Štev. 41. V Ljubljani, 8. oktobra 1909. IL. leto. UČITELJI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva _________ Vse spite, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. V*e pošiljatve Je pošiljati franko. Ob zadnjem četrtletju opozarjamo vse cenjene naročnice in naročnike, da nam dopošljejo, oziroma obnove naročnino. — Obenem vprašamo: Ali ste že našemu listu pridobili novega naročnika? — Vsi na delo za svoje glasilo! Poučni tečaj „Zveze nar. društev" v Celju. „Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" ima prelepo nalogo, da poglablja in širi izobrazbo in da vzgojuje za to delavcev. To svojo nalogo „Zveza" vrlo vrši; priredila je tekom leta celo vrsto poučnih zborovanj širom zelene Štajerske, pošiljala je k prireditvam udruženih društev govornike ter sploh skrbela, da se je začelo obmejno slovenstvo živahnejše gibati na kulturnem polju. Od 8.—12. sept. t. L je priredila „Zveza" s sodelovanjem socialnega odseka „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" in eksekutive nar. radikalnega dijaštva poučni tečaj, kos ljudskega vseučilišča, ki je vsestransko vrlo uspel. Udeležili so se ga učitelji in učiteljice, visoko-šolci iz vseh slov. pokrajin in mnogo celjskih inteligentov, zlasti so se odlikovale z obilno udeležbo celjske narodne dame, ki so tako dokazale, da jim je za resno narodno delo. Vsak dan je bilo udeležencev 50—60, ki so z velikim zanimanjem poslušali predavanja, se živahno udeleževali debate ter vztrajali od 9. do 12. in od 2. do 5. ali celo 6. ure popoldne. Tečaj ni nudil udeležencem le obilo poučnega, temveč z izleti, ogledovanjem raznih gospodarskih naprav se je nudilo poleg pouka tudi razvedrilo. Pričel se je tečaj 8. septembra s predstavo Pesek-Adamičeve igre „Slepa ljubezen", ki smo o nji že obširno poročali. V četrtek 9. septembra dopoldne je otvoril predsednik „Zveze nar. društev", tov. nadučitelj Pesek, vrsto predavanj s pozdravom g. deželnega poslanca dr. Kukovca in vseh udeležencev. LISTEK. Ob odkritju Volaričevega spomenika. Spisal Janko Leban. (Dalje.) Leta 1889. HI. (Kratka vsebina: 1. Holz pri Volarifiu. 2. Spis Vola-ričev „O srcu". 3. Kompetoval je v Pevmo. Kozana 26./4. 89. Dragi Janko 1 Tvoj list in dopisnico sem prejel. Oprosti, da Ti nisem nič pisal, obilo delo me je zadrževalo. Zdaj imam mnogo pisarije za »Veselico 12. maja"; treba mi je prepisovati igro, glasove, razna vabila in prošnje. Vrh tega pišem svoje skladbe, ker se pogajam z Gionti-nijem. Ali Ti je poznan V. Holz, agent banke Slavije v Ljubljani? V spisih se podpisuje „Kretanov". — Ta — prijatelj moj, bil je pri meni 2 dni in mi je obljubil delati na to, da Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Prvi je predaval tov. A. Ogorelec, nadučitelj pri Sr. Barbari v Halozah, o alkoholizmu in abstinenčnem vprašanju. V svojem nad 2 uri trajajočem temeljitem in izbornem govoru je razlagal, kaj je alkohol, alkoholna pijača, alkoholizem, kdaj vse se pije in zakaj se pije. Slikal je pogubni vpliv alkohola, posebno pa alkoholizma (rednega nezmernega uživanja alkoholnih pijač) na telo in dušo pijanca in tudi na njegove potomce. Razmotrival je vprašanje abstinence s socialnega in narodnega stališča ter koncem govora predlagal, da se ustanovi društvo abstinentov. V debato so posegli: Pesek, P r e -koršek, Uratnik, Satler, Vid-nal, Oset in Knaflič. — K društvu abstinentov se je na to prijavilo 15 članov in članic ter se je izvolil sledeči pripravljalni odbor: predsednik in tajnik A. Ogorelec, njegov namestnik J. U r e k in poročevalec za časopise F. Uratnik. Drugi je predaval tov. K. Knaflič, nadučitelj v Gorici pri Mozirju, o ustanovitvi in poslovanju narodnih knjižnic. V svojem izvrstnem in zanimivem govoru je pokazal na postanek in ¡razvoj kulture sploh in raznih špecialnih kultur ter dokazal, da je podlaga napredku in razvoju vsake kulture knjiga, književnost. Prešel je potem na naše slovenske razmere ter dokazoval, da so naša književnost sploh in posebe še naše knjižnice odločilnega pomena za naš obstoj in razvoj. Predavatelj je v svojem poročilu dokazoval, da narod z bogato književnostjo ne vtone nikdar v tuji individualnosti, četudi ga obdajajo od vseh strani silnejši narodi, in da je dolžnost vseh stanov, da slovensko književnost podpirajo, širijo in pospešujejo. Da se narodova kultura povzdigne na višjo stopnjo, je neobhodno potrebno, da se sedanje šolske knjižnice razširijo in pretvorijo v javne knjižnice, kar se ujema z določbami ukaza c. kr. dež. šol. sveta iz 1. 1873., ki obsega določbe šolskih knjižnic. Te ¡¡knjižnice imajo stalno prihodnost, knjižnice pa, ki se prodam svoje rokopise. Vederemo! — V zadnjem listu sem res pozabil odposlati „O srci" — no, pa zdaj! Prosim pa, da mi ga vrneš, kajti ga lehko še tu pa tam vporabim. Ali boš prosil v naš okraj. Službe so razpisane. Prosi v Vipolže! Golja pojde gotovo proč (službuje šele prvo leto ), ako prosi kdo definitivnih. Sicer pa bo najbrže kaka večja sprememba in potem se učiteljsko osobje zmeša. Cul sem, da pojde v Gabrije Leban Henrik, a v Kojsko pa Širok. V Pevmo se ne ve, kdo pride, ker je vse polno prosilcev (med temi tudi jaz, dasi sem gotov, da ne dobim!) Največ upanja imata Strnad iz Crnič ali pa Jug iz Števerjana. Odločeno bo 24. maja! Ako želiš v Vipolže, rekel bi da gotovo dobiš. Piši nadzorniku V. en list in vprašaj ga za svet. Rad odgovori. Obenem piši: Anton Skolarisu, preds. krajn. šol. sveta v Vipolže (Kojsko) ali bo stanovanje in če dobiš orglja-nje. Jaz menim da. Saj nameravajo kupiti ali vsaj vzeti v najem novo poslopje (krčmo — to si videl) za šolo in učitelju v stanovanje. Organist je tudi umrl — so brez