9UTRA *l« razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun prt poitntm tak. zav. v Ljubljani it 11 409 la maiačno praiotian v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo tn uprava; Maribor, Aleksandro Oglasi po tarifu Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 a cesta št. 13 Oglase spreiema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Liubllani Prešernova ulica it. A Inozemski kapital Se ie tekom zadnjih dveh le* v Jugoslaviji močno angažiral. To je predvsem pripisovati dejstvu, da so bile Odstranjene razne zakonske določbe, so ovirale naložbo in obrate /anje ■nozemskega kapitala v naši državi, in dejstvu, da so bile donešene tudi ^noge olajšave v davčnem in upravam pogledu. Inozemski kapital se je an?ažiral večinoma ali za nova industrijska podjetja ali za raz~i~'mje že °ostoječih ali pa za javna dela. Zanimivo je, da je prišel k nam pečine francoski, angleški, švicarski Švedski kapital, Italijanski sploh ne, ®6mšk«ga na te zelo malo. G^no^ar-Jj*l upliv Nemčije v Jugoslaviji, ki je Še pred nekaj leti skoro domlnan-*e«. le tekom zadnjega časa v stalnem jjDadaniH, To se vidi zlasti v uvozu eJektričnega blaga iz Nemčije v Jugo-slavijo, ki je padel od 10 6 milijonov ^ark v 1. 1927. na 6.3 milijonov mark V- 1929. Nemške ponudbe za izsušene močvirja pri Zemunu in Pančovi, *a zgradbo železnice v Bakar in za Vgradnjo pristanišča v Bakru so iz-tjodnesle frpneoske in an-Ug1 Pri na*em trgovskem in flnanč-111 Ministrstvu cela vrsta predlogo« Vojaška zarota proti Stalinu ARETACIJA VRHOVNEGA KOMANDANTA SOVJETSKE VOJSKE NA DALJ-NEM VZHODU, GENERALA BLUCHERJA, MNOGO DRUGIH GENERALOV IN VIŠJIH OFICIRJEV TER CIVILNIH OSEB. BERLIN, 19. nov. Socijalistični »Vor-warts« objavlja, kakor pravi, po zanesljivih informacijah iz Moskve obširno poročilo o odkritju velike nove zarote proti sovjetskemu režjmu. Zarota je imela vojaški značaj ter je združevala številne visoke funkcionarje sovjetskega režima in najvišje oficirske kroge. Zarotniki so nameravali izvesti držav ! udar, da bi vrgli sedanji režim, ki je spravil Rusijo na rob gospodarskega propada, ker je izvaža! žito v času, ko je v Rusiji splošno pomanjkanje živil in so cele pokrajine obsojene na stradanje. Vodja zarote Je brl ljudski komisar Sir-cov. Skupno 7. n'im je bilo aretiranih več ukrajinskih sovjetskih komisarjev, med niiml Andrejev, ter član vrhovnega vojnega sveta general Blticher, vrhovni poveljnik sovjetske armade na Batinam vzhodu, ki so ga po zmagi na Kitajskem slavili kot na:več:e?a ruskega junaka in ki je užival popolno zaupanje vodiinili krogov. Sircov je šele pred nedavnim vzbudil dvome o svoji zanesljivosti, radi česar ga je dal Stalin nadzorovati. V zaroto Je bil zapleten tudi Rikov, ki ga pa niso aretirali, ampak poslali na dopust. Med glavnimi zarotniki je bil tudi komisar za pošte in brzojav Antipov. Svoje sestanke so imeli zarotniki v vladni palači na ta-kozvanem Rdečem trgu v Moskvi. Takoj po odkritju zarote so vse urade preselili na Kremel, dočim je prostore na Rdečem trgu zasedlo vojaštvo. Odkritje zarote je zbudilo v vodilnih sovjetskih krogih naravno ogromno razburjenje. Sledile so aretacije na veliko in bilo je v zadn:ih dneh aretiranih mnogo generalov in drugih višjih oficirjev, ki so osumljeni, da so zapleteni v zaroto. Zarotniki so biii v zvezi tudi z emigr meškimi krogi ter bi Imela revolucija proti sedanjemu režimu izbruhniti že okrog Novega leta. Kriza albanske vlade POSLEDICA SVOJEČASNE PROTI ITALIJANSKE IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA. - NOVA VLADA BO RAZPUSTILA PARLAMENT IN RAZPISALA NOVE VOLITVE? TIRANA, 19. nov. Krizo albanske vlade je izzvala ostavka zunanjega mi nistra Rauficija. Sprva se je mislilo, da bo zadostovalo enostavno imenovanje njegovega naslednika v osebi bivšega skadarskega poslanca Musa Duca. Toda to imenovanje bi imelo za posledico ostavke prosvetnega, gospodarskega in finančnega ministra, ki so odločno izjavili, da nočejo z njim sodelovati. Zato je morala —*'tl ostavka celokupne vlade. Nova vlada še ni sestavljena. Verjetno Je, da jo bo sestavil Konica, ki bo razpustil r~rla-jrp»i+ i« ra-^s^l nove volitve ATENE, 19. novem. »Elevteron Vima* piše v svojem poročilu o dernisiji fn krizi albanske vlade med drugim, da je položaj bivšega albanskega zunanjega ministra Rarficija postal kritičen že pred meseci, ko je neki list objavil intervjuv svoiega drsnika z njim. V tem interv.iuvu se je Raufici izrazil zelo nenovolino o razmerju j^lbaniie do Italije. Ta izjava je vzbudila v italijanski krorih ve’iko razburjenje in je zadeva bila takrat urejena na ta način, da je italijanski perunik v Tirani dal demanti glede izjave, določen pa je bil obenem že odstop Pau-ficija. Da bi se pa vendarle oreočitno ne videl upliv Italije v Albaniji, so počakali z demisijo do sedaj. Preč sestankom fašističnega parlamenta RIM, 19. nov. Italijanska zbornica se bo sestala na redno zasedanje v ponde-Ijek 24. tm. Na prvi seji bo predsednik zbornice, Giurati, poročal o poroki princese Giovanne z bolgarskim kraljem Borisom. Fašistična zbornica bo ob tej priliki priredila manifestacije bolgarskemu kraljevskemu paru. V eni prvih sej bo zbornica razpravljala o znani interpelaciji faš'stičnega poslanca Coselschija o pregnanju slovenskih duhovnikov iz julijske krajine in o potrebi, da se na njihova mesta spravijo italijanski duhovniki. Coselschi je stavil tudi še druge interpelacije, v katerih zahteva, da vlada odločno intervenira pri francoskih oblastih, da preženejo s francoskega ozemlja vse italijanske protifašiste, ki izvajajo teroristično akcijo in ogrožajo življenje italijanskih državljanov v Franciji, ki so ud»-ni