pa so izvedeli srbski špijoni in naznanili Cešnjaninu, ki se je odločil napasti Bjelin. A hrabri Bjelinčani, okoli 400 po številu, so odbili napad, napadli sami Srbe in jih popolnoma premagali. Okolica mesta je znana vsled pripravljanja slivovke in je zelo bogata na fešjdjah. Mesto Bjelin ima tudi v mirovnem času garnizijo. Progor je majhen kraj na levem savskem obrežju med Mitrovico in Zemunom, toda bližje Zemuna ležeč. Vardište leži ob bosansko - srbski meji jugovzhodno od Sarajeva. Nemčija — Angleška. Sreda, dne 5. avgusta 1914. v Včeraj, kmalu po 7. uri zvečer, je došel na nemški zunanji urad angleški Poslanik v Berolinu ter je v imenu An-flleške napovedal Nemčiji vojsko. Zahteval je tudi svoje listine, da odpotuje « Berolina. Četrtek, dne 6. avgusta 1914. Nemški pomorski čolni stražijo v Baltiško morje. Petek, dne 7. avgusta 1914. Angleži so ustavili nemški parnik 'iriand«. Vse kaže, da bo do bilke med angleško in nemško vojno mornarico | kmalu prišlo. Poveljnik angleškega : brodovja je zapovedal položiti v vse vojne luke mine. Sobota, dne 8. avgusta 1914. Čez Pariz je prišlo iz Rima uradno poročilo, da se je angleška vojna ladja »Amphon« potopila. Zadela je na mino. Od moštva je utonilo 131 mož, 152 se jih je pa rešilo, med njimi kapitan in 16 častnikov. Pričakuje se, da pride med nemškim in angleškim brodovjem kmalu do večje bitke. Nedelja, dne 9. avgusta 1914. Nemški parnik »Marija Lujiza«, ki posreduje promet med kopališči, je ob izlivu Temse polagal mine ter je bil od angleških torpednih rušilcev napaden. Mala angleška križarica »Am-phion« je parnik »Marija Luzija« potopila, pri tem pa sama zadela ob mino in se tudi potopila. Od posadke na angleški križarici je utonilo 130 mož, 150 se jih je rešilo. Tudi od posadke nemškega parnika »Marija Lujiza« je polovica rešenih. Pojasnila. Kaj so mine? Mine so nekake bombe, ki služijo za ugonobitev ladij. Razločujemo več vrst min. Plavajoče mine se na dolgi vrvi zvežejo po dve ali več skupaj in izpuste po reki navzdol. Ako vrvica naleti na kako oviro, požene vodni pritisk mine po reki navzdol in ob dotiku z oviro mine eksplodirajo. Druga vrsta so zasidrane mine, ki so navadno kakor morske mine zasidrane na žični vrvi in plavajo pod vodno površino. V rečni vojni se navadno ne uporabljajo, ker se rade odtrgajo in so nevarne lastnim ladjam. Namesto njih se poslužujejo nataknjenili min. V vodo se zabije-jo koli tako, da gornji konec ne sega iznad vode; vrhu teh kolov se pritrdijo mine, ki. ob sunku potoni naprave za dotikanje eksplodirajo. Ta vrsta je za ročno vojno najuspešnejša, vendar pa njihovo polaganje zahteva mnogo časa in v velikih rekah z močnim tokom tudi veliko težkega dela. Take mine so se v severoameriški meščanski vojni ope-tovano z uspehom rabile. Varnostna sredstva proti minam so predvsem pazljivost in brezobzirno uničevanje vseh plavajočih predmetov, katerih smotra se ne pozna, kakor tudi ostro nadzarovanje bregov. AVSTRIJA — RUSIJA. Torek, dne 4. avgusta 1914. Ob avstrijsko - ruski meji so streljali avstrijski vojaki na ruski vojaški zrakoplov. V zrakoplovu sta se nahajala dva ruska častnika, ki sta bila ranjena in ujeta. Iz Moravskega Suinber-ga se poroča, da so naše oblasti aretirale dve osebi, ki sta se ponovno vozili z avtomobilom okoli ifi poizvedovali o mostovih. Tretjega špijona so pa prijeli v neki gostilni ravno, ko je pisal poročilo o svojih poizvedbah glede železniških razmer. Sreda, dne 5. avgusta 1914. I Ji poročil. Četrtek, dne G. avgusta 1914. Vsak čas se pričakuje, da pride do preloma med Avstrijo in Rusijo. Petek, dne 7. avgusta 1914. Avstrija je v četrtek napovedala Rusiji vojsko. Z ruske meje prihajajo poročila, da se niso umaknile samo ruske obmejne straže, ampak da koraka jo tudi glavne ruske sile iz notranji Ruske Poljske proti severu in severo vzhodu. Iz lega se da sklepati, da ruska vojna pripravljenost ni še tako zrela, da bi se upala spustiti v boj v Ruski Poljski. — Poveljnik v Varšavi je poklical k sebi 200 varšavskih meščanov in izročil mesto v njih varstvo. Nato je zapustilo vojaštvo z generalnim štabom Varšavo in vzelo s seboj državne papirje. Državno zakladnico so že prej spravili