njega. Piši Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). ustanavljajo na podlagi društev, ne morejo imeli stalne prihodnosti, ker so izpostavljene prepirom, ki prejalislej v društvih nastajajo. Vsaka javna knjižnica mora biti nad strankami; zakaj ona je namenjena izobrazbi vseh slojev naroda brez razločka struj v njihovem mišljenju. S knjigo v srce, a s srcem k narodu svojemu 1 Tov. nadučitelj je tudi navedel celo vrsto prezanimivih spominov in praktičnih izkušenj iz lastnega knjižniškega delovanja, za katere smo mu bili poslušalci hvaležni. Ker se predavanje tov. Knafliča tiče šolskih knjižnic, kako se naj te razširijo v javne ljudske knjižnice, prosimo, naj priobči svoj referat v celoti v „Učit. Tov." ali „Popotniku". V debato, ki se je precej raztegnila so posegli: Prekoršek. Uratrik, Ogorelec, Pesek, Vadnal, Lešničar in dr. L i p o 1 d. Vsi so zastopali splošno načelo, da morajo služiti naše knjižnice kot važno izobraževalno sredstvo le praktičnemu izobraževalnemu delu; zato je treba, da se oprostijo nadležnega knjižnega balasta in da se naroču-jejo le najboljše in najprimernejše knjige, — Priporoča se ustanavljanje šolskih ljudskih knjižnic, a velike važnosti za naše razmere so tudi male, premakljive knjižnice osobito tam, kjer vrše probujevalno delo. Eazvoj našega društvenega življenja itak kaže, da se gibljemo proti knjižnicam kot izobraževalnim društvom in bo treba torej temu vprašanju posvečati vso pozornost. Samoobsebi umevno pa je, da obstoji lahko v vsakem kraju po več knjižnic. Priporoča se brezplačno izposojevanje knjig. Popoldan istega dne je predaval dr. Li-pold o Sokolstvu in izvajal te-le misli: Uvideva se vedno bolj nujna potreba prosvetnega dela, večje intenzivnosti v naših društvih in trdne organizacije napredne mladine. Marsikje dobi največ zaslombe to delo v sokolskih društvih. Poglobimo se v sokolsko idejo in širimo pravo umevanje sokolstva. Sokolstvo nas uči nositi glavo pokonci, četudi nas je malo, bomo organizirani silni. Krepimo svoje mišice in svojega duha, neupogljiv naj bo naš tilnik in neupogliva naša volja. — Zdrav duh bo doli, vem, da ti vse razjasnijo in lehko tudi sami izrazijo okr. šol. svetu, da žele Tebe! Zdaj sem zopet prepisal na čisto nekaj novih skladeb. Pri priliki Ti jih pošljem, da mi poveš svoje mnenje. — Vreme slabo! Zdravi vsi! Enako želim Tebi in soprogi. — Skušaj če mogoče priti 12. maja v Kozano k veselici. Obenem boš lahko govoril v Vipolžah. Seve, ponedeljek že moraš dobiti prosto. Pozdravlja Te Tvoj verni Volarič. Pozdrav tudi gospe! Enako od soproge! Bog I IV. (Kratka vsebina: 1. Spor v Kozani. 2. Vzpodbuda k delu. 3. Nadzornik V. 4. Prijateljstvo.) Dragi Janko! Tako je. Ne bodi hud name, da Ti toliko časa ne odgovorim. Opravila za „besedo", kojo smo imeli 11. t. m. potem moja bolest (prehlad v čevah) zadrževala so me, da Ti nisem takoj odgovoril. Dobil sem Tvoj list in dopisnici. Pesmica mi dopada — a ne vem, če bode primerna za vglasbitev. Sicer pa de- Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. v zdravem telesu silnejši, in fizičnim silam naj se pridruži silna duša. Brez telovadbe si ne moremo misliti Sokola, telovadba pa ni še sama sebi namen. Sokol hoče vzgojevati neupogljive značaje, ki ne omahujejo in so vztrajni. Odkritosrčnost je doma v sokolskih vrstah, bodimo v medsebojnem presojanju stvarni pravični in nikdar [zakriviti, nesporas-umljecje je mnogokrat vzrok nepotrebnim razprtijam. Ker nas je malo, moramo mi duševno in s krepkostjo svoje volje in svojih značajev nadkriljevati številnejše nasprotnike. Nadalje govori referent o svobodi, enakosti in bratstvu, za katerim stremi Sokolstvo, o Tyršu in Ftig-nerju, praškem Sokolu in razvoju Sokolstva pri nas. Klerikalni telovadci hočejo biti Sokoli, prevzeli so nekaj zunajnosti Sokolov, gre jim za efekt, nimajo pa idej in podlage, in telovadba brez vodilne ideje je ko stroj brez strojnikov. Njim gre le za mladino; četudi se nimamo bati njih plitvih organizacij, je vendar naša dolžnost, da pridobivamo vedno, zato vzgajajmo svojo mladino in ne pustimo je zavesti klerikalcem v nizki fanatizem. H koncu govori referent še o tehnični strani ustanavljanja sokolskih društev. Tudi po tem skrbno sestavljenem, izbornem referatu se je razvil poučen razgovor. Pesek in Ogorelec sta zastopala stališče, naj se ustanove s o -kolska društva tudi po vaseh, kjer so le količkaj dani pogoji; res je, da se ne bodo mogla pospeti na višino sokolskih društev po mestih in trgih, a opravljala bodo neprecenljivo narodno in napredno organizatorično delo. Prekoršek in Lešničar sta poudarjala posebno idejno stran sokolstva, ki se pri nas ponekod premalo goji. Vadnal govori o ustanovitvi sokolskih telovadnih odsekov in tov. Pesek predlaga, naj se napravi štajersko sokolsko župo, da priredi vaditeljski tečaj za učiteljstvo in dija-štvo. Sprejeto. Zadnji je predaval urednik Lešničar o časnikarstvu in časnikih. Razpravljal je 1. o zgodovini in razvoju časnikarstva, 2. o razmerju med časnikarstvom in lam zelo malo nekaj časa. Druge skrbi, druge misli. Bil sem v zadregi tudi glede stanovanja, no dobil sem drugo lepše in — dražje. Preselim se drugi četrtek. A Ti si še vedne v stari luknji? Spri sem se z Kozanci, ker mi niso hoteli kakor po navadi, plačati orglanje v tem času (Moja plača teče od junija do junija). A vzrok temu bil je naš — vikar. Odpovedal sem se celo orglanju, toda vem, da me naprosijo z nova — hotel sem pa le občinarje razdražiti na g. nunca. Kaj pa Ti? Vedno stari? Obžalujem, da nisi dobil službe — osoda nas preganja. Pa trpi in molči! Že bo kedaj kaj — ali pa naj vrag vse vzame. Novi časi, nove osebe, novi nazori. To je moje menenje