List 27.
Gospodarske stvari.
Korenje, mrkev, mrkvica (daucus carota).
Sploh se dve vrsti korenja pridelujeta, a vsaka ima po več zvrsti. Prva vrsta: pravo korenje ali mrkvica z dolgo praličasto korenino in sicer: a) Dolgo, belo korenje. Daje obilen pridelek; prideluje se večidel le na polji za živinsko krmo, redkeje po vrtih za pri-kuho, ker nima nežnega mesa in slastnega okusa, b) Dolgo, žolto korenje. To sorto pridelujejo najrajši na polji in po vrtih, ker daje obilen pridelek in je kot krma in prikuha znana in čislina. c) Rumeno korenje. Meso je mehko in nežno in je ravno zaradi tega v čislih. d) Višnjavorumeno korenje. Nahaja se po vrtih najbolj poredkoma; dober je za prikuho, pa tudi posebno za vlaganje v jesih obrajtano. V juhi ga pa nimajo radi, ker jej daje neko posebno barvo, e) Belo, zelenoglavo velikansko korenje. Prilega se posebno pridelovanju na debelo, f) Veliki angleški altringam. (Glej pod. 47.) Razen navedenih vrst se še nahaja* Rumeno, zelenoglavo velikansko korenje; dolgo, debelo, rumenožolto korenje; debelo, žolto, salfeldsko korenje; in novo, belo, prozorno korenje in še drugo. Druga vrsta: Karote z valjasto, kratko priščipneno korenino in z nežnim mesom, a) Žolta karota. Prihaja rano iz ze.jlje in ima nežen in prijeten okus. Prilega se posebno za gnojne grede in pa za jaro setev na solnčnate, povrstne gredice, b) Zgodnja rumena karota. Seje se od septembra do oktobra in od februvarja do marcija na solnčnate gredice zunaj in vso zimo na gnojne grede, po katerih prav rano dozoreva. Ta karota je čislana namizna prikuha. e) Pozna rumena karota. Seje se od marcija do maja na vrtu. Šteje se med boljše prikuhenske sorte, ker se pozno po leti in vso zimo prireja za kuhinjsko porabo, d) Viš-njavorumena karota.   (Glej pod. 48.)  Bolj   majhna je in
drobna, rano godna in nežna, nahaja pa se le bolj poredko po zelenjakih. e) Nova nežna kratka karota. (Glej pod. 49.^ O kresu posejana daje preslastno prikuho za zima. V obče je reči, da so karote nežnega, a rahlejšega mesa od navadnega korenja in vredne, da jih po naših vrtih marljiveje prirejamo nego navadne sorte korenja.
Obe vrsti, korenje in karota, zahtevata odprto lego in rahlo, dobro, posebno redilno zemljo, katero je najboljše leto, predno sejemo korenje, prav globoko prekopati in pognojiti. Ako ni zemlja zadosti rahla in če ob suhem vremenu rada dobiva skorjo, treba posejano seme le rahlo s huho prstjo potrositi. V mastni peščeni zemlji raste debelejše, slajše in trpežneiše korenje nego v težki Sejati je seme prav redko in zato ga treba za sejanje s peskom ali suho prstjo pomešati. V zemljo odprte lege sejemo korenje od spomladi do jeseni. Korenje konec, septembra ali začetek oktobra posejano, ostane kot nežna rastlina po zimi zunaj, in moremo ga 4tedne prej nego spomladi posejano uživati. Tudi ga sejejo od decembra do konec februvarja na gnojne grede, ki pa ne smejo preteple biti. Posebno pa moramo tisto korenje, ki ga hočemo za zimsko kuho odločiti, šele avgusta meseca sejati, in kdor si želi prav čvrstega in okusnega, mora ga po zimi v zemlji pustiti. Le z listjem ga je treba nekoliko pokriti, da ga ne poškoduje mraz, posebno pa tudi zaradi tega, da ga lahko vsak čas iz zemlje jemljemo, tudi če je mrzlo. Korenje ki ostane v zemlji, vedno je okusnejši od onega, ki je v kleti shranjeno.
Navadno se korenju metenica pred zimo poreže in potem v kleti ali v jame, navlašč zato napravljene na vrtu, shrani, da ga je lahko vsak čas rabiti.
Korenje je dvoletna rastlina, katere korenina se pa le prvo leto da porabiti in použiti. Za pridelek dobrega semena se jeseni najlepši koreni   odbere,   v klejij?
T prstzagrebejo in potem spomladi v odprte lege zemljo posade, kjer po leti cveto in avgusta meseca dozore. Seme je 2 leti kalivo.
KoreDJe nežnejših vrtnih sort je za juho in razne prikuhe; na debelo po njivah pridelovano je pa le bolj za živinsko, posebno za svinjsko krmo, nego za človeško jed. Kolikor so rastline mlajše, toliko nežnejši in prijetnejši je njih okus. Dobro je torej korenje o raznih letnih dobah sejati, da ga imamo vsak čas na razpolaganje.
------    214    ------