v notranjost dežele. — Došlo je poročilo, da je prišlo na rusko - avstrijski meji do sovražnosti na ta način, da so Rusi pognali v zrak železniški most, ki leži ob Granici. Tako je pretrgana železniška zveza čez mejo. Sobota, dne 8. avgusta 1914. Pri Novoselici so avstrijske čete zavzele višino Mohile, kjer se je nahajala dobro zavarovana ruska straža. Kljub temu, da je sovražnik dobil pomoč, so naše čete obdržale zavzeto postojanko. Naše čete so prestopile rusko mejo in se polastile mest Olkuza in Volbroma. Nato so se obrnile naše čete proti za-padu in se pri Brudzinu združile z nemškimi četami. — Ruski kavalerij-ski oddelki in patrulje so poskušale vdreti v Galicijo. Prišlo je do manjših bojev. Avstrijske obmejne straže so se vzdržale kljub veliki premoči sovražnika. — Pri Novoselici se je posebno odlikoval orožniški stražmojster 1. razreda Evgen Gadza, ki je navduševal naše in jih vodil na naskok na višino Mohile, katero so, knkor zgoraj poročamo, naše čete zavzjle. Mohile je višina, ki obvladuje tamošnji mejni prehod. Komaj so naši višino zavzeli, je že dobil sovražnik pomoč, ki je znašala, vštevši ruske čete in rezervo, najmanj eno stot-nijo. Gadza pa jc premoči kljuboval in višino obvladal proti naskokom mnogo močnejšega sovražnika. Nedelja, dne 9. avgusta 1914. Ruski kavalerijski oddelki so nadaljevali svoje poizkuse priti na avstrijsko ozemlje. Pri kraju Adamovka se jc vnel boj med našimi in Rusi. Rusi so bili odbiti. — Poroča se, da je prišlo med poljskimi skavti in ruskimi kozaki do večjega boja. Rusi imajo 400 mrtvih in ranjenih, skavtov pa je mrtvih in ranjenih 140. Pojasnila. Ruski vojni zrakoplovi so največ napravljeni po iznajdbi ruskega inženirja Sikarskija, zato sc tudi navadno imenujejo po tem inženirju. Napravljeni so tako, da nosijo lahko veliko težo in več oseb. Novoselica leži ob meji med 71 Galicijo, Bukovino in Besarabijo. 01-kuzs in Wolbrom sta mesti, ki ležita severozahodno od mosta Krakov, blizu meje. Skavti. Organizacija skavtov je podobna organizaciji našili Orlov. Pričeli so s to organizacijo Angleži za časa angleško burske vojsko, kjer so mladi fantje prostovoljno zolo dobro služili Angležom. Več o tej organizaciji, ki je zolo razširjena, jc prinesla letošnja »Mladost«. Nemčija — Francija. Torek, dne -i. avgusta 1914. Prva poročila o izbruhu nemško-francoske vojske smo prinesli žc v zadnji številki pod zglavjem »Najnovejša poročila«. Šc preden sc je napovedala vojska, so Francozi prekoračili nemško mejo. Francoske stotnije so zasedle nemške kraje Gotschal, Mctzaral, Mar-kisob, Scliluchtpass. Dalje se je poročalo, da so francoski vojaški zrakoplovi v velikem številu leteli čez Belgijo in Nizozemsko v Negričijo. Metali so bombo nad Bavarsko in Badensko ter poskušali razrušiti nemško železnice. V nemškem mestu Metzu je neki francoski zdravnik poskusil s pomočjo dveh preoblečenih francoskih častnikov zastrupit i nok vodnjak s kolero. Zdravnika so ustrelili. Ustrelili so tudi 60 pre-oblcčenih francoskih vohunov. Nekaj jih jo bilo preoblečenih v nune. Sreda, dne 5. avgusta 1914. Nobenih posebnih poročil. Četrtek, dne 6. avgusta 1911. Nemška vojna ladja, ki se nahaja v Sredozemskem morju, so sc včeraj pojavile pred obrežjem v Alžiru, kjer so bombardirale posamezne utrjene kraje, kjer naj bi sc vkrcali francoski vojni transporti. Petek, dne 7. avgusta 1914. Vrhovno povelje čez francosko armado jc prevzel general Jaffco. Ta general ima samo eno roko, drugo jc izgubil v nemško - francoski vojski leta 1870. — Nemške čete so zasedle mesto Brieg. — Nemške čete so vdrlo iz Lu-ksenburga čez francosko mejo proti trdnjavi Longri. — Nemška pohota je zasedla St. Martin. — Nemško čete so zasedle Cireiles - Foryes, štirideset kilo mol rov pred trdnjavo Luncril. — Francozi bodo poskušali vdreti skozi Švico v Nemčijo. — Neka nemška vojna ladja proži pred Carigradom na francosko ladjo. Sobota, dne 8. avgusta 1914. Nobenih posebnosti. Nedelja, dne 9. avgusta 1914.' Nemške obmejne straže v Oberelsa-su so bile napadene od francoskih čet, ki so došlc v smeri od Belforta. Francoske čete so se morale ustaviti. Pojasnila. Algir (/.govori Alžir) je francoska last v Afriki ob Sredozemskem morju. 