in nadejam se, da bo potem tudi za naju kaj boljšega. — Kako ti vgaja goriški razpor! Ali si ga videl Ton-klija et Comp. ?! Pa menda ne bodo nepremagljivi. Udri ga! Tu kujemo dr. Gregoriču sožalnico in zaupnico. Mož bo kedaj še dobro odškodovan za njegovo nesebično požrtvovalno delovanje. Res, on je mož — škoda, da je malo takih med Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petk-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. javnim mnenjem, 3. o vrednosti časopisja za splošno izobrazbo, 4. o pomenu in vrednosti časnikarstva sploh in 5. o časopisju kot merilu za kulturno stopnjo narodov. — Velezanimivo predavanje je želo veliko pritrjevanje. Po tem predavanju so šli udeleženci tečaja v „Zvezno tiskarno", kjer so jim natančno razkazali in razložili njeno delovanje. Ker se je baš tiskal „Nar. Dnevnik", je dobil vsak udeleženec po en „svež" izvod. Ogledali so si tečajniki in tečajnice tudi „Zvezno" knjigoveznico, kjer so baš vezali tednike in razred-nice in delali šolske zvezke ter druga dela. Iz „Zvezne tiskarne" so šli udeleženci tečaja v Gabrje pri Celju v Sokolski dom, kjer so si ogledali veliko, krasno urejeno telovadnico in zadružne kleti „Južnoštajerske vinarske zadruge". Zvečer je bil v Sokolskem domu prijateljski sestanek, ki se ga je udeležilo obilo občinstvo iz Celja in Gaberja. Ustanovila se je ta večer tudi podružnica Družbe Cirila in Metoda za Gaberje. Predsednik pripravljalnega odbora podružnice Smert-n i k, je v otvoritvenem govoru pozdravil vse, posebno pa udeležnike tečaja, ki bodo kumo-vali ustanovitvi prepotrebne podružnice. Na to je potovalni učitelj Družbe C. in M. P r e -k o r š e k v poljudnih, vznesenih besedah govoril o pomenu in namenu Družbe C. in M. in njenih podružnic, posebno pa še snujoče se podružnice za Gabrje, ki naj bo predstraža Celja, ter je navduševal za intenzivno delovanje za družbo, ki ne obstoji le v pobiranju denarnih prispevkov, temveč in sicer v prvi vrsti v tem, da 3e širi in ukorenini narodna zavednost in izobrazba med najširše sloje naroda, zakaj le zavedno in izobraženo ljudstvo bo čislalo svoj materin jezik in rodno grudo ter ju branilo zoper tuje navale. — Govor g. Prekoršeka je izzval veliko pritrjevanje in navdušenje. Ustanovitev podružnice Družbe C. in M. za Gaberje je velikega narodnega pomena ne le za okolico, temveč tudi za mesto Celje. — Naj ta podružnica, katere ustanovitvi so ku-movali udeleženci tečaja „Zveze nar. društev", raste, se razcvita in razvija! S prvim dnevom poučnega tečaja so bili nad vse zadovoljni udeleženci in prireditelji, saj se je pa tudi opravilo lep kos narodno kulturnega in narodno obrambnega dela! __(Dalj«.) Ustanovitev slovenske šole v Studencih pri Mariboru v nevarnosti. „Narodni Dnevnik" piše: Slovenski delavec, ki je imel opraviti na občinskem uradu v Studencih zaradi šole, si na pritiskanje županovo ni upal oporekati ter je izjavil, da naj rajši ostane šola pri starem, to je, da prekli-cuje svoj podpis na prošnji za slovensko |šolo. Zupan mu je po krivem slikal, da se v slovenski šoli otroci ne bi učili celo nič drugega nego slovenščine, delavskemu otroku pa je treba vedeti več, namreč nemški in marsikaj drugega. Župan ne zna slovenski in je vplival tako na slovenskega delavca, ki nemščino le s težavo razume in govori, da mu je ta verjel in se dal zavesti. Drugi delavec, ki se je tudi podpisal na županov pritisk, da želi šolo neizpremenjeno, nam je naznanil, da je videl na poli že dosti Slovenci! Delaj za „Novo Sočo" — piši kaj s Krasa. Ali nimaš kaj za podlistek? Tvoja pesmica v koledarju mi jako ugaja. Tako se poetizuje za narod. Naredi več tacih, gotovo jih družba sv. Mohora rada sprejme. A zdaj si ratal tudi komponist? Prav imašl — vse pride v „nuc". Kaj pa K? Nič več se ne oglasi — najbrže je razžaljen, ker sem mu tako naravnost izrekel obsodbo. A bolje je tako, kakor pa nezaslužena hvala. Meni bi bilo v nečast, da bi odobraval njegovo kovanje. Od kod imaš pa „O neb. ohceti"? To mora biti stara „viža" — a kaže, da je naroden napev ali kaj ? — Novega nimam kaj pisati. Vina dobil sem malo, zato pa ga timveč sekam drugod. Na sv. Andreja dan gremo Kozanci pet v v Gradno Znidarčiču (On ima čez 70 kvinčev rebule!) nadejam se veselega dne. To soboto pa bom sviral na klavir v goriški čitalnici pri veselici in — plesu. Tudi to je nekaj! Z našim vodenim V. sva se s p o -kala — vedno me nadleguje, ne zaradi šole ampak zaradi mo- takih podpisov. Vprašamo ponovno c. k r. okrajno glavarstvo v Mariboru, ali mu je znano, kaj se godi v tem občinskem uradu? Prepričani smo, da c. kr. okr. glavarstvo ni moglo izročiti aktov zaradi ustanovitve slovenske šole v Studencih županu Schmuckenschlagu s tem nalogom, da bi lovil podpise proti ustanovitvi te šole. Prepričani smo, da bo na naš javni poziv storil c. kr. deželni šolski svet in okrajni šol. svet mariborski takoj konec temu počenjanju! Izjave dotičnih delavcev, ki jih je pregovoril župan Schmuckenschlag k preklicu prvotne prošnje se morajo razveljaviti 1 Slovenski starši hočejo odgovarjati pred komisijo, v kateri bodo imeli s v o j e g a z a s t o p n i k a in v kateri bodo videli nepristransko zakonito instanco. Dr. Kukovec za delitev deželnega šolskega sveta štajerskega. Dr. Kukovčev predlog, ki ga je stavil v deželnem zboru štajerskem za delitev deželnega šol. sveta, se glasi: Zmeraj jasneje se kaže, da ne more deželni šolski svet v svoji sedanji sestavi najti potrebnega miru in nepristranosti za stvarno razpravljanje o šolskih zahtevah tretjine prebivalstva v štajerski deželi, Slovencev. Predlog, ki so ga stavili dne 30. septembra 1909 posl. Wastian in tt., zadevajoč bodočo sestavo dež. šol. sveta, pa zbuja nevarnost, da se izpremeni ta oblast v ponemčujoči zavod, katerega vzdržujemo mi Slovenci s svojim davčnim denarjem. Da pa ne bi nastale na polju šolstva nedogledne zmešnjave, je do-šel pravi trenutek za postavno določenje narodne avtonomije v šolstvu. Kot primer naj služi mutatis mutandis kraljevina Češka. Sta v se torej predlog, naj se pozove vlada, da izpremeni postavo z dne 8. februarja 1869 in izdela postavni načrt za delitev štaj. dež. šol. sveta v nemški in slovenski del. Kako zatirajo slovensko čitanje na šolah na Koroškem. „Mir" piše: Trije odloki koroških šolskih oblasti: Odlok deželnega šolskega sveta z dne 8. 