fašizmu. Premogouni trust europskib držau LONDON, 19. nov. M^d art^l^Vim in nemškim ministrstvom dela in za rude se vrše pogajanja glede uranovi? tve velike prodajne in produkci;:ke organizacije za premog, h kateri bi pristopile Anglija, Nemčija ^oljska in druge države, ki producirar>romng. Namen te organizacije bi 'bila racionalizacija produkcije, izločitev trebne in škodljive konkurence tei modernizacija pro'zvodnie premca. Za pogajanja vlada v Intereslranih krogih veliko zanimanje. Italija išče kredita u Hmeriki RIM, 19. novembra. Včerajšnji listi 'avljajo iz Washingtona, da je tja prispel bivši italijanski minister financ grof Vol-pi Včeraj je bil sprejet v avdijenco pri predsedniku Hooveru. »Giornale d’ Ita« lia« trdi, da bo Volpi konferiral tudi z tajnikom ameriške državne zakladnice, Mellonom, in z drugimi izrazitimi eksponenti ameriških financ. Znano je, da fašistični režim pripisuje Volpijevemu potovanju v Ameriko veliko važnost, kei pričaku:e, da bo Volpiju uspelo zasigu-rati kredite, ki jih Italija v zadnjem času na nobenem denarnem trgu ni mogla dobiti. GENERAL MIRCESCU UMRL. BUKAREŠT, 19. novembra. Tu je umrl bivši romunski vojni minister, general Mircescu. Kakor znano, se je Mir-cescu pred dvema tednoma v samomorilnem namenu zastrupil, ko se je zvedelo, da so mu bili za časa njegovega dopusta v Dorni Vatri ukradeni važn' tajni vojaški dokumenti. Znižanje uradniških plač v Nemčiji. BERLIN, 19. novembra. Združeni od' bori parlamenta so pri rešitvi proračunskega načrta za 1. 1931 sklenili, da stopi 6 odstotno znižanje uradniških prejemkov v veliavo že 1. februarja, ne pa šele 1. aprila. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja* nje žolča, bodFaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Joseiova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnoyo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 za nove industrije. Švedska električ-ka družba »Asea« hoče prevzeti in izgraditi celo naSe telefonsko omrežje, belgijsko-ameriški kaoital pa se ponuja za gojenje bombaža v južni Srbiji. V prvi vrsti so pa tu razne državne dobave in pa javna dela, za katera se poteguje inozemski kapital. Naša vlada je izdelala obsežen program za Izgradnjo luk, žoleznlc In cest ter za Izsuševanje velikega števila barij. So to ogromna dela. ki gredo posamezna do višine 6 milijard dinarjev. Izgradnja in popravilo cest v dolžini 780 km se bo oddalo za 700 milijonov dinarjev, gradnje železnic Za 1,107.642.000 dinarjev. Za vsa ta dela je veliko ponudb, za cestna d°la 12, za železniška 8, Iz Nemčije, Francije, Amerike in tudi od domačih tvrdk, za katerimi pa tudi stoji po večini inozemski kapital, zlasti švicarski in angleški. Čujemo da so najugodnejše ponudbe stavili Francozi. Je pa še veliko novih del ki jih hoče vlada oddati enako potom javnih razoisov: izgradnja beograj- skega pristanišča, zgradnia železniške ga predora pod Beogradom, izgradnja in razširjenje luk v Sušaku. Solitu in Kotorju, hvra^vh železniške zve-5'^venlJe z m°r,em. izsušenje barij pri Skopskem polju v južni Srbiji, Po- povem polju, v Hercegovini. Lonjskem polju na Hrvatskem in gornjega dela Skadrskega jezera. Gospodarsko življenje in gospodarski napredek vsake države_ sta nedvomno odvisna od naložbe kaoita-lov v produktivne svrlie. Kjer ni domačega v zadostni množini, je naravno. da mora priti na pomoč inozemski. Ore samo za pametne in realne dogovore, ki onemogočijo gospodarsko zpstižnenje cele države inozemstvu. Upamo, da naša vlada v tem pogledu vedno ukrene potrebne mere opreznosti. 'olfnlna pTaffana v aotovfnt IManooFšStl Leto IV. (XI.), štev. 264 Maribor, sreda 19. novembra 1930 Cena 1 Din Koroiki Slovenci in zadnje avstrijske volitve Kdor pozna koroško prošlost v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno in jrevratom, ve prav dobro, da je naša tamkajšnja strankarska politika bita najhujše potujčevalno sredstvo. Za ločitev, kakršna je bila mogoča na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem na klerikalce, liberalce in socijaliste namreč ni bilo dovolj ljudi, ker bi bili sicer vsi brezpomembne frakcije, ki nikoli ne bi mogle pri volitvah uspeti. Edina naša stranka, ki naj bi bila le reprezentirala enotno in strankarsko nedeljeno koroško Slovenstvo, pa je bila tudi strankarska, klerikalna. Zaradi tega usodnega dejstva je postal pojem Slovenec na Koroškem istoveten s pojmom klerikalec. Kaj je to pomenilo v času najostrejše delitve po svetovnih nazorih, je lahko dokazati, odnosno dokazujejo rezultati tega dejstva sami po sebi. Inteligenca, ki je bila na prelomu dveh stoletij skoz in skozi napredna, je bila tako na Koroškem nasilno odbita od slovenskega ljudstva, organizirane-ga v stranki, ki ni poznala in ni hotela poznati tolerantnosti in ki je vero postavljala nad narodnost. Bila je tedaj prepuščena sama sebi in tako rekoč izobčena. Da so se spričo tega obdržali na slovenski strani le najkrepkejši, pravi narodni heroji, je razumljivo. Vsi ostali so nehote zašli v vode nemškega liberalizma in so sčasoma postali nemškutarji, nemčurji in naposled Nemci. In tako Slovenci na Koroškem skoraj nismo imeli slovenske posvetne inteligence, čeprav je iz slovenskih hiš prihajalo v šole veliko mladih fantov. Še bolj usodno pa je vplivalo to dejstvo na slovensko delavstvo, ki je po svojem socijalnem stanju naravnost težilo k socijalizmu in razredni opredelitvi. V edini slovenski stranki ni bilo mesta za debato o upravičenosti ali neupravičenosti tega stremljenja. Kdor je bil socijalist, ie bil že sam po sebi izobčen. In šel je — k Nemcem in je še sam Mariborski in dnevni drobiž postal Nemec. Če to ne bi bilo tako kakor je bilo, 1. 