1 Pred leti že bi med Nemci in Francozi ' 8' kmalu prišlo do vojsko radi posesti Al-žira. Nemci imajo v Sredozemskem mor. ju zato svoje vojne ladje, da onemogočijo Francozom prevažati vojake iz Al-žira v Francijo. Ako sc to Nemcem posreči, bo francoska armada, ki ima malo vojaštva doma, zelo oslabljena. — Briey (Brij) jc mesto, ki leži ob meji severozahodno od mesta Metz. Nemčija — Rusija. Torek, dne 4. avgusta 1914. Kakor smo žc poročali v zadnji številki, so nemški vojaki dne 3. t. m. zasedli Censtohov in Kališ. (O teh dveh mestih sc nahaja pojasnilo v zadnji številki). Sreda, dne 5. avgusta 1914. Nemške čete so prekoračile Kibar-ti. Busi so se umaknili proti vzhodu, pustivši Nemcem mnogo vjetnikov. Nemške izgube so majhne. — Nemški črnovojniki so vjeli osem mož neke ruske ulanske patrulje in jih odpeljali v Kenigsbcrg. — Rusi so napadli nemško mesto Mcmel po svojib mejnih stražah. Napad je bil odbit. — Boj na šlesko-ruski meji se je tudi že pričel. Začel sc je ob reki Przemsi, ki je mejna reka proti Rusiji. Četrtek, dne 6. avgusta 191 i. Nobenih poročil. Petek, dne 7. avgusta 1914. Pri Švidemu, vzhodno od Jolianis-burga in Soldave, so bile odbite ruske kavalerijske divizije, ki so skušale prodreti nemško obmejno vojno četo, ter so bilo potisnjene nazaj v soldavsko ozendje. Rusi so izgubili eno brigado. Ruska kavalerijska divizija je imela pri umikanju pri Noidonburgu nadalj-ne izgube. Sobota, dne 8. avgusta 1914. Došlo jc samo poročilo o združitvi naših in nemških čet pri Bendzinu. Nemške čete so prišle tja od Čensto-hova. Nedelja, dne 9. avgusta 1914. Ruske čete sc umikajo na cesti proti Kovnu. Pri Jurburgu je bil ostrejši spopad, pri katerem so bili Rusi premagani. Pojasnila. Kibarty je majhen kraj na Ruskem blizu meje ob važni železnici, ki vodi v Krono. — Memel je najsevernejše mesto v Nemčiji. Ima precejšno iuko in jo važno trgovišče za les iz Rusije in žito iz Litave. Ima 20.000 prebivalcev. Leta 1812. so to mesto zasedli Rusi. Nemčija — Srbija. Kakor poročamo na drugem mestu, jc Srbija napovedala Nemčiji vojsko, da so izgubi nemškega poslanika, ki je gledal Srbiji zelo na prste. Ako nastopijo med dvema državama sovražnosti, se pretrgajo diplomatične zveze t. j. poslaniki sovražnih držav odpotujejo domov. Navadno izroče varstvo svojih sodržavljanov kakemu še v državi se nahajajoče-mu poslaniku, čegar država je v prijaz- nosti z državo, katere poslanik odpotuje. Tako n. pr. so prevzelo Združene države oziroma njih poslanik varstvo Avstrijcev in Ogrov v Rusiji, Španci pa varstvo Rusov in Srbov v Avsho-Ogrski. Avstrija — Črna nora. Sobota, dne 8. avgusta 1914. Ponoči od 5. na 6. avgusta so poizkušali vpasti Črnogorci na naše ozemlje v smeri proti Trebinju. Ta vpad po-menja kršitev mednarodnega prava, ker so sicer Črnogorci dne 5. avgusla ob 5. uri 30 minuto popoldne našemu poslaniku napovedali vojsko, a obenem onemogočil, da bi bil našo vlado o vojni napovedi obvestil. Črnogorski vpad se je odbil in sc moro z velikim zadovoljstvom poročati, da sc je domačo prebivalstvo pridružilo navdušeno obrambi proti Črnogorcem. Pojasnila. Mednarodno pravo določuje, da so sovražnosti med dvema državama ne smejo prej pričeti, dokler se državi pu svojih poslanikih ne obvestite druga drugo, da se nahaja ona izmed njih v bojnem stanju. Črna gora jc našemu poslaniku dne 5. avgusta ob 5. uri 30 minut sicer izročila vojno napoved, vendar pa mu jc vzela možnost o toni takoj poročati naši vladi in jc moii ■> • pričela sovražnosti. Nemčija — Belgija. Sobota, dne 8. avgusta 191 i. Nemške predstraže so včeraj na celi črti prekoračile belgijsko mejo. Neki oddelek je z veliko drznostjo napadel mesto Lutticb. Posamezni jezdeci so vdrli v mesto in hoteli violi poveljnika, ki je pa ubožal. Napad na trdnjavo samo se začetkoma ni posrečil. Naše čel« so obstalo pred trdnjavo in so sc bojevale s sovražnikom. Dalje sc poroča: Cesar Viljem je podelil generalu infanle-rijc pl. Emicliu, ki jc osebno vodil naskok na Luttich, visok red. Lutticb j« bil vzet, ko so oblogovalri dobili pomoč. — Poroča se, da je belgijsko prebivalstvo ob bojih za Luttich iz zasede stre-ljalo na nemško