11. 1. 1889., št. 242, se glasi: „Die Schulleiter werden aufgefordert zu berichten bis 14. 11., ob an der betreffenden Schule vom Cyrill- u. Method-Vereine eine Verteilung von Schriften an Schüler stattgefunden hat." — Odlok okrajnega šolskega sveta z dne 21. 2. 1890, št. 304: „Die Schulleitung wird aufgefordert „Tisočletnico Metodovo" aus der Schulbibliothek auszuscheiden, eventuell nicht anzunehmen." — Odlok okrajnega šolskega sveta z dne 4. 4. 1890, št'. 700, „Die Schriften „Tisočletnica Metodova" und „Valentin Vodnik" sind aus den Schulbibliotheken auszuscheiden und Verbreiter derselben dem k. k. Bezirks Sch. B. namhaft zu machen." — Torej nedolžne, domoljubne, vzgojevalne knjige morajo izginiti iz šolskih knjižnic, ker so slovenske ! Da ne bi morda kak slovenski učitelj jega delovanja na narodnem polji. Vraga, kar je preveč, je le preveč. Povedal sem tako gorkih, da sem pričakoval hude kazni. No, pa mož ve, da mora molčati. Spoznal sem, da mu imponira, če se mu pokaže zobe. Zakaj bi se ga bal ? Svet je velik, Njega bo pa tudi enkrat konec. Vidiš, da znam biti tudi — jezen in hud. Kar prepiram se z vsemi, a to je dobro, da povsodi zmagujem. Ne vdajmo se! — Prideš kaj o trgu sv. Andreja v Gorico? Jaz bom doli prvi četrtek m. decembra. Piši kaj in kako. Želim Ti vsega dobrega! Bodi gotov, da imaš v meni pravega kolega in prijatelja, žal, da si ne moreva pomagati. No, je pa dobro srce vredno tudi nekaj. Kaj ne? To opominjam, ker spoznujem, kako malo je zvestih, udanih src! Pozdrav Tebi in g. Hermini od soproge moje in Tvojega Drejcft Kozana 28./11. 89. __(Dalje.) pustil take „slovenske kuge" v ponemčeval-nico, je treba kar treh odlokov šol. oblasti. Šolske oblasti seveda rajše vidijo, če prepevajo slovenski šolarji: „Deutschland, Deutschland über alles". Iz naše organizacije. Štajersko. Savinjsko učiteljsko društvo zboruje 14. vinotoka ob 2. uri popoldan na Go-milskem. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Nekoliko iz najnovejše hrvaške zgodovine, predava tov. J. J a k š e. 3. Nasveti in predlogi. K mnogobrojni udeležbi vabi B. VrabI, t. č. predsednik. Srednješolski vestnik. r ** Slovenščina na primorskih in na štajerskih gimnazijah. Lanski „Jahresbericht" tržaške državne gimnazije izkazuje leta 1908/09. izmed 465 rednih in 11 izrednih učencev 145-J-3 (zadnji izredni) Slovencev, 153 + 5 Nemcev in 134 —|— 3 Lahov, a slovenščina in laščina sta le pogojno obligatna predmeta, t. j. (kakor pravi opomba na 11 strani tega poročila) kdor se je z dovoljenjem staršev oglasil za enega teh predmetov, ¡sme le zopet z dovoljenjem staršev izstopiti, vendar pa ne med šolskim letom. To se pravi, ta dva predmeta sta tudi za Slovence in oziroma Lahe vselej za eno šolsko leto obvezna. Naslednje leto lahko vsak Slovenec ali Lah (če nima dovolj zrelo mislečih staršev) opušča nauk v svojem materinem jeziku! Tako skrbijo tržaški vladni krogi za gojenje materinščine laške in slovenske mladine na tržaški državni gimnaziji. — V letnem poročilu prve državne gimnazije v Gradcu za leto 1908/09. pa čitamo, da je slovenščina kakor drugi deželni jezik za učence slovenskega materinega jezika stalno obvezen predmet; in sicer je bilo v minolem šolskem letu 1908/09. na tej gimnaziji (v Gradcu namreč) le p e t Slovencev! Torej v Gradcu je za pet dijakov drugi deželni jezik obligaten, v T r -sta pa sta dva materina jezika 2/3 dijakovleodletadoleta obvezna predmeta! In kako daleč je Gradec od slovenskega ozemlja in koliko stre-ljajev je od tržaške državne gimnazije do slovenskega ozemlja?! — Ali res ni na tržaškem namestništvu nobenega Slovenca, ki bi razkril to postopanje naučne uprave z domačim ljudstvom ?! ** Na nemški gimnaziji t Kočevju je letos vpisanih samo 136 rednih učencev. Gimnazija ima letos 7 razredov in je v 7. razredu le 8 dijakov. ** Za ravnatelja laškega učiteljišča v Kopru je imenovan prof. L a r c h e r. ** Profesor Cleri, bibliotekar na goriški licealni knjižnici, je padel v biblioteki z lestve, pri čemer si je zvil nogo in tudi drugače precej hudo poškodoval, tako da so ga morali prepeljati v bolniščnico. ** lz srednješolske službe. Profesor Ivan Grafenauer na državni gimnaziji v Kranju je dodeljen tudi za tekoče šolsko leto prvi državni gimnaziji v Ljubljani. — Suplent dr. Ivan Gregorin na državni realki na. Dunaju pride kot redni učitelj na državno realko v Gorico. — Na državni gimnaziji v Kranju so nameščeni za tekoče šolsko leto sledeči su-plenti: Marko Bajuk, dr. Josip Dolinšek, Pran Dolžan in Ignacij Zaplotnik kot |pomožni učitelj za verouk; pridržali so se tudi še su-plenti Anton Detela. Ivan Malnar in Adolf Bobida. Književnost in umetnost. Domače ognjišče. Vsebina 9. štev.: 1. M. Wessnerjeva; Skrbite za vzgojo svojih hčera! — 2. Domači zdravnik: O škr-latici. — 3. Slike iz vzgoje: Pri stricu zdravniku na deželi. — 4. Listek. Ivo T r o š t: Nova šola. — 5. Dopisi. — 6. Drobtine. — Priporočamo! Nova pesmarica. V c. kr. založništvu šolskih knjig na Dunaju je izšla Pesmarica za ljudsko