1920. najbrž ne bi bilo plebiscita, ako bi pa vendarle bil, bi bil izpadel docela drugače kakor je. Težki udarci, ki so zadeli koroške Slovence po razpadu pokojne Avstrije, so rodili pred leti srečno sodelovanje vseh zavednih Slovencev v enotni slovenski stranki, v kateri je mogel sedeti tudi naprednjak poleg klerikalca in obratno in samo temu srečnemu dejstvu se moramo zahvaliti, da se slovenska volilna moč na Koroškem ni zmanjšala, ampak se je celo zvečala in ponemčevanje naravnim potom je bilo vsaj v splošnem ustavljeno. S pomladkom so se' vrste slovenske stranke od volitev do volitev še krepile. Zato smo z grozo sprejeli pred tedni vest, da se je storila zopet ista usodna napaka kakor nekoč, da se je doslej popolnoma samostojna in nedeklarirana slovenska stranka za državnozborske volitve zvezala s — krščanskimi socijalci. Videli smo takoj, da postane to lahko pogubno, vendar pa do izida volitev o tem nismo hoteli spregovoriti. Volitve so sedaj za nami in Česar smo se bali, se je zgodilo: slovenska stranka je zaradi zveze z nemškimi kršč. socijalci, namesto da bi napredovala, kakor pri vseh dosedanjih volitvah, nazadovala za krog 1000 glasov. Mimo tega pa tudi krščanskim socijalcem ni pomagala do zmage, tako da pred volitvami Slovencem danih obljub ne bodo mogli izvršiti tudi če bi jih hoteli, v kar pa absolutno nikdar nismo verjeli in ne bomo verjeli. Ali pa bo ta hladni tuš, ta usodni neuspeh izpametoval naše merodajne slovenske ljudi, da ne bodo nikdar več ponavljali predvojnih napak s sličnimi kakor je bila ta sedaj? Če jih ne bo, potem je že danes gotovo, da bo pri prihodnjih volitvah slovenskih glasov na Koroškem še manj in da nad našimi koroškimi brati že danes lahko sklenemo račune. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 19. novembra. Zaprto. Četrtek, 20. novembra ob 20. uri »Lutka«. Ab. C. Kuponi. Petek, 21. novembra. Zaprto. Sobota, 22. novembra ob 20. uri »Gospa mlnlstrovka«. Delavska predstava pri znižanih cenah. Iz gledališča. V četrtek, 20. t. m. se bo ponovila Audranova opereta »Lutka«, lri je v Mariboru naletela na velike simpatije ter radi zelo vesele vsebine izborno zabava občinstvo. Ab C. Kuponi. »2lvl]en)e le lepo« v tnarlb. gledališču. Kot prihodnja premijera se bo vprizo-rila v nedeljo, 23. t. m. ob 20. uri optimistična komedija francoskega dramatika Marcela Acharda »Življenje je lepo« v režiji g. J. Koviča. Ta vsebinsko zelo zanimiva komedija je zlasti v Ljubljani dosegla velik uspeh in prepričani smo, da ji bo tudi mariborsko občinstvo naklonjeno. Nastopi skoro ves dramski an-sambl. Prva otroška predstava v letošnji sezoni se bo vršila predvidoma v začetku decembra ter se bo vprizorila slovenska priredba Raederjeve čarobne igre s petjem in godbo »Aladln« v režiji g. Hinka Tomašiča. Trlglauanakf večer u Krškem Jugoslovansko akademsko društvo »Triglav« iz Zagreba je priredilo v soboto, dne 15. t. m. »Triglavanski večer« v Krškem. Zbralo se je ob tej priliki Izredno lepo število aktivnih članov, zastopstev drugih akademskih društev in prijateljev »Triglava« z namenom, da najstarejšemu slovenskemu in jugoslovanskemu akademskemu društvu izneso svoje ponovne simpatije. Posebno moramo povdariti, da se je večera udeležila deputacija »Starešinske zveze« iz Maribora (gg. dr. Irgolič in dr. Grmovšek); nadalje so počastili prireditev, s svojo prisotnostjo gg. srezki načelnik, predstojnik okrajnega sodišča in najodličnejše občinstvo iz Krškega. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je bila pač dokaz, kako priljubljen je »Triglav« pre bivalcem Krškega in s kako pozornostjo zasledujejo njegovo udejstvovanje slovenski narodni krogi. »Triglavanski večer« je otvoril g. dr. R. Dobovišek kot zastopnik starešin iz Krškega s kratkim nagovorom. Nadalje sta še govorila g. dr. Sr. Grmovšek v imenu »Starešinske zveze« in predsednik »Triglava« iz Zagreba, akademik VI. Gulič. Vse govore je občinstvo živahno aklamiralo in prirejalo starešinam in aktivnim članom dolgotrajne, navdušene ovacije. Po kratkem odmoru je nastopila ga Levstikova iz Krškega in odpela s spremljevanjem klavirja dve pesmi, ki sta bili podani z občutjem in lepim podajanjem. Naš stari znanec, akademik VI. Vodeb je ponovno pokazal, da je simpatičen lirski baritonist. Zapel je tri pesmi, drugo posebno z zanosom v živahnem ritmu, da jo je na ogromen aplavz moral ponoviti. Ugoden vtis je pri vseh navzočih osta-vil nastop cello-solista, akademika Jerončiča, ki je ugajal posebno radi dobrega prednašanja. Nato so se vršili bru-covski izpiti, ki so postali med slovenskimi akademiki nekak tradicionalen dogodek in srečen uvod v novo študijsko leto. K tej točki se je razvila do odhoda vlakov živahna zabava s plesom, pri kateri je neumorno sviral priznani »Triglavanski« orkester pod vodstvom akademika Suškoviča. Posebna zahvala gre častnemu damskemu komiteju, ki je mnogo doprinesel k animirani zabavi. »Triglav« lahko s ponosom zre na 55 let svojega plodonosnega dela, k večeru mu še enkrat iskreno čestitamo z željo, da bo njegovo bodoče delo ovenčano z novimi uspehi. Lado Jerše. Ljudska univerza v Mariboru. »Sedanja Rusija« bo predmet veleak-tualnega predavanja v petek 21. novembra ob 8. zvečer. Predaval bo dr. Halm, bivši univerzitetni profesor iz Irkutska (Sibirija). Gospod profesor se je šele pred kratkim vrnil iz Rusije in bo poročal kot očividec o boljševiški revoluciji. glavna tema bo obravnavala sedanjost: Stalinove prevratne projekte, mrz-ično oboroževanje, preganjanje cerkve, zasebno življenje delavca, zakonsko živ-jenje, ljubezen, položaj mladine, šolske razmere itd. Številne značilne projekcijske slike bodo ilustrirale predavanje. Predprodaja vstopnic se je že pričela. V pondeljek 24. novembra g. prim. dr. Ben-čan iz Maribora: Kako se izogniti ženskim boleznim? Samo za odrasle. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 20. t. m. ob 19. uri bo predaval g. dr. Vilko Marin o črvih v Človeškem telesu. Predavanje v društvu »Jadran«. Prof. dr. Lavo Čermelj, ki nam bo prihodnjo soboto v Narodnem domu predaval o sodobni Primorski in njenem problemu, je poznan kot urednik poljudno znanstvene revije »Luč« v Trstu in dober poznavalec našega ljudstva v Istri, Trstu in Goriški od 1. 1918 do danes. Časopisje dnevno poroča o križevem potu, o Kalvariji slovanskega življa v Italiji. Brezkončna so poglavja o njegovem preganjanju, trpljenju, v izumiranju, izseljevanju. Vsa ta bridka po-vestnica pa nam postaja skoraj že tako vsakdanja, vedno se ponavljajoča, da že skoraj prehaja pod dnevne novice, ki nas več ne zanimajo. Neverjetna je ravnodušnost naše in evropske javnosti, ko se ta krvava primorska drama vrši na našem živem telesu in v srcu Evrope. Ne bomo brenkali na sentimentalne strune, ne bomo se udajali solzavemu sve-tožalju — niti ne sanjavim iluzijam. Mi, ki nismo ravnodušni gledalci ob pozor-nici te največje naše narodne tragedije, hočemo, da se poglobimo v vso realno stvarnost primorskega problema, da ga znanstveno brez sentimentalnih primesi — iz samih golih dejstev proučujemo in rešujemo. Uverjeni smo, da nam bo dr. Lavo Čermelj podal znanstveno študijo o naših tam preko in iih prikazal v najvernejši luči tako v statističnem, kulturnozgodovinskem, socialnem, gospodarskem in v vsakem drugem pogledu. KINO ===== Grafskf: Do vključno četrtka svetovni velefllm: KAPETAN DREYFl!S Od petka dalje vesela dunajska opereta: MOGOČE TO NOČ... 100% nemški govoreči in zvočni film. Jenny Jugo. Sigfried Arno. Union: Do vključno četrtka: HADŽI MURAT Od petka dalje 100% govoreči nemški film: HOČEM BITI TVOJA . . . z I.ilian Harwey in Willy Fritscb. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19, 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. Predprodaia dnevno: od 10, do 12. ure na biaeainl. XXVI APOLO KINO V soboto 22. in nedeljo 23. novembra Broadway Senzacija. Znižane cene. Nov© telefonske zveze z Inozemstvom. Z današnjim dnem je dobil Maribor nove telefonske zveze in sicer s Plznom na Češkem (3 minute 54.45 Din) in ZI1-nom na Moravskem (42.90 Din). Zdravilišče Slatina Radenci pa dobi jutri 20. t. m. zvezo z Gradcei* (3 minute 29.70 Din' Oblastni odbor strel:ačke družine v Mariboru opozarja članstvo in lovce, da bo pnre* jala v zimski sezoni strelske vaje z nia* okalibersko puško v Narodnem “oin na kegljišču v kleti. Prva taka vaia s, bo vršila danes zvečer ob 20. uri. * ^ poročamo se za čimvečjo udeležbo-Odbor. Poroka. V Dobrovcah se je danes poročil tatn cajšnji predsednik strelske družine podstarosta Sokolske čete, posestn Klinc Janez, s posestnikovo hčerko 1 čko Pleteršek. Mlademu paru iskf® čestitke. S senika padel v skedenj! . V Peklu pri Poljčanah je včeraj ^ delom padel s senika 621etni pose1st j Ivan Juršič. Po neprevidnosti je 8*°^ na odprtino in strmoglavil v 6 men nižji škedenj. Mož je dobil pri padcu sj je notranje poškodbe, razen tega Pa ^ je pretresel možgane. Z reševalnim * tom so ponesrečenca odpremili v borsko bolnico. Tragedija obupanega rodbinskega očeta. V strašni skrbi za svojo rodbino, kateri ni mogel najti strehe, je včeraj 40 letni zidar Matej Korenčič, stanujoč na Krekovi ulici 28 v Studencih, obupal in šel prostovoljno v smrt, zapustivši /e no in 6 nedorastlih otrok v silni bedi in pomanjkanju. Korenčič bi se moral prav te dni izseliti iz svojega dosedanjega bi' vališča. Zaman se je trudil dan za dnevom, da bi našel za svojo številno družino prhnemo novo zavetišče. Tako trdi \čeraj dopoldne, a brez uspeha. Ves obui-an se je krog 11. ure vrnil domov. V njegovi glavi je že dozorel sklep, da gre raje v smrt, kakor da bi taval s svo jo družino brez strehe naokrog. Odšel je takoj v svojo sobo, dočim je bila nje gova žena zaposlena s pripravljanjem bornega kosila za družino. Ko je prišla kasneje pogledat v sobo, se je zgrozila in silno prestrašila. Obupani njen mož je visel na steni. Obesil se je na neki žebelj in bil že mrtev. Svoje zadnje zavetišče ' ' našel sedaj v tesnem objemu matere zemlje, usoda bedne njegove družine pa je negotova. Tragični dogodek je vzbudil splošno sočutje z zapuščenimi olroci pokojnika, čegar truplo so prepe ljali v mrtvašnico v Studencih. Strelska družina v Skokah. Na občnem zboru strelske družine Skoke je bil za leto 1931 izvoljen so glasno sledeči novi odbor: predsednik Klinc Janez, posestnik in župan, Skoke; podpredsednik Plomberger Ludvik, pleskar; tajnik Tušek Ervin, priv. uradnik; blagajnik, Kašpar Franc, šolski upravitelj; .gospodar Klinc Stefan, pos. sin; na-stavnik Fras Janez, kovač. Za odbornike so bili izvoljeni Svenšek Stanko, Godec Anton, Kirbiš Anton in Breznik Matija. Prepričani smo, da bo novi odbor ivodij društvo v nopolno zadovoljnost. TRENCHOATI, površniki, hubertusplašči, usnjeni žkorni1’ kože, piiši, snežni čevlji, snežni škof ’ galoše, kakor tudi razno manufaktur blago na obroke. ORNIK, Maribor, K jj roška cesta 9. Na Glavnem trgu . se je zgrudila včeraj 601etna posestii Marija Kocbek od Sv. Martina pri ; bergu. Ponesrečenko so z reševal avtom prepeljali v bolnico. Nezgod^ motociklista. . Sinoči okoli 20. ure je v Slovenski ci po nesrečnem naključju padel s s j jega motornega kolesa 301etni cari uradnik Mirko Jarc. Pri padcu se i je cer onesvestil, k sreči pa je odnese lažje odrgnine. Reševalno moštvo o® $0 dilo ponesrečencu prvo pomoč, naK2^.g< ga z reševalnim avtom odpremili na ■ ^ govo stanovanje v Magdalensko št. 23. Otroška