vojake in z ranjenci grozovito postopalo. Pojasnilo. Liittich izgovori Litih je belgijska trdnjava in važno križišče železnic. Za nemšofrancosko vojsko jc ta trdnjava veliko važnosti. Natančno jo popisuje »Slovenec« z dne 9. t. m. Dom in svet. Našim naročnikom. Vsled nastalih raznier se je dostava zadnje številke nekoliko zakasnela. Kakor znano, služijo sedaj vlaki v prvi vrsti vojaškim namenom in vse drugo mora sedaj potrpeti. Naj blagovolijo tudi naši naročniki morebitne zakasnele dostave potrpeti. Naš cesar. Neka oseba, ki jc imela orilik° govoriti s cesarjem, pravi, da se cesar izvanredno dobro počuti, dela od iutra do večera. Cesar je izrekel svoje zadovoljstvo, da se je mobilizacija izvršila brez napak in da so vpoklicanci točno in takoj sledili klicu pod zastave. Nadvojvoda Jožei Ferdinand je imenovan od cesarja za generala v Inomostu in za poveljnika deželne brambe za Tirolsko in Predarlsko, Krasni pastirski list presv. knezoškofa ljubljanskega se je čital vernikom preteklo nedeljo po cerkvah. Naše ljudstvo moli, mnogo moli za srečen izid vojske in za blagor vseh onih, ki so odšli proti sovražniku. Tudi sv. zakramenti se prejemajo pogosto in darujejo v ta namen. Prav tako! Molitev in sv. zakramenti niso samo v tolažbo ostalim, temveč tudi v pomoč vojskujočim se. Osebne vesti. Sin deželnega glavarja dr. Šusteršiča je predno je dobil poziv vstopil kot kadet pri pešpolku št. 53, ki jc zagrebški domači polk. — Kol vojna kurala za bolnišnico sta pozvana župnik mirnopeški g. Z o r e in kaplan v Tržiču g. G o 1 e. — Podeljena je župnija Ajdovec g. župniku na Poljšniku Ignaciju Ž u -s t i; župnija Poljana pa g. Janezu M a v s e r j u, dosedanjemu župnemu upravitelju istotam. — Za vojna kurata sta bila poklicana frančiškana p. Albin Poljane c iz Brežic za garnizijsko bolnišnico v Ljubljani in p. J a n e z Ž u r g a iz Novega mesta v Zagreb. Zadnji odide na bojno polje. Poleg teh dveh je bilo pozvanih pod orožje tudi 18 bratov lajikov. — Za dušno pastirstvo med vojaki-je vpoklican tudi g. A. M ar t i n č i č, kaplan v Hrenovkah. Novi grobovi. Dne 29. pr. m. je umrl v Polzeli na Štajerskem g. Franc Le-b e r , župnik v p. — Dne 4. avgusta je umrl na svojem domu v Škofji Loki g. Jurij K a r 1 i n , župnik v p. Služboval je v Črnomlju, na Vrhniki in v Sorici, Rojen jc bil 5. novembra 1871. Pokojni je bil izredno marljiv in spreten risar. Pogreb sc je vršil v četrtek 6. t. m. v Škofji Loki. — V Mozirju je umrl župnik g. Anton F i s c h e r. Aretacije. V Št. Vidu pri Ljubljani so aretirali visokošolca Cirila Cirmana in dve ženski, Heleno Breme in neko Sajovic. — V Krašnji so aretirali dijaka Vinkota Štreklja, ki je hvalil Srbijo. — Aretirali so pri Brezovici bivšega dijaka 7. gimnazijskega razreda v Gorici, Novaka. Dolže ga, da je imel zveze s srbsko dijaško organizacijo. Zopetni napad na železniški most. Celovški listi poročajo: Kakor smo že sporočili, je bil takoj po napovedi vojske Srbiji poizkušen napad na belopeški most železniške proge Trbiž—Ljubljana, ki se je izjalovil vsled pažnje vojaške straže. Dva dni nato sta sc pojavila zopet dva' moška in streljala na stražo. Krogljc so zgrešile svoj cilj. Straže in vojaška patrulja sta oddala več strelov na begunca, ne da bi koga zadela. Splošno prevladuje mnenje, da sta to dva srbofilska človeka, "i hočeta na ta način izkazati svojo ljubezen do Srbije. Orožništvo zločince pridno zasleduje. Varujte mostove in železniške predore. Uradno sc poroča: Vsi, ki potujete, pomagajte varovati naše mostove in predore. Že na več krajih so poizkušali nekateri važne železniške zgradbe razrušiti s tem, da so z vlakov metali fcombe nanje. Na progah, ki jih železniški uslužbenci določijo, naj bodo okna vozov zaprta. Stranišča in prostora pred vozom se ne sme zasesti. Spominski dan. V petek, dne 7. avgusta, je minilo 100 let, odkar je princ Evgen zavzel Belgrad. Melioracije planin pod Stolom. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo k nakupu in zboljšanju planinskega pašnika Zabreznico 50%ni državni prispevek. Izhajanje »Ilustrovanega Tednika« je državna oblast ustavila. Zlato mašo je obhajal v nedeljo dne 9. avgusta g. Matevž Jereb, vpokojeni župnik na Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. Na mnogo let! Naša županstva imajo seje, v katerih ob klicu cesarjevem za vojsko sklepajo sledeče izjave: Občani izrekamo neomaj-ljivo zvestobo svojemu skrbnemu in do-brotljivemu vladarju Njega Veličanstvu Franc Jožefu I. in želimo ter prosimo Boga, naj blagoslovi in privede do popolne zmage orožje c. in kr. avstro-ogrske vojske. S častjo in veseljem javljajo županstva, da so povsod možje in mladeniči z največjim navdušenjem sledili klicu Njega Veličanstva najvišjega gospoda vojskovodje ter šli v boj za čast in zmago naše mogočne Avstrije s klici: Bog živi, Bog varuj našega cesarja Franc Jožefa I. in njegovo Avstrijo! Vrl vojak. Na magistratu v Ljubljani se je zglasil vojak, ki je svojo prvo pri vojakih zasluženo plačo v znesku 6 K 60 h poklonil za uboge žene in otroke vojaških vpokli-cancev. »Menažo dobivam, streho imam tudi zastonj, torej ta denar lažje utrpim, kakor uboge ženske!« je dejal. Ta vrli slovenski vojak je pač najlepši zgled usmiljenja, ki je danes potrebno. Begunec. V hribih okrog Sorice se potika neki Tolminec, ki se hoče odtegniti vojaščini. Preživlja se s tatvino. Ljudje so v strahu, ker utegne biti tudi nasilen. Orožništvo ga zasleduje brez uspeha. — Nedavno je bilo nekemu možu iz Bohinja med potjo z voza ukradenih več hlebov sira; morda se je ta begunec prikradel do voza ter pouzmal tečno hrano. Nesreče. Krojaški vajenec pri Mag-diču v Ljubljani, Lovrenc Pečnik iz Zelene jame pri Ljubljani, je pil lizol iz obupa, ker ga je mojster radi pomanjkanja dela odslovil. Prepeljali so ga v deželno bolnico, kjer so mu izprati želodec. — Jernej Potočnik, Žagar pri baronu Bornu v Pristavi na Gorenjskem, je bil ponoči, ko je preganjal neke roparje, s samokresom ob-streljen v levo ramo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Ana Sihštajn, stara 31 let, iz Mokronoga, je šla pretekli teden na obisk k družini Josipa Marzorija v Trstu. Marzorij je kupil nov revolver in ga med pogovorom kazal Sihštajnovi. Ta ni vedela, da je revolver nabit, potegnila je petelina in revolver se je sprožil. Krogla je zadela Marzorija naravnost v glavo. — Mrtvega so našli v nekem jarku na Trati pri Rovtah posestnika Jakoba Hladnika iz Dol pri Idriji. Moral je v vojake, ker ga je pa »metalo«, so ga izpustili domov. Na poti je padel in se zadušil. — Ivan Knaj-pič, krojaški pomočnik, se je pripeljal iz Rogaške Slatine, da bi šel v Ljubljani na vojaški nabor. V torek, 5. t. m., ponoči pa je skočil skozi okno svojega stanovanja na ulico, kjer je težko poškodovan obležal. —-V deželno bolnico so prepeljali dne 4. t. m. vikarja iz Vrtojbe na Primorskem g. E. Mežnaršiča. Vsled vojskinih poročil se mu je omračil um. Zašel je na Gorenjsko in blodil po polju okoli Koroške Bele na Gorenjskem, kjer ga je našla vojaška straža. — V četrtek, dne 6. t. m., je skočil v Ljubljani pod vlak vojaški novinec Franc Kalan iz Selc. Vlak mu je odtrgal obe roki in zmečkal glavo. Vzrok strašnega dejanja ni znan. — Na Ježici pri Ljubljani je pred dnevi neki konjenik tako nesrečno padel s konja na glavo, da se mu je glava prebila in je revež na mestu izdihnil. — Šestletni Alfonz Breznik v Ljubljani je gledal, kako se je med vojake delila hrana. Neki mlad fant, ki je zadaj stal, je sunil dečka v hrbet, da je priletel naravnost v vojaka, ki je delil juho. Vrela juha je dečka tako opekla, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Pri Poljčanah na Štajerskem je vojaška straža ustrelila nekega češkega učitelja iz Sarajeva. Hotel je stopiti v železniški predor. Na poziv straže »Stoj!