Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Dne 1. decembra so prvič nastopill naši malčki na Kalu. Proizvajala se je alegorična igra »Naša domovina«. Zlasti ganljiv je bil prizor koroških Slovencev in Slovenk. kakor tudi po Italijanu zasužnjenih bratov in sester. Marsikomu je zalesketala solza v očesu. Še dolgo bo ostal med ljudstvom spomin na ta dan. —po Cirkovce. Na praznik ujedinjenja je šolska mladina s sodelovanjem domačih odraslih igralcev uprizorila na šolskem odru »Oporoko kralja Matjaža«. Veličastne votline, kralj Matjaž in Alenčica (v kostumih mariborskega dramatičnega društva), kraljeva oporoka, mladim junakom, prisega pred spomenikom Petra I. Osvoboditelja. navdušen nastop posameznih inladih igralcev, vse je učinkovalo s čudovito milino, ljubeznijo in vero v lastno moč. Dne 8. decembra smo igro ponovili. —po Šola v Laporju je priredila dne 23. decembra 1923. »Božičnico« s petjera, deklamovanjem, enodejanko »Čista vest«, živo sliko s petjem »Sarafan« ter skromnim obdarovanjem šolske dece. — Šolsko vodstvo. —po Šola v Srednji Bistrici v Prekmurju je proslavila 5. obletnico ujedinjenja na dan 1. decembra v solski sobi pred bogato okrašeno kraljevsko sliko s petjem, deklamacijo, igrokazom in slavnostnim govorom. Proslave se je udeležila i šolska mladina iz Dolnje Bistrice. Na- Cvirn, Vrezec, Kogelnik, \Vomer, Runovčeva, Malovrh, Groznik, Hofbauer, Tončeva, Gradišarjeva, Celnarjeva, Kovačič, Sabati, Fabič, Koprivc, B. Totnažič, Vrane, Druzovič, Bertoncelj, Kernc, Pečjak, Poginc, Blzjakova, Pogačnlk, Zagažen, Španger, Petričeva, Šentjurc, Vrečkova, MandeIjeva, Zemljanova, V. Deržaj, Dularjeva, Vaupota, Kratkovič, Gasparl, Košenlnljeva, Tratar, Potočnlk A. i vzoči so bili tudi starši, kojim se je vsa prireditev izredno dopadla. —po Št. Jurij ob južni žel. Učenci deškc in dekliške šole v Št. Juriju so uprir zorili povodom rojstnega dne Njega Veličanstva dne 17. decembra v šolski telovadnici ljubko otroško igro »V deveti deželi« in prizor »Ob zibelki našega prestolonaslednika«. Med odinoroin jc igral dotnači učiteljski orkester več komadov ter so zapeli učenci za to slavje primerne pesmice. Na splošno željo se je predstava ponovila v nedcljo 23. decembra za odrasle. Moralni in gniotni uspeli te prireditve je prav lep. —po Zalog pri Ljubljani. V nedeljo, 2. decembra t. 1. se jc vršila pod vodstvom učiteljice g. G. Drašček šolska predstava »Miklavžev večer iti Tončkove sanje (»Zvonček« iz leta 1916.). Mladi igralci so izvrstno rešili svoje vloge. Pred igro so deklamovali učenci in učenkc živo in temperamentno iz vseh razredov in celo mali 3V^letni Stojko jc pogtirtino povedal »Deček in vrabec«. Med odmori in ob pričetku so zapeli pod vodstvom učitelja M. Kregelja učenci dvoglasno več pesmi. Šolsko sobo je napolni^ lo nad 100 gledalcev, katerim je blla prire" ditev zelo všeč. V gmotnem oziru je dala prireditev toliko, da je nato v srcdo popoludne »Miklavž« obdaroval v šolt nad 100 otrok s štručkami, svinčniki in sad- iem. Šolske ljudske knjižnice. —pk NA HUMU PRl ORMOŽU snuje javno šolsko Ijudsko knjižnico DAVORIN TRSTENJAKOVO nad* učitelj Anton Porekar. Knjižnica naj ohrani lokalen spomin na slavnega pe* dagoga, ki je na tej šoli sprejemal prve nauke. Tovariši Hrvati mu naklonijo spominsko ploščo z relijefom. Da pa ne zaostanemo za njimi mi tovariši Slo> venci, kajti pedagog Trstenjak je naš rojak, se obrača snovatelj, ki daruje sam večje število knjig, do celokupnega slo* venskega učiteljstva, da daruje po svoji moči primerne knjige tev tako tudi od naše strani počasti in utrdi njega vreden spomin. Knjige naj se dopošiljajo šoh skemu vodstvu na Humu pri Ormožu. Tovariši, spomnite se kmalu našega velU kega pedagoga, da bomo lahko ob od> kritju spominske plošče že knjižnico otvorili. Imena darovalcev priobčimo v Učit. Tovarišu. —pk Ustanavljanje ktijižnic in Čitalnic s strani ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete je otvorilo narodne javne knjižnice in čitalnice v selih: Draguši, Jovanju, N. Acibegovcu, Mihajlovcu. Trubarovu. Zupči in Novem Selu. Gospodarski tečaji. —pg Kmetijsko nadaljevalni pouk. Obrtno-nadaljevalne šole so deloma zopet oživljene, kmetijsko - nadaljevalne pa še spijo. Mogoče zato, ker so preveč teoretične. Zato bi bilo priporočati sledeče: Kdor ima voljo, naj začne s kratkimi tečaji, kjer se vrše najaktualnejša kmetijska predavanja. Ravno tako se lahko vršijo tcčaji za dekleta, kjef se predava o gospodinjskih predinetili in poleg tega naj se vršijo tudi praktične vaje v kuharstvu. Pri kuharstvu naj bi bil princip, kako iz samih kmetiških pridelkov napraviti okusno in tečno hrano. Takih tečajev je bilo več in se še vrše. Uspehi so naravnost odlični. Oba tečaja, moški in ženski. naj bosta prikrojena krajevnim razmeram primerno, in to glede na gospodarske razmerc in pa na čas. s katerim razpolagajo fantjc in dekleta. V koli4<or mi je sedaj znano, so za zimske tečaje najprimernejše izrabljali večerni čas od 6.—8. in pa nedelje popoludne. Ob delavnikih so navadno šolske sobe še toliko tople, da se laliko zdrži v njih. za nedeljo se pa drva tudi že dobe. Za tistili par litrov petroleja naberejo udelcženci sami nied seboj. ali pa ga plačajo naklonjeni krajni šolski sveti ali pa občine. K predavanjem sc lahko pritegnejo kmetijski strokovnjaki, za kar se službeno obrnetno na oddelek za kmetijstvo v Ljubljani. Kaj pa z nagrado? No, tudi za to je skrbljeno. Oddelek za kmetijstvo prav rad pomaga. Dobro bi bilo, da pridejo taki tečaji v razgovor pri okrajnih učiteljskih društvih. Načrte za take tečaje pa objavimo prihodnjič. B. R.