lahkomiselnost. ^ Včeraj pop. krog 15. je pred his* 2 v Prešernovi ulici stal rešilni S(J Trije fantje, učenci osnovne šole, ^ prišli mimo, so opazili, da je pra^e sta se vsedla k volanu in sprozrla tisnil. ra, tretji je pa avto še od zadaj P vS| Ko se je začel avto premikati. trije zbežali. Avto je v teku zade ,otIt vi električni kandelaber pred JLflaira v ter ga zmajal, da je betonska stekl° zemlji počila in se je zdrobilo tu sunictt svetilke. Na avtu, ki se je P? ^ jit ustavil, sta poškodovana hia 0d branik. Stražnik je imena vseh ^ z3-očividcev izsledil in sta dva z škod® slišana. Električno podjetje cem ^ s3. na 950 Din. Mala lahkomiselnos fle, veda lahlco bila povzročila se srečo, 9 M a r 11) o r u, 3ne 19. XI. '1939. ?tajTT $ Biser Egipta SVETIŠČA STARIH BOŽANSTEV NA OTOKU FILE. — GRADNJA NASIPOV ZA NAMAKANJE ZEMLJE. _ Ko je William Willcock 1. 1883 prvič izdelal načrt, da se je z zgradnjo nasipa Pri Asuanu napravi rezervoar, čegar posledica bi bila, da bi bila svetišča na o-toku File več mesecev pod vodo, so vsi znanstveni zavodi, ki se bavijo z egiptologijo, viharno temu ugovarjali. Trdilo se je namreč, da bode s to poplavo uničenih več najlepših spomenikov starodavnega Egipta. V egiptskem smislu svetišča File niso stara. Najstarejše po-slopje je dvorec Nektaneba, ki izvira iz *• 370 pred Kristom. Kolikor je znano, se Pričenja velika doba Fila za časa faraona Nektaneba, vrhunec pa je dosegla pod Ptolomeiem II in se je nadaljevala vso rimsko dobo. Še dolgo potem, ko je prodrlo v Egipt krščanstvo, so se še vršila Ra otoku File bogoslužja v čast Izide in Ozirisa ter drugih egiptskih božanstev, tamkajšnje veliko svetišče pa je bilo ver sko središče kraljevine Etijopije. Bizantinski cesar Justiniian je končno zaprl svetišča na otoku File. O otoku File so bile razširjene vsemogoče legende. Tamkaj so baje našli levo nogo Ozirisa potem ko ga je umoril Set, po lokalni legendi pa so njegovo tru Pio zopet sestavili in je potem pokopali. V Ptolomejski dobi pa je bil otok File sa-po nekak preddvor, ki je vodil do groba Ozirisa, v svetišču pa je stanovala hiegova sestra, ki je mogla vsakih 10 dni Posetiti njegov grob. Tradicijonalne dekoracije kažejo prizore, kako je kralj ^tvoval svoje sovražnike boginji in ji Prinašal darove. Znotraj srednje veže se Wdi sledeči napis iz Napoleonovega pohoda v Egipt: Sedem let republike. Zapadno od velikega svetišča stoji Omenita veža, ki jo je zgradil Hadrijan, ^sa polna je slik in legend, ki odkrivajo Podrobnosti bogoslužja na čast Ozirisa. Najznamenitejši spomenik na otoku File ie morda »Kisok«, ki datira iz dobe rimskega cesarstva in je splošno znan kot ‘faraonova postelj«. Njegovi reliefi ka-No Trajana, kako prinaša vino boginji izidi. Ves otok je obdan s kamenitim zidom iz rimske dobe, ki naj bi obvaroval svetišča poplave. To zidovje, kakor tudi Namenite stopnjice, ki vodijo do obale, ie še dobro ohranjeno. Otok File je bil za Časa Ptolomeja znan kot »biser Egip- ta« in sicer radi svoje krasne okolice in veličastnosti svetišč, cdkar pa je zgrajen nasip pri Asuanu, je otok sredi granitnih hribčkov eden najbolj slikovitih predelov Egipta. Krasne zelene palme se košatijo po otoku in je njih barva v velikem kontrastu z rdečim zidovjem starodavnih svetišč in črnim granitom. Razumljivo je, da so arheologi energično ugovarjali, da bi se tamkaj zgradil kak nasip. Ko pa se je pokazala končno skraj na potreba, da dobi Egipt čim več vode, je bilo 1. 1893 vendarle sklenjeno, da se nadaljuje z gradnjo nasipa pri Asuanu, obenem pa so bili izvršeni tudi vsi potrebni koraki, da se zavarujejo tamkajšnja svetišča pred poplavami. Angleška vlada je poverila Benjaminu Bakeriu nalogo, da preišče solidnost svetišča in ta je ugotovil, da so temeiji zelo masivni in tudi dovolj globoki. Ugo tovljeno je bilo dalje, da so zidovi ob obali sijajno ohranjeni. Kljub temu so bile pod stare temelje svetišč položene kasneje še ogromne množine cementa. Isto časno so bila na svetiščih izvršena še razna druga popravila, da bi se starinske zgradbe ne pokvarile. Prvi nasip pri Asuanu, ki je bil dovršen 1. 1902, se je pokazal tako blagodejnega za egiptsko kmetijstvo,, da je bilo 1. 1907 sklenjeno, da ga povišajo še za nadaljnih 7 metrov, da bi se dobile tako še večje količine vode. Dvig vodne gladine nikakor ni mogel škodovati Filu, temveč pa bi bil vsled tega poplavljen znaten del zemlje v dolini Nila v spodnji Nubiji, kjer je nešteto svetišč in drugih zgodovinskih ostankov. Zato je bilo sklenjeno, da se vse ozemlje temeljito preišče, dragoceni predmeti pa spravijo na varno. Družba za zgradnjo nasipa pri Asuanu bo sedaj dvignila vodno gladino za nadalmih 9 metrov, tako da bo zidovje svetišč na Filu za nekaj časa pod vodo. Ker pa so temelji tamkajšnjih svetišč nenavadno močno učvrščeni, kljub poplavi za svetišče ne obstoja nobena nevarnost in bodo dostopna ljudstvu kakor dosedaj. Egiptska vlada je potrošila za utrditev Fila okoli 30.000 liver šterlin-gov. nad 100.000 pa za utrditev tamkajšnjih svetišč in ohranitev raznih drugih arheološko-zgodovinskih spomenikov. Turško gospodarstvo u Carigradu pred 150 leti Iz knjige geografije, ki je izšla pred 150. leti v Niirnbergu, povzemamo sledeči opis Carigrada in njegovih tedanjih Posebnosti: »Konstantinopel, Istambul ali Constan-tfaia, glavno mesto in rezidenca turških cesarjev ob gornji morski ožini, je eno jjajvečjih mest, ker ima 100.000 hiš. Prebivalstva ima skupno s predmestji nad bilijon. Cesarska palača, sestavljena Pravzaprav iz štirih palač, je serajl, je dobro zastražena in zelo znamenita. Lahko se reče, da je to zbirka mnogih Palač. Palača je pokrita s svincem, kakor tudi vsa druga poslopja, ki pripadajo k sultanovemu premoženju. Tako se Sultanove hiše razlikujejo od privatnih, katerih lastnikom je prepovedano, la bi "ila druga poslopja krita s svincem. Pa-*ača obsega tri italijanske milje in jo obdaja visoko in močno zidovje in mora "iti zelo obljudena, kar se da sklepati po l^ožini živil, ki jih letno dobavljajo: 30.000 krav ln volov, 20.000 telet, 60.000 ?Vc, 16.000 jagnjet, 10.000 kozličkov, *00.000 kokoši in gosi, 100.000 golobov, ^.000 raznih ptic in piščancev, 130.000 Gorskih rib. — Za časa Rimljanov se je !nest0 imenovalo Byzantium do 4. sto-etia, ko je Konstantin Veliki preložil sem ?®dež svojega cesarstva in se je mesto ^}°ralo imenovati po njem. Ko se je rim-k° cesarstvo dodelilo, je bil Rim glavno /*esto zapadnega, Carigrad pa vzhodneje cesarstva. L. 1453 je mesto zavzel z askokom sultan Mohamed II. ter tako .^Pravil konec grškemu gospodstvu, ki tr trajalo 1123 let. — Turki so ošabni, s,?i> skopi, hinavski in tako udani neči-i ^ strastem, da jim mnogoženstvo več-niti ne zadostuje. Najvišji dostojan-enik je vezir. Veliki vezir je najugled- nejši minister otomanske države, ki poveljuje armadi, upravlja državno blagajno, ne da bi mu bilo treba o njej polagati račune, deli službe, opravlja zunanje posle s potentati tujih državah in kateremu sultan prenese vso moč v državi: Dokaz te moči je zlat pečat, ki ga nosi vedno pri sebi. Sedanji vladar otomanskega carstva je Mustafa II.« Izmed drugih dostojanstvenikov našteva knjiga še paše, muftije, čorbadžije in janičarje, o katerih pripoveduje: »Janičarji so turški vojaki-pešci. Nekdaj so bili otroci evropskih kristjanov, ki so jih Turki vzgojili, danes pa so večinoma potomci teh in turške vere, ki so se po očetih oprijeli vojaške službe. Njih orožje je sablja in puška. Največja plača janičarja je dnevno 12 asprov (najmanjša srebrna enota, 1 asp. nekako pol desetice); tudi dobe dnevno meso, riž in kruh. Če se janičar pregreši in ga kaznujejo s smrtno kaznijo, se kazen ne izvrši javno, nego zločinca v noči krat-komalo zadavijo, zavežejo v vrečo in vržejo v morje. Asti-bači je nadkuhar janičarjev, ki pa ne skrbi samo za prehrano, nego izvršuje nad janičarji tudi kazen za manjše prestopke. Poštne In bibliofilske dragocenosti. Na mednarodni filatelistični razstavi »Iposta« je bila prodana originalna kovinska ploščica, s katero so tiskali prve znamke »Mauritius« najdragocenejša znamka sveta!), za ceno 100.000 nemških mark (Din 1,348.000.—). Pač lepa vsotica za ploščico kovine, ki je tehtala komaj 47 gramov! — Isto ceno sta dosegla na prodaji redkih knjig dva miniaturna zvezka Dirnsteinovih knjižic v Frankfurtu. To bibliofilsko znamenitost iz leta 1435 je za gornjo ceno kupila mestna knjižnica v Frankfurtu ob Majni J H »m ! 1*5 H • Iti#***«*^ : * # Prvi vtis ostane — In ta le odvisen od tega, kako Izgledajo vaši zobje. Samo negovani zobje vas delajo simpatičnega, samo čista sapa dela zaupno občevanje z Vami prijetnim. Z ozirom na nego svojih ust In zob ne morete re-slgniratl na Odol. Samo Odol Ima dvojni prijetni učinek: Podeli Vam čisto sapo in zaedno deslnflclra usta In zobe. Odol Je antlseptičano sredstvo. Šport MOLNP, službeno. V nedeljo, dne 23. t. m. se vršijo naslednje tekme: ob 13.15 SK Rapid mlad.: SK Železničar mlad. Prvenstvena tekma za pokal MOLNP, ob 14.15 finalna tekma za pokal LNP: ISSK Maribor :SK Železničar. Obe tekmi bosta na igrišču ISSK Maribora. Službujoča odbornika gg. Nerat in Bukovala. Tajnik. Spored zimsko-sportnih prireditev JZSS. 26. XII. 1930: smuška tekma na Pod-kljuki, priredi SK Bled. — 28. XII. 1930: mladinske tekme v Dovju-Mojstrani. — 4. I. 1931: smuški medklubski skoki s sodelovanjem Avstrijcev. — 6. I.: 30 km smuški tek v Bohinju in drsalne propagandne tekme na Bledu. — 11. I.: klubski dnevi za prvenstvo klubov. — 18. I.: smuška medklubska tekma; tek in skoki. — 25. I.: za prvenstvo Dravske banovine, tekme v skokih fia Bledu. — 29. I.: prihod udeležencev na Bled. — 30. I.: 18 km tek na Bledu. (Ogled te proge se je vršil 9. t. m.). — 31. L: vojaški patruljni tfek s streljanjem- — 1. II.: solo-skoki in skoki v kombinaciji. — 2. II. dopoldne: vztrajnostni 30 km smuški tek v Bohinju; popoldne mednarodne skakalne smuške tekme SK Bled. 3. II.: Izleti gostov. — 8. II.: medklubska smuška kombinirana tekma. — 15. II. župne sokolske tekme v Kranju, v DoVju in Mojstrani. — 1- III.: Slalom tekme SK Bleda z Višetnice. — 23. III.: smuški tek s Triglava v Krmo. Glavna skupščina Jug. hazena saveza se bo vršila dne 21. dec. v Zagrebu. Mariborski zimskošportni podsavez, službo. Seja upravnega ooDora se vrši v lovski sobi hotela »Orel« v četrtek, dne 20. nov. t.. m. Tajnik I. SokoUsfno Redna odborova sela jutri 20. t. m. ob 20. v društveni sobi. Starosta Sokola Matice. Maribor. Oblike vladavin na svetu Zemljevid naše zemlje se je v pogledu mej držav po svetovni vojni močno iz-premenil, obenem pa seveda tudi oblike vladavin. Sedaj imamo na svetu 41 republik in sicer 14 v Evropi, 5 v Aziji, 1 v Afriki (Liberija) in 21 v Ameriki. Dalje imamo 18 monarhij: 11 v Evropi, 6 v Aziji in 1 v Afriki, potem 2 kneževini in 1 veliko kneževino v Evropi, tel 1 neodvisno dr« žavo — Madžarsko. Samo 2 cesarstvi obstojate sedaj: Anam in Etijopija. Sultanati so 4: 1 v Aziji, 2 v Afriki in 1 * Oceaniji ter 1 bej (Tunis). Statistika pred svetovno vojno pa nasprotno izkazuje sledeče oblike vladavin: 25 republik, 21 kraljevin, 11 kneževin, 7 velikih vojvodin, 6 cesarstev in 7 suK tanatov. Humor Inozemstva Gospa de Pomalrol, ki je hodila intervenirat, da naj bi njenega moža sprejeli v akademijo, je rekla Coppeeju: »Glasujte zanj, prosim Vas. Umrl bo, če ne bo izvoljen!