« ni hotel obstati ter je potegnil celo revolver. — Obesil se je pretekli teden oženje-ni 271etni posestnik Jožef Sterle iz Hudega Rogatca, občina Želimlje. Vzrok domači prepiri. Že prej se je dvakrat poizkusil usmrtiti. — Andrej Petelin, po poklicu zidar, doma iz Sežane, je bil pozvan v. vojake. Preteklo nedeljo popoldne je nenadoma obolel. Prepeljali so ga v bolnišnico v Trstu. Tu je pograbil za škarje, ki jih je dobil na mizi, in si je zadal hude rane v vrat. — Ubil se je v rudniku v Ljubnem na Štajerskem rudar Franc Hro-batič. — Na Dunaju je pretekli teden umoril sebe in svoje tri otroke na strašen način mesarski pomočnik Fiirst. Pustil je listič, na katerem je napisal, da je svoje otroke iz ljubezni in izpolnjujoč prisego, katero je dal svoji ženi na smrtni postelji, vzel s seboj v smrt. Čudna l,ubezen in prisega je morala to biti! Deklica je bila stara 7 let, fantiča pa eden 5, drugi 4 leta. — V Fonsdorfu na Koroškem je skočila v vodo in se utopila 201etna Frančiška Cesar. Vzrok, ker so ji ženina vzeli v vojake. —. Celjski gostilničar Anton Bezenšek, »Pri jelenu«, bi bil moral pod orožje. To in razburljivo delovanje v gostilni je povzročilo, da je 3. avgusta nenadoma zblaznel. Grozil je svoji rodbini, ki se je morala skriti. Podil je tudi goste iz gostilne. Dne 4. avgusta zjutraj je izginil, predno so ga prijeli. Zvečer so ga našli mrtvega za pokopališčem v Galorju. Nesrečnež se je v blaznosti ustrelil. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. — V hipni blaznosti se je dne 7. t. m. ponoči na Savi pri Litiji ustrelil 581etni črnovojnik A. Lovše, posestnik in občinski odbornik iz Podbukve pri Vačah. Francoski iramazoni so pogumni le v miru in če se nemoteno valjajo v svojih milijonih. Leta in leta že niso imeli dru- gega dela kot preganjati katoliško Cerkev in njene redove. Sedaj pa, ko je izbruhnila vojska in potrebujejo ljudstva, so se pa hitro premislili in z napovedjo vojske preklicali tudi cerkvenim redovom sovražno postavo. V sili jim je katoliška Cerkev in verno ljudstvo dobro. Če se jim bo pa zopet dobro godilo, bodo kmalu pozabili na dobrote, ki jih bodo v sedanjem času prejeli od Cerkve. Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Canonsburgu, Pa., je umrl 52 letni Frank Potočar iz Potočerske vasi v fari Prečna pri Novem mestu. Zapustil je ženo in otroke. — V Unity Station, Pa., je umrla Marija Rihtaršič, roj. Rink iz Hotovelj nad Škofjo Loko; zapustila je moža in štiri otroke. jpl Listek Mg ... Prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri. Amerikanska povest. — Spisal Frančišek Finn S. J. (Dalje.) »Ne, moj prijatelj, toda pred več sto leti je živel velik svetnik, sv. Ignacij; ta je spisal nekaj pravil, ki nam pomagajo razločevati nagnjenja našega srca, ali pridejo od dobrega ali hudega duha. Ti si imel dobrega angela, ki je bil pomagal zoper kneza teme. Toda jaz nisem šc pri koncu s tvojo dogodbo. Ko si ti stal in me nepremično gledal, negotov, kaj hočeš storiti, sem jaz ravno končal svoj brevir in nato zmolil tudi kratko molitvico zate.« »Zame, veličastni?« »Da. zate. Molil sem namreč za vse dečke, ki pridejo ravno danes v nevarnost, da store velik greh.« Hajko me prime za roko, iz njegovih oči pa je govorila najsrčnejša hvaležnost. »Nato sem sc ozrl in moj pogled sc je srečal s tvojim. Kakor hitro si to opazil, si občutil veliko nevoljo in nenaklonjenost do mene. Medtem ko te je nekaj priganjalo, da pridi k meni, te je nekaj priganjalo, da zapusti voz. Temu počutku si sc podal in hotel oditi. Ko sem te poklical, sc je boj ponovil in le z največjim naporom si se odločil. Potem pa si bil zopet stari Hajko. Ali mar nimam prav, dete moje?« »Toda, veličastni, kako vendar morete to vedeti?« »Brž, ko si se odločil, je izginil ves stud pred molitvijo, in vsa vabljivost brezbožne zabave v vozu za kadilce. Tudi nisi čutil nikake nenaklonjenosti do mene, kot bi odrezal, je vsa skušnjava minula.« Hajko me je vedno bolj začudeno gledal. Na njegovih očeh sem bral, da sem zadel pravo.« Tu pretrga Hobert Collius pripovedovanje. 72 »Oprostile, veličastni, da vas motim. Toda meni se godi istotako kot Hajku. Jaz ne morem razumeti, kako ste mogli vse to sami od sebe vedeti.« Gospod Bari se nasmehne. »To mi je bilo jasno vsled prejšnjega vedenja. Najprej sem spoznal, da to silno in hipno nagnjenje do pijače ni bilo nc prirojeno ne pridobljeno. Sklepal sem torej, da je bil hudobni duh, ki ga je zapeljeval k pitju, da bi zmešal njegove misli in otopil razum.« »Ali zapeljuje hudobni duh ljudi tudi k pitju?