šolo, I., II. in III. del, sestavil H. D r u|z o v i č. Cena I. delu 30 h, II. delu 50 h, III. gelu 70 h. Odobreno učilo. C. kr. ministrstvo za bogočastja in nauk je z razpisom z dne 28. julija 1909, št. 27.036, odobrilo „Stenski zemljevid vojvodine Kranjske z deli obmejnih pokrajin, risan in izvršen v Ed. Holzlovem zemljepisnem zavodu na Dunaju, priredil prof. Fr. Orožen. Merilo 1:130.000." Velikost zemljevida 142 cm visoka, 180 cm široka. Žaložnik Ed. Holzel je podaljšal naročbo po znižani ceni do 31. decembra 1909, in sicer le za one naročnike, ki bodo naročevali potom c. kr. okr. šol, svetov. Cena za naročnike : za iztis na platnu napet v mapi K 32; za iztis na platnu napet s palicama K 34. Prodajalna cena po sklepu naročbe je za 8 K dražji. Vse naročene iztise pošlje omenjena tvrdka poštnine prosto c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, ki jih razdeli posameznim naročnikom. Plačuje se dotičnemn c. kr. okraj, šol. svetu. Politiški pregled. * Državni zbor. Vlada bo sklicala parlament na 20. oktobra. Vlada je na ob-strukcijo v drž. zboru popolnoma pripravljena, vendar ne bo zaradi obstrukcije zbornice razpustila, ker se boji, da bi se pri novih volitvah radikalni elementi še bolj okrepili; parlament bi samo odgodila in bi napravila proračunski provizorij s pomočjo § 14. Eventualni naslednik Bienerthov bi bil sedanji notranji minister Haerdtl. * Lex Axmann-Kolisko. Ker vlada ne more predložiti zakona Axmann-Kolisko v sankcijo, ker bi sicer prišla v konflikt z drž. osnovnimi in z drž. šolskimi zakoni, premišljujejo sedaj nemški politiki, kako bi stvar uredili, da bi vkljub temu določili nemščino kot edini učni jezik v šolah na Gorenje in Dolenje Avstrijskem, Solnograškem in Pred-arlskem. V to svrho se bo sestavil poseben odbor, v katerem bodo nemški parlamentarci in nemški pravniki študirali, kako bi prizadejali Slovanom novo krivico, ne da bi prišli v navzkrižje z zakoni. * Bosna in Hercegovina. Peštanski občinski svet je prišel dne 2. t. m. s posebnim vlakom v Sarajevo. Zvečer je občinstvo strgalo izobešene madjarske prapore. „Beichs-post" piše, da bo deželni štatut za Bosno in Hercegovino sankcioniran še ta mesec. Volitve za bosanski deželni zbor bodo že novembra. * Občni zbor Gustav - Adolfovega društva za širjenje protestantizma in nemštva v Avstriji se je vršil zadnje dni septembra meseca v Bielefeldu na Nemškem. Iz poročila dr. Diadorisa v Draždanih je razvidno, da je naraslo v Avstriji število protestantskih občin od 260 na 388 in število vernikov od 333 na 534 tisoč. Pred 10. leti se je na Štajerskem opravljalo protestantsko bogoslužje v 18, sedaj pa v 61 krajih. Jako narašča protestantizem tudi na Koroškem in Solnograškem. * Jugoslovansko društvo v Ale-ksandriji. Jugoslovanski rodoljubi v Aleksan-driji so ustanovili društvo „Jugoslavija", ki mu je namen, da združuje v eno kolo Hrvate, Slovence, Bolgare in Srbe v Aleksandriji in Egiptu, ter naj bo središče njihovega narodnega, kulturnega in ekonomskega življenja. „Jugoslavija" bo ustanavljala šole in ustanovi tudi skupno glasilo. * Prekrasne ruske razmere. Eačun-ski dvor je pregledal stroške za japonsko vojno. Znašajo 1 milijardo in 10 milijonov ruoljev. Našel pa je, da je od te vsote poneverjenih in državi ukradenih pol milijarde rubljev! * Nov kulturni boj na Francoskem. Grenobelski škof Henry grozi z velikim pro-kletstvom vseh državnih šol, ako bi se šolstvo monopoliziralo in s tem odpravile vse zasebne šole. Nov kulturni boj je v tem slučaju neizogiben. Jubilejski dar. Učiteljstvo — sebi! Tov. Angela T r o s t in tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic 4 K; tov. Andrej Kmet iz Cerkelj 5 K namesto venca na grob r. prijatelju g. dr. Ivanu Hribarju; rodovina P e t s c h e v Gorici, 20 K mesto venca na krsto umrlega gosp. L. Gangla v Metliki; tov. Mira Zagorja-n o v a nabrala pri odhodu tov. G. Grilca 10 K; Jakobinca Dimnikova iz Ljubljane 2 K; Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Kamni k 50 K kot 4. rok za pokroviteljino; skupaj 89 K; zadnjič izkazanih 2082-10 kron; doslej darovanih 2171*10 K. Bog plati! Obrambni vestnik. I Neopravičeni sumničarji! V listnici „SI. Nar." je bilo prteečeni teden čitati: „Gosp. Josip Zaje, nadučitelj v Velikem Gabru in gdč. Erna Zajec, učiteljica v Zatičini: Izjavljamo, da niste v prav nobeni zvezi z noticami o „S l o m š k a r i j i", in ... ne z ono št. 157., niti s kako drugo". — To je izjavilo uredništvo! — Torej sezati se mora že v uredniške predale, da se brani učitelj in učiteljica čast, ki mu jo kradejo razni gsumni-čarji. In ti ljudje so se upali v klerikalnem časopisju drzno nam predbacivati sumni-čenje ! | Molčite in rajši skrbite za vaše liste, da ne bodo ravno oni vaši mladinski listi, ki so namenjeni krščanski mladini, ure-jevani od človeka, ki je kvalificiran kot proti-krščanski človek in protikatoličan. Nesramno je že zaganjanje in pisanje „Slovenca" proti učiteljstvu! Zadnjič se je zagnal v „Našo Bodočnost" in piše sledeče: Kako liberalci vzgajajo mladino. Liberalni učitelji pišejo zakoten listič, ki ga imenujejo „Naša bodočnost" in ki pravijo, da je namenjen za šoli odraslo mladino. No — in tega lista zadnjo številko je oblast bila primorana — konfiscirati! Če se pomisli, da vlada kaj redko konfiseira leposlovne liste — vsakih deset let enega, se pač lahko iz tega sklepa, kakšne vrste izobrazbo razširjajo liberalci med svojo mladino. V dotični številki žalostne liberalne „Bodočnosti" je bilo od 8 strani zaplenjenih celih 4, ki so vsebovale neznanske hujskarije zoper oblast. Pač krasna prihodnjost se obeta liberalcem od tako vzgojevanega naraščaja!" — Ni sicer vredna ta notica, polna ostudnega natolcevanja, odgovora, a dobro je, da se jo pojasni in komentira. 