« In Coppče je res glasoval zanj, toda Pomalrol ni bil izvoljen in tudi ni potem umrl. In gospa Pomairol je naslednje leto obnovila svoja prizadevanja. Ko se je zopet obrnila na Coppeeja, ji je ta odločno odvrnil: »Nikdar več draga gospa! Jaz sem napram vašemu možu lani držal besedo, on pa ne!« * * Neka pevka je bila nerazpoložena in gledališki sluga je sporočil to ravnatelja s sledečimi besedami: »Gospica Y sporoča, da ne more peti.« Ravnatelj nato: »No, vendar enkrat! Dolgo je potrebovala, predno da je to sama ivldela.« Sanje in resnica. — Dragi možiček, nocoj se mi je sanjalo, da sl mi za Miklavža kupil novi kožuh. Seveda se te sanje ne bodo izpolnile, kaj?! = Počakaj še do jutri, draga ženka! — Zakaj pa? = Mordh se ti bo prihodrtjo noč sanjalo. odkod sem vzel denar za kožulv 1 V F f P O V T ff T .Trjf V IVI a r 1o r ti, dne 19. XT. 1030 M. Zevaccc ■ V senci iemita Zgodovinski roman. 4 « »Milost! Kara me pelješ? Milost!...« Feron je skočil na tla in potegnil Magdaleno za sabo. »Milosti Na pomoč! Franc! Franc!« kriči prešust-uica, pozabljaje v svoji grozi oboževančevo lopovščino. »Da!« zarohni Feron. »Le kliči ga! Kje je zdaj tvoj Franc? Kje je tvoj vitez, ki me je dal obvestiti o tvoji nezvestobi? Kje je, tvoj ljubimec, ki te izroča krvniku? Kje je? Potrpi, Magdalena! Najdem ga jaz, to ti prisežem pri svojem sovraštvu in svojem obupu! In moja osveta bo strašna! Naprej ti..', za tabo on!...< To rekši, jo pahne krvniku v naročje. Nesrečnica se ozre z blaznim pogledom. Oči Ji obstanejo na strašni sliki... »Bog nebeški!« zajeclja. »Kje sem!« Pred njo se dviga čudna, fantastična zgradba, kamor jo vleče krvnik... strašna zmešnjava sten, tramov in vrvi!... In krik njene groze, njen smrtni krik raztrga pretresljivo molk temne noči: »Groza!... Vešala monfonska!« III. Dvomi norec. »Kje je tvoj Franc? Kaj dela tvoj viteški kralj? ...« »Milost! Usmiljenje!« kriči ona še vedno. Iščimo odgovor na to zlovešče in porogljivo vprašanje goljufanega soproga. Kaj je delal Franc I. ob tej uri?... Okrog desete ure, ko je vse že spalo v Louvru, je čakal kralj v svoji sobi prihoda treh dvorjanov, ki jih je ljubil tako, da je rad povdarjal: »Ese, Sansak, La Satenj’re in jaz smo štirje plemiči.« Bil je sam s Tribuletom, ki je igral na lutnjo, do-čim je hodil kralj nestrpno semtertja, veseleč se že naprej ljubezenske ekspedicije, ki jo je nameraval. Včasih se je ustavil in zamrmral: »Žileta!... Ime ji je Žileta Šantlis!.., Luč božja! Lepo ime za tako dekle!...« In dodal je v dnu svojih misli: »Ah ljubim jo resnično!... Nikdar še nisem čutil ■JOlj vročega poželienja, nikdar še ni slajše in gorkejše Čustvo božalo mojega srca!« »So že tukaj, vse tri, Veličanstva!« je vzkliknil zdajci Tribulet. Ese, Sansak In La šatenj’re so stopili v kraljevo iobo. »AH smo pripravljeni, gospoda?« »Vedno smo pripravljeni za službo Vašega Veličanstva, sir,« je odgovoril Sansak. »Samo tega nam kralj še ni povedal, kam gremo,« M Je oglasil La Satenfre. »K trahoarskemu obzidju gremo, gospodje; to je blizu ulice Sen-Deni. Tam gnezdi lepa ptičica, ki jo hočemo ujeti... In ptičica je Žileta... in...« Franc I. ni dovršil stavka. Tesnoben krik, podoben kriku živali, ki so jo ranili na smrt, je zadonel v dvorani. In tisti, ki ga je izustil, je bil Tribulet... »Kaj pa je norcu?« je dejal Sansak poroglivo. »Nič mi ni gospodje, prav nič; samo lutnja mi je padla iz rok...« Tribulet je bil bled kakor zid. Znoj mu je stal na čelu v velikih kapljah; roke so mu trepetale. In z naporom, ki bi se bil zdel orjaški vsakomur, kdor bi mogel citati v njegovem srcu, je vprašal: »Kaj pravi kralj?« »Kralj pravi, da pojdemo k Trahoarju,« je odgovoril Franc I. Tribulet se je zdrznil. »K Trahoarju!« je vzkliknil. »Vaše Veličanstvo menda ne misli zares!...« Kaj hočeš reči, norec? ...« »Spomnite se, sir, kaj je pravil grof Monklar... da se puntajo potepuhi... in Trahoarski zid je tako blizu Dvora Čudežev!... Ne, ne, sir, saj ne boste storili te blaznosti...« »Glej no, glej, ali se ti meša v glavi...« »Sir, počakajte do jutri!..., ponovi veliki profos, najnevarnejši izmed teh malopridnežev... jutri, sir... samo ne nocoj!...« »Tribulet blazni, gospodje: pameten postaja!« »Da, sir, pameten! Nesrečen norec sem. in moja edina radost je, da pribavim včasih smehljaj na obraz svojega kralja... Te moje besede pa mi narekuje upravičena bojazen... Sir... sir!... Ne hodite nocoj k Trahoarju...« »Praviš, da je nevarno? Sveta Bogorodica, potem bo veselje ekspedicije Še popolnejše! Pojdimo gospodje! Poidi, Tribulet!« Kralj se je obrnil proti vratom... Tribulet je planil preden in mu zastavil pot: »Sir! Sir! Izvolite me poslušati... Premislite, kaj hočete storiti!... Sedemnajstletno dete! Usmilite se, Veličanstvo!. Saj imate dvorne dame in meščane... Revica mala... Vidite, sir, ne poznam je, a nekam čudno me boli ta reč... Toliko milobe, toliko čistosti in mladosti Saj ste, rekli sami... Oh, sir! Milost temu otroku! ...« Odgovoril mu je grohot vse četvorice. »Kako kreposten je Tribulet!« se je zarežal kralj. »Tribulet poide za pridigarja!« »Pridi me enkrat izpovedat, Tribulet!« Nesrečni norec pa je vil roke in upiral svoj proseči pogled v kralja, ki se je naslajal nad njegovim obupom. »Sir, sir!« je povzel, »kdo ve, če ta deklica nima matere!... Mislite si nien strašni obup...« »Pomiri se, Tribulet,« je dejal kralj, smejoč sena vsa usta. »Ona nima matere!...« »Ali pa morda očeta!« je nadaljeval Tribulet z drhtečim glasom. »Očeta!... Oh sir, sami ste oče! Mislite na nepopisno žalost, ki bi zadela Vaše očetovsko srce, ako ...« »Pes!« je zarju! kralj,« drzni se mi izustiti takšno bogokletno primero!« Njegova težka roka je padla na norčevo ramo, d* jse je zgrudil na kolena. »Ne, ne, sir,« je vzkliknil nesrečnež. »Daleč mi misel, da bi primerjal kraljevsko srce s človeškim!..-« Toda, sir, če ima ta otrok vendarle očeta!... In če ga niina — ako jo je vzel kdo za svojo! Ako je kak nesrečnik, za vekomaj oropan veselja ljubezni in rodbinskega življenja, položil na njeno glavo vse svoje na-de, vso svojo ljubezen, vse svoje življenje!... Oh, premislite, koliko bo trpel ta človek! Premislite, da ga umorite, sir!« »Dovolj, norec! Poidimo, gospoda!...« »Sir, prosim vas na kolenih!« »Luč božja!« »Pes bo stekel,« je dejal Sansak. Tribulet je vstal z velikim trudom. Strašna ble* dost mu je pokrivala obraz. Franc I. ga je hotel odgnati z mahljajem roke. »Sir,« je zaklival Tribulet, »ubijte me. Dokler sem živ, ne pojdete na to pot!« »Sansak, pokličite mojega kapitana.« Plemič je planil ven. Trenotek nato je vstopil gardni kapitan v sprem* stvu halepartirjev. »Bervje,« je velel kralj hladno, »aretirajte mojega norca!« »Sir,« je ihtel Tribulet s strtim glasom, »sir, ukažite me vreči v najtemnejšo ječo, samo usmilite se ifl poslušajte me!... Hotel sem Vam povedati...« Bervje je bil dal znamenje. Kakor bi trenil je bil norec zvezan in odveden; dve minuti na to je bil zaprt v eni izmed luverskih ječ... Nekaj trenotkov je ždel nepremično, kakor pod vplivom velikega stremljenja. Zdajci pa je začel tekati po svoji ječi; iz prsi so se mu izlivali kriki, trgajoči srce. Nato se je zaletel v okno, tresoč železno omrežja in grizoč ga z zobmi. Nazadnje pa je padel po dolgem na kamenite p!°* šče, z obrazom proti tlom, čelo razbito in okrvavljeno. Plakal je! In molil je, rotil je Boga za njegovo P°* moč!... Kapitan Dc Bervje, ki je prisluškoval pri vratin* zavzet nad to nenavadno aretacijo, je pripovedova kasneje svojemu poročniku Mongomeriju, da ni sll»al svoje žive dni tako pretresljivega ječanja in da je M0' ral oditi,' ker bi se bil drugače sam razjokal. »Brez usmiljenja!« je rohnel Tribulet, praskaje P® ploščah s svojimi okrvavljenimi nohti. »Ta kralj J brez usmiljenja!... Če bi mu bil povedal... Ali se1® mu mogel povedati! Smejal bi se mi bil!... O moja Žileta! Moj nedolžno čisti angelj! AH se,n mogel povedati tej pošasti, da si ti vse moje življem®* da sta usodi naju dveh nerazdružljivl... od tistes dne, ko te je našel bedni norec, ubogega izgubljene* otroka!... od dne stotisočkrat blagrovanega, ko je Tvoj usmiljeni pogled žarek nebeške milosti, ki je P sijal v moje peklo!... Moja hči!... Zagotavljam v sir, da je postala moja hči, moja, ki nimam niti °*e niti matere, niti žene, niti ljubimke, niti otroka — * česar na svetu! Vrnite mi mojo hčer! Milost, sir! prokleti! Oh, pogubljenec!.-..« Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne In kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, ta aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kav'\ mak In poper. — Tehtnice ža kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel ln smeti. Sita. deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutlje za špecerijo in dišave. — Kotličke In Slbe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj. testo In salato. — Vedrlce, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke In krompir. — Samovare »PhObus« ln druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnlce. Jedilno orodje In žlice tseh vrst. — Jedilne servise Iz porcelana raznih izpeljav. _ Kuhinjske garniture iz kamenine in por-celana. — Krožnike lz porcelana in kamenine. — Umlvalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Gojzerce, nepremočljive Ima najceneje v za’o-gi Brzopotplata. Tattenbacbova ul št. 14 XXXVII. Gramofone "rmravlto nr,v,!'7nn |e me-i hanična delavnica IIJSTIN GUSTINČIČ. Maribor. Tattenbachova ulica 14. fstotam velika Irblra najboljših stramofonov znamke »Columbia« In gramofonskih nloSč 602 XLV Stalna priložnostna prodaja velike zaloge noaavlc, telovnikov, puloverjev, vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno karlovarske porcelanaste posode Dri Kormann-u, oddelek ttkoi. Maribor, Gosooska 3 Kupim dobro ohranjeno strugalnico (Dreh-bank) za strugo od 2 m. Blaž Železnik, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 3295 Boljšo, opremljeno sobo oddam takoj dami ali gospodu z ali brez oskrbe. Cankarie-va ulica 1/11.___________________________3294 Dijak klas. glmnazlfe bi inštruiral nižješolca v vseh predmetih ali posamezno. Naslov v upravi Večernika. 3293 Lepo stanovanje za Din 550.— takoj oddam. 20 minut od Glavnega trga, desni breg. Ponudbe pod »Takoj 550« na upravo Večernika. 3?^ Premog Peklenlca, brez smradu, žlindre In kamenja, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Guštin, Cankarjeva ul. 24. 3053 Prijazen, , čist, separiran kabinet z elektriko dam. Kosarjeva ulica 41. lo Klobase vseh vrst, domače, vsako soboto nedeljo pri Osetu, Mariborski dvo* Oddam štirisobno stanovanje v sredini sta. Naslov v upravi lista. 3006 Elektrolnštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških P° slopij vsaka montažna popravila. P pravila motorjev najcenejše Iz^r Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ■ ■ 16. Velika izbira svetilk, elektrobiae motnriev nn konkurenčni cen1 Pisalne In pisarniške potrebščin©. . pisemski papir, albume za ama priporoča po najnižjih cena** pap -ka ca in knjigoveznica Novak, Gos ulica 9. V V T-/OKLI MARI El O R Inserlraite v ..Veterniku" Snežiti čevlii najboljših svetovnih znamk Din 96< Din 100‘- 806' Din 130*» Din 160- Din a00" los. Moravec, Maribor, Slovenj^ Koosordl »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ln urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska « Mariboru. predstavnik STANKO DETELA tiskarna d.