« vpraša Stanko. »Na tvoje vprašanje bom odgovoril z drugo zgodbo,« odvrne duhovnik. »Ko sem bil v semenišču, je bilo kajenje strogo prepovedano. Jaz pa sem bil preje strasten kadilec in zato mi je bilo zelo težko, da nisem smel kaditi. Nekega jutra, ko se zbudim — bil sem komaj šest tednov v semenišču — me je neka neustavljiva sila gnala, da bi kadil. Med jutranjo molitvijo in sv. mašo sem v duhu neprenehoma kadil dobro havansko smodko; istotako med učenjem. V svoji domišljiji sem videl neprestano vzdigovati se oblačke dima. Vse bi bil dal za eno samo smodko. Učiti se nisem mogel. Sam sebe sem se sramoval, toda svojih misli nisem mogel izpremeniti. Zvečer so šle z menoj spat in so zjutraj z menoj vred zopet vstale. Tako so viseli na meni, da se jih nisem mogel oprostiti. Tako jc bilo tretji, še huje pa četrti dan. Naposled sem se ojunačil in sem šel k spovedniku upajoč, da mi bo pač dovolil kako smodko, če mu ponižno razodenem svoje muke. Moj spovednik je bil pobožen, star gospod, ki je že marsikaj prestal in skusil v življenju. Mirno me je poslušal, nato pa rekel: »Prijatelj, kar ste mi tu pripovedovali, je dobro znamenje. Če hoče hudobni duh koga zapeljati, in vidi, da ima dotični velik strah pred grehom, ga skuša prijeti na najslabši strani. Vaša slaba stran, misli hudobni duh, jc kajenje. Sedaj vas muči z nerednim poželjenjem po eni smodki, počasi pa vas bo zapeljal v kaj hujšega. Toda vi ste zadali sovražniku že smrtni udarec s tem, da ste odkrili skušnjavo, kajti on sovraži luč; vaše razodetje ga je izdalo.« Ko sem zapustil sobo, ni bilo moje hrepenenje po smodki nič večje kot po hebrejski slovnici. Sedaj lahko razumete, zakaj mi je bila Rajkova dogodim takoj jasna.« »Seveda,« vzklikne Robert takoj, »ko vam je Hajko razodel svoje skušnjavo, je hudobni duh zbežal.« »Tako jc,« odgovori gospod Bari, »o tem sem trdno prepričan. Knez teme nima rad, če kdo posveti v njegove naklepe, zato tudi goji tako sovraštvo do spovodnice.« »To je vse lepo,« se hipoma oglasi mali Vilko, »kako sc jc pa povest vršila dalje.« »To je bilo tako, ljubi moj Vilko. Prišedši v mojo škofijo, sem Rajka po kratki pripravi v posebnem kupeju spovedal. Bila je dolga spoved čez vse njegovo življenje. Seveda ne smem ni- česar povedati, saj veste, kako strogo veže duhovnika spovedna molčečnost. Tekom pripovesti boste sprevideli, zakaj vam pa vendar smem razodeti, +.- v vseh lekarnah. —————— Za varstvo bralcev so nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki jih brezvestni ljudje dandanes spravljajo v promet. Star je že dobri sloves in velika priljubljenost Feller-jevega blagotHSečega lluida iz rastlinskih esenc z oblastveno zavarovano znamko „Elza-lluid", ki kakor znano in kakor vsak dan slišimo iz vrst mnogih učinkuje poživljajočo, krepi živce in mišice ter lajša bolečine. Kavno tako pogosto, kakor Fellerjev fluid ponarejajo tudi preizkušeno, prebavo pospešujoče želodčno sredstvo, Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z oblastveno zavarovano znamko „Elza-krogljice". Ker so se mnogi o dobrodejnosti preparatov sami prepričali in jih od mnogih bralcev slišali hvaliti, svetujemo, da se proti po-naredbam varujete tako, da naročite oboje naravnost pri E. V. Feller, Stubica, Klza trg št. IG (Hrvatsko). Ducat Fellerjevega lluida za poskušnjo stane franko 5 kron, Kellerjevih krogljic pa (i škatljic 4 krone franko. Za vojake in vojaške novince, ki niso vošči nemškega jezika, obsega knjiga »Nemščina brez učitelja« veliko tvarino, ki bo vsakemu prav mnogo koristila. Prvi dol obsega slovnico za Slo-venoa-samouka. Drugi del pa obsega posebno poglavje za vojake s sledečo glavno vsebino: Razgovori in povelja itd. za vojaško novince. — Prihod k vojakom. —; Najnavadnejša opravila v vojaški službi v obliki povelj. - Najnavadnejša vežbalna povelja. Telovadna povelja. _ Vojaške stopnjo. Vojni zbori. Glavna razdelitev armade. — Vojna moč države v miru. - C. in kr. armada. ('.. in kr. vojna mornarica. — C. in kr. deželna hramba. — Vsi razgovori, vsa povelja in vsa razlaga avstrijske vojno moči in njene razdelite jo podana v nemškem in slovenskem jeziku, tako da so vsakdo lahko na podlagi to knjižice uvede v novo vojaško življenje in dobi glavno podlago za vojaško službo. Knjiga podaja pa tudi razgovore za najrazličnejše druge stanove in razmero, v katerih pride Slovenec v dotiko z Nemcem. Na jiodlagi to knjige sc vsak Slovenec priuči nemškemu jeziku, da bo lahko občeval z Nemcem v navadnem, vsakdanjem življenju. Vsak dol sam zase velja 1 K 20 li, oba dola skupaj vezana pa 2 K 80 h in sc dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Natančen zemljevid Srbije in drugih balkanskih držav, ki bo zelo dobro služil pri zasledovanju vojnih dogodkov mod Avstrijo in Srbijo, dobi brezplačno kdor naroči krasno, z vsakovrstnimi vojnimi podobami bogato opremljeno, zolo zanimivo in poučno knjigo »Vojska na Balkanu«. Knjiga s priloženim velikim zemljevidom vred 82 ima zolo nizko ceno in stano elegantno broširana samo G K 50 vin. Dobi so v Katoliški Bukvami v Ljubljani._ Naročnikom turških in drugih vrednostnih srečki Na različna vprašanja odgovarjam, da se žrebanja in izplačila dobitkov, kateri so za vso slu-' čaje trdno zavarovani, vrše nemoteno dalje, in da tedaj naročniki radi vojsko v tem oziru niso in nc morejo biti prikrajšani. Valentin Urbančič, Ljub-linna.____ Težka glava, omotica, glavobol, slaba volja in razdražljivost, celo I udi melanholija, ki čosto žene v obup, so nevarne posledico zaprtja. Isto skuša moderna medicina na vso mogoče načine odstranjati in so izmed gronkili voda najraje poslužuje »llunvadi .lanosc - grončice, katero so prvi strokovnjaki na polju kemijo, kot .1. v. Liebig. Bunson, Fresenius, Ludvvig i. dr. označili za najodličnejšo gron-čico. Pol ali cel kozarec Saxlehnerjovo »Ilun.vadi Janos< -grcnčico, zaužito zvečer pred spanjem, provzroči naslednjo jutro 1 2kratno kašnato odvajanje brez bolečin; 1 2 kozarca, spita na teščo zjutraj, pa nudita nenavadno zanesljivo in lagodno odvajalno sredstvo, ki učini večkratno izpraznjonjo s takoj vidnim olajšanjem in trajnim dobropočutjem. —1 — romanj pod duhovnim vodstvom {jos-p.Ant Hribarja, župnika na Zalem I.ogu pr. Železnikih s posebnim vSakom Začetek romitnjn dne 19. avgusta. Pomurski skupini potujeta: l.juliljana, l'on-teba, Veronn, Milan, Vintemille, Marsailles, l.urd, l.jon, Cienl, Marin Kinsiedeln, Inoinost, Ljubljana. 1U48 Vožnja stano iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano: I. K 540 —, II. K 300 —, IIL K 250-— V teli vplačilih je zapopndonn vožnja, iirnnn, prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi se doho pri proč. jrosp. Ant. Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri gosp. Lamb. Mally, trgovec, Medija )zlake pri Zagorju. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 5. avgusta: 5, 84, 20, 00. 15. Brno, 5. avgusta: 26, .16, 61, 74, 71. Line, 8. avgusta: 36, 77, 23, 58, 49. zahtevajte zastonj piospokt HEINRICH RIEDER, Liinasberg, Bavarsko. 2344 Janus kolesa (H 1 c t ti o jamstvo) 1234 so z ozirom na kakovost in cenenost nedosežna! Šivalni stroji in /raven spadajoče, pnevmatike itd po oka-.sijskili cenah Krasen katalogXI. zastonj in franko. Ma s Sku-tezky, Dunaj I. Stubenring (J znanstvena revija, izhaja tokrat v tetu in etane po 5 K na leto. Naročnino prejem upravni&tvo v Ljubljani. Tehnični učni] zavod Boden-bach ob Lahi Novi te i1 a j se ;irifm-ilnč 3. oktobra |9i/| Lovske puške v»eh vrst. rtiil crl in r.r:, i., miške, suuiori-M, j.i i..;,, lovske potrebč6im>, pip. t," Sj.loh vse v to stroko ,..,1 ilajoče ceno ln dobro ,,rl oroiarnl Ant. Antonltsih, Borovlje *t. 35, Ker,- . (Vn.kl zastonj iii |,ro" ■ pn Murniku v Kamniku se kupujejo 2484 suhe gobe. Gospodinja se sprejme, kntern mora kuhati zn posle in jih nadzorovati, in ki iinn oskrbovati mlekarstvo t"r vrt za zelenjavo. Ponudbe naj se pojavijo na graščinsko oskrbništvo Turn, pošta Tupaliče nad Kranjem. 2474 2 KAIIOL POLLA IC tovarna usnja v LJubljani in Kranju. Izdeluje gonilna lermena za stroje najboljše kakovosti, kakor tudi jermene« za šivanje in vezanje jermen, V zalogi so vodno jermena v vseh širinah za poljedelske stroje. Naročila na centralo Karol Pollak, Ljubljana. 2424 23 Zaradi preureditve trgovine vse blago 10 procentov ceneje Priporoča se \m H. liMI® pri ..Solncu". m\* Zakaj pac je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah? Le zaradi svojih prednosti! krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost Tovarniška znamka: Kavin mlinček. «1 ern 151/25.0«