1. Pač smešno postaja počenjanje „Slovenca", ko piše, da „so vsebovale 4 str. „Bodočnosti" neznanske hujskarije zoper oblast", ko je vi del dotični „Slovenčev" notičar pred seboj le 4 prazne strani, ki so bile zaplenjene, o katerih vsebini pa se ni mogel prepričati, ker se zaplenjenih iztisov ne «me razpečavati. Podli lažnivec in ob-rekovalec, govori torej! — 2. Vsebina zaplenjenih vrstic se je tikala žrtev našega naroda, ki sta padli dne 20. sept. 1908. 1. in se je obhajal tisti čas obletni spominski dan, ki ga je pa ravno „Slovenec" in so ga klerikalci tako grdo omadeževali. Da, „Slovenec"; spomin na to, kar mora velevati vsakemu poštenemu Slovencu že narodnostno čuvstvo, ki ga pa klerikalci nimajo — so one „neznanske hujskarije zoper oblast." — Govori, izdaj ica! * Žirovnikov naslednik in začasni voditelj v Št. Vidu nad Ljubljano je uveljavil svoje delovanje s tem, da je pričel razdirati to, kar je tov. Žirovnik s težkim trudom postavil v prid ljudstvu v Št. Vidu. Seveda, razdirati je lažje nego pozitivno postavljati, in s tem se hoče ta človek prikupiti pri sedanji dež. vladi, ker baje računa, da postane definitiven naslednik Žirovnika in nadučitelj šole v Št. Vidu. Ne vemo, kako bo kaj ljudstvo z njegovim početjem zadovoljno, ker štev. 12. „Sloven. Doma", se o njem ne izraža pohvalno in mu ljudstvo že daje potrebne nauke! — Tov. Žirovnika pozna vse slovensko učiteljstvo in ve ceniti njegove zasluge in zmožnosti, ki jih ima. Sedaj pa pride ubogi „štreber", ki svoje življenje še nikdar ni pokazal niti najmanjše zmožnosti za narodno delo in si drzne rovati zoper Žirovnika in njegovo delo! — Gospod kolega v Št. Vidu, storili ste najpodlejše dejanje, ki ga je v stanu storiti kolega svojemu bivšemu predstojniku in s tem kvalificirali svoj značaj in hvaležnost nasproti njemu, ki vas je držal z nasveti pošteno pokonci. | Gfospod Terseglav mora imeti strašno veliko časa. Na naš zadnji uvodni članek je odgovoril s tem, da je seštel njegove vrste! Imeniten žurnalist in apostel nove vere [pobijanja in demoralizacije že ve, kako je treba stvarno odgovarjati ! Zato pa še do danes ni pojasnil besed, ki jih je govoril dne 25. marca 1908. leta. Gospod Terseglav že ve, zakaj ne! * Za žalostne ljudi! V teh žalostnih časih poskrbi zdajinzdaj „Slovenec", da se nam odmaknejo črne misli in nas ljubeznivo poboža blaženi humor. Tako trdi imenovani list z vso šaljivo resnostjo, da se ni mogoče sukati na trnku (= Angel). Hudomušnež naj si ga le zapiči v nos, pa bo videl, kako komično bo njegovo vrtenje okolo neznatnega trnka! — Sicer bi tudi njemu, kakor je duhovit, nič ne škodilo, ko bi pisal penitenco: Tiir — ne pa Thiir; za konec bi lahko pristavil besedo Tier namesto svojega pravega imena! Šaljivcu je vse mogoče! Vestnik za učiteljiščnike. Beseda tovarišem učiteljiščnikom! Ne mi; krive so razmere, da se obsoja pri nas na Slovenskem vse — in tudi narodno, gospodarsko in kulturno delo le s politiškega stališča posameznih politiških strank. Da, še celo samoizobrazba se ceni in dopušča, kakor pripoveduje, le pod diktaturo politiških vplivov. Otvarjamo v svojem listu rubriko, namenjeno vam! Potreba je pokazala, da učiteljstvu ne bo več mogoče uspešno delovati v prid svojemu vzvišenemu poklicu kot vzgojevalcu mladine in naroda, ako ne bo prihajal iz naših učiteljišč naraščaj, ki bo imel poleg temeljite stanovske izobrazbe tudi temeljito vsestransko, splošno izobrazbo o življenjskih vprašanjih. Ne zahtevamo od vas nikakega strankarstva in vas vanje tudi ne menimo uvajati. Hočemo pa, da gojite samoizobrazbo v vseh delih znanosti — brez izjeme — in si potem prosto, samostojno postavite svoje naziranje in prepričanje, ki pa po teh zahtevah ne bo temeljilo na strankarskih principih, ampak na kulturnem temelju. — Zamenjajte vrček in cigareto z znanstveno knjigo, ki vam bo širila obzorje po vesol-nem svetu, vam dajala vpogled v vse stroke znanosti in vas usposablja za uspešno narodno delo bodisi na kateremkoli narodnem polju. Namesto da bi si z alkoholom in nikotinom ubijali svoje lastno telo, skrbite rajši za prospeh svoje telesne vzgoje, ker „le v zdravem telesu biva zdrava duša", in gotovo se nam ni potem bati, da bi ne skrbeli za prospeh telesne in z njo tudi duševne vzgoje naroda. Dajte prostora, da se razvije razum, a dajte prostora tudi čuvstvu, da se vzgojite v popolnega človeka, kakršnega zahteva duh današnjega časa — in pojmili boste socialnega duha današnje dobe. — Naj vam ta „vestnik" daje vsaj nekaj vodil, o čem razmišljate in se izobrazujte, da boste hitreje dospeli k svojemu smotru in dosezali to, kar se bo od vas zahtevalo v življenju in se ne boste predolgo ukvarjali z manj potrebnimi stvarmi. „Kratko je življenje, a dolga je veda." Ni izgubljati časa na učiteljišču, in nihče naj se ne tolaži s tem, da se vam za študij ni potreba pečati z nikako stvarjo, ki ei prav v neposrednem stiku s šolo in vam v javnem življenju ni potreba ničesar vedeti. „Šola bi morala biti učiteljica življenja in za življenje !" Prebridki bodo občutki, če boste ta čas izgubili, ker ni res, da vam bo časa za samoizobrazbo za službovanja preostajalo, ampak primanjkovalo ga bo in to še celo, če ne boste vsaj elementarnih naukov narodnega življenja že prinesli s seboj. Ne vzgajajte se za nič-vredneže in kimavce ter ne lazite slepo za svojimi voditelji, ker običajne tradicije in obo-ževanstvo nam škodujejo in z njega rastočo močjo pada energija in sposobnost za delo. Zaupajte v lastno moč, ker vedite: V samozavesti leži jedro dela! Ne kličemo vara: „Vi ste naš up in naša nada"; rečemo pa: „Ce hočete delati in se samoiz-obraževati, postanete lahko up slovenskega naroda!" Razmere na koprskem učiteljišču.*) Triintrideset let prognanstva. (Eeferiral na shodu učiteljiških abiturientov V. S • š i č.) Zbrali smo se, da se pogovorimo o razmerah vseh slovenskih učiteljišč, posebno pa, da obravnavamo vprašanje učiteljiščnikov koprskega učiteljišča, ki je za sedaj eno najvažnejših in najnujnejših vprašanj celokupnega učiteljskega dijaštva. Preden začnem razpravljati o neznosnih razmerah, ki vladajo na tamošnjem učiteljišču, vam hočem na kratko očrtati nalogo učitelja ali učiteljice. Naloga učitelja je jako težavna, a je tudi vzvišena nad nalogo vseh stanov. Učitelj mora skrbeti za napredek mladine bodisi v duševnem kakor tudi v telesnem oziru, mora pa skrbeti tudi za vzgojo in napredek naroda. Ne strašimo se črnih halj, ki poizkušajo napraviti močan jez duševni, kakor telesni izobrazbi. Naše geslo bodi rajši geslo g. nadučitelja Grmeka, ki pravi: „V eni roki Oiril-Metoda s Prosveto v drugi Sokola." Neustrašeno korakaj mo s tem geslom proti so-vragu ! Sedaj pa poglejmo, ali je to mogoče doseči učitelju, ki se izobražuje na našem učiteljišču ? Ravnokar je zaključilo c. kr. moško učiteljišče (slovenski oddelek) v Kopru 38. šolsko leto. Preteklo je tedaj 33 let, odkar so nepremišljeni faktorji premestili slovenski oddelek moškega učiteljišča ia Gorico v Koper, odkoder prihajajo pogostni klici: „Nazaj v Gorico!" Nekaj let sem prinašajo časopisi tolažljive vesti, da se premeščenje izvrši v prav kratkem času. Tako je tudi t. 1. zašumelo po raznih listih: „Učiteljišče se s prihodnjim šolskim letom premesti v Gorico". Z veselim srcem je to vest pozdravila vsa slovenska javnost, pa — glasovi so zopet potihnili in našim tovarišem bode treba zopet iti v Koper — v pregnanstvo — potujčevat se v laško mesto! — Kdor je bival med temi razvalinami ali imel svoje sinove tam, ve prav dobro, kakšne razmere vladajo tam. Starši izroče svoje sinove brezvestnim ljudem v stanovanje in to v dobi 15. do 20. leta; to je v letih, v katerih se določi srečna ali nesrečna bodočnost mladeniča. V teh letih se mladeniči navzamejo duha značaj-nosti ali neznačajnosti; narodnjaštva ali jani-čarstva, med katerim je zadnje v Kopru najlažje. Ako vpliva okolica ugodno na človeški razvoj, pritrdimo lahko, da se mladina vzgoji v vrle mladeniče in zavedne može, ki bodo delovali na polju prosvete za blagor naše domovine, le pod gotovimi pogoji in razmerami, v katerih žive in imajo nanj vpliv. V Kopru pa tega ni! Stanovalci mesta so ponajveč ribiči, rokodelci ali kaznilniški čuvaji. Poleg teh je nekaj ital. posestnikov „signorov", ki pa ne sprejemajo dijakov v stanovanje — posebno slov. narodnosti ne, ker so zagrizeni Lahi. Kje tedaj naj išče slov. dijak stanovanja, ni pač težko uganiti! Iskati ga mora pri ljudeh, ki bi sami potrebovali zrelih voditeljev. Taki gospodarji naj čuvajo našo mladino? Ti naj vzgojevalno vplivajo na njih duševni razvoj! V Kopru nima mladina nikake prilike, da bi se izvenšolsko izobraževala, zaraditega se v marsikaterem mladeniču zamori čut do boljše izobrazbe, zakaj enak je ptiču s prestreljeno perutjo, ki ne more v višave. Posledic» temu je pohajanje po gostilnicah — pijančevanje. Gospodje profesorji se trudijo, da bi krokanje zatrli, a ves trud je zaman, zakaj mladina išče razvedrila, izvenšolske zabave, ker je ne dobi drugod, jo išče po krčmah, Žalostno pa resnično ! — Dajte mladini primernega izvenšolskega razvedrila, pa na mah ste odpravili krokanje! *) Iz tega poročila je razvidno, da je bila res že skrajna potreba, da so premestili slovenski možki oddelek iz Kopra v Gorico. Uredn. Koper tega ne nudi naši slov. mladini, tam ni boljših krogov, kjer bi se naši »inovi učili tega, česar se zahteva od olikanega Slovenca. Šola ne oboroži mladine z vsemi za življenje potrebnimi vedami, zaraditega prihajajo mladeniči od tam precej neotesani in od tam potem v službo v kak zakoten kraj — kjer se mu zamore zadnji žarki lepih idealov, pa imamo pol človeka, ki nadaljuje to, kar mu je nudilo gnezdo Kopra. — Koper je za telesni razvoj nezdravo mesto; v dokaz temu je, da prihajajo od tam telesno slabo razviti mladeniči in mnogi so legli v prezgodnji grob, ker so si tam nalezli jetike. Kje leže vzroki? Evo dokazov: Šolsko poslopje je bivši samostan, ki je več let stal zapuščen in polagoma razpadel. Prostori so nepripravni za šolo, ker so vlažni in slabo razsvetljeni. Pogosto, v zimskih dnevih, je treba po cele dneve pri luči poučevati. L. 1875. so oblasti le začasno spravile učiteljišče v te prostore, ker sklenjeno je bilo (v 1. 1877.) sezidati novo moderno poslopje. Letos pišemo 1. 1909. in novega poslopja za učiteljišče še ni in ga kot kažejo znamenja tudi ne bo! V celem Kopru ni stanovanja s pečjo, da bi dijakom v zimskih dnevih zakurili, kjer bi v toplih sobah izdelovali domače naloge. Pač božje čudo je, da bi se mladina ne nalezla v takih stanovanjih nahoda, ki je prednik jetike, ali pa revmatizma. Brezvestni stanodajalci pa dajejo dijakom slabo, pogosto škodljivo hrano. Za tako hrano, borno in slabo pa je treba plačevati od 45 do 56 kron. Kako se pa godi dijakom, ki ne zmorejo tega zneska plačevati, je naravnost povedano — obupno. V Kopru ni dijaških, pa tudi ne ljudskih kuhinj, zaraditega si ti siromaki za večerjo prepašejo trebuh, a za zajtrek se umi-jejo. Dobrosrčni dijaki si odtrgujejo od lastnih ust že itak pičli grižljaj, da le nekoliko utešijo dobremu sodijaku lačni želodec. — Za telesno varnost je v Kopru prav malo preskrbljeno, zakaj slovensko govoreči dijaki so vedno v nevarnosti, da jih laška druhal ne napade — da, še celo pred kolegi italijanske narodnosti niso varni. Laška nestrpnost se je zanesla še celo med stene šol. poslopja. V prvi vrsti se obrnimo do naše vlade! Vlada, kje so naše pravice?! Daj nam to, kar nam gre po zakonu. Ako imajo drugi narodi svoje pravice ter jih izrabljajo proti nam — čemu nas preziraš ?! Dovolj je, da nas stiskajo od več strani, ¡da se moramo bojevati kot v mali, a srčni trdnjavi, ne da bi morali prenašati udarcev še od tebe s tem da nas preziraš ?! Ali se ti ne smilijo ubogi slovenski dijaki, ki te kličejo na pomoč? Ali je res njih glas kakor glas vpijočega v puščavi ?! Saj ne zahtevamo nikakih privilegijev — nego pravic! Dovolj je 33 letnega prognanstva — nazaj v svojo domovino hočemo iti! V Gorico nazaj, odkoder so nas nepremišljeni faktorji premestili 1. 1875. Vsi za to poklicani činitelji povzdignite svoj glas ter glasno zahtevajte, da se slov. oddelek moškega učiteljišča v Kopru premesti s prihodnjim šolskim letom v Gorico! Resolucija: Učiteljski abiturienti in abiturientinje, zbrani na sestanku dne 1. avgusta t. 1. (1909) v „Mestnem domu" v Ljubljani so razpravljali o razmerah na koprskem učiteljišču in so spoznali za nujno potrebo, da se odpomore neznosnim razmeram in stanju koprskih učiteljiščnikov s tem, da se sedež slov. moškega oddelka učiteljišča v Kopru nemudoma premesti v Gorico in to iz vzroka, da se učiteljiščnikom razširi duševno obzorje in da se da več prilike za njega telesno in duševno vzgojo — o čemer se je v javnosti pač razpravljalo — kakor jo ima do sedaj. Zato se naprosi „Zavezo avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", da ukrene vse potrebno v dosego teh ciljev. * * * To se je tudi zgodilo, in sedaj je učiteljišče že v Gorici. Da bi delovalo v blagor slovenskega učiteljstva, šolstva in naroda! — Hvala vsem faktorjem, ki so se potrudili, da se je to vprašanje končno pravično rešilo! Vestnik. Letnino za učiteljski konvikt so plačali: tov. Josip Lapajne iz Cerkelj, tov. Janko Blaganje in tov. Tilka Blaga-n j e z Vač pri Litiji. Bog plati! Tovariši in tovarišice, naročajte pridno 1. zvezek Rapetovih, Slapšakovih in Gan-glovih spisov. Dohodek je namenjem učiteljskemu konviktu. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna. Iz šolske službe na Kranjskem. Namesto učiteljice Katarine Š u š e 1 j pride v Grahovo učiteljska kandidatinja Ana Š e -s t o v a. Namesto učiteljice Marije G a 11 e -t o v e pride v Cerknico bivša prov. učiteljica na Ledini, Alojzija Maurinova. Bivša su-plentka na Jesenicah je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico v Ovsišah. V brezplačno šolsko prakso je sprejeta Gizela Sedla-k o v a v Spodnjo Šiško. Dosedanja suplentka v Lienfeldu Vera pl. G r e s s e I je imenovana za prov. učiteljico. Namesto obolelega učitelja Josipa K r e i n e r j a pride v Staro cerkev pri Kočevju suplent Viktor P o r u p s k y. Učiteljska kandidatinja Frančiška Novakov s je imenovana za prov. učiteljico-vodi-teljico na Ledinah. Prov. učiteljica Frančiška Bedenkova pride iz Koroške Bele v Kropo. — Prov. učiteljica Josipina Sterle-karjeva pride iz Banje loke v Rateče pri Škofji loki. Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske In meščanske šole v jesenskem terminu se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Gorici dne 8. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Dotične prošnje za pripust se imajo predložiti predpisanim potom do 20. oktobra t,-1. ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za obče ljudske in meščanske šole v Gorici. Na Rakovniku pri Ljubljani v salezi-janskem zavodu so pričeli dne 1. oktobra šolski pouk. Novo šolsko poslopje ki je v zadnjem štadiju dogotovitve, odgovarja v vseh ozirih najmodernejšim, higienskim in pedagoškim zahtevam in lahko služi za zgled ne samo kranjskim, ampak tudi drugim avstrijskim podobnim zavodom in šolam. Denarne podpore iz imetja bivšega vrtnarskega društva na Kranjskem za 1. 1909. v zneskih po 72 K 16 h so dobili nadučitelji Fr. črnagoj na Karolinški zemlji, Fr. H o g 1 e r v Štalcarjih in M. B a r 11 v Semiču. Profesor Fr. Metelkovo ustanovo za ljudskošolske učitelje za 1909 v zneskih po 80 K 41 h so dobili sledeči tovariši nadučitelji: J. G r a d v Košani, Jak. Zebre v Starem trgu pri Ložu Mart. H u m e k v Boh. Bistrici, Fr. R a n t v Radečah, Fr. Z a g o r c v Beli cerkvi in učitelj I. Stre-k e 1 j na Vrhniki. Vabilo k odkritju nagrobnega spomenika pokojnemu tovarišu Vinko Vandu. — Pripravljalni odbor vabi vse prijatelje in znance pokojnega nadučitdlja Vinka Vanda, zlasti pa cenjene tovariše in tovarišice k odkritju spomenika, ki se vrši dne 14. oktobra 1909 ob 11. uri dopoldne v Veržeju. Čut kolegialnosti in prijateljstva zahteva, da dostojno počastimo spomin blagega pokojnika. — Fran Cvetko, Mara Kocuvan, Karel M a v r i č. „Zvonček", štev. 10., izide prihodnji teden z velezanimivo vsebino. Slovenski otrok v slovensko šolo ! Dež. posl. dr. Kukovec je vložil v štaj. dež. zboru predlog glede poučnega jezika šolskih otrok v ljudskih šolah in predložil sledeči zakonski načrt: 1. V šolskih okoliših, v katerih se nahajajo zasebne ali javne ljudske šole s slovenskim poučnim jezikom in javne zasebne ljudske šole z nemškim poučnim jezikom, se smejo otroci samo v tisto šolo sprejeti, katere poučnega jezika so zmožni. 2. Od tega pravila so izvzeti oni otroci, katerih starši ali jerobi dokažejo jako važne vzroke za potrebo izjeme. O takih prošnjah odloča s pridržano pravico do vzklica okrajni šolski svet. 3. Ta postava stopi s početkom onega šolskega leta v veljavo, ki pride po objavi postave. Novo dijaško kuhinjo v Ljubljani je otvorilo nedavno ustanovljeno društvo „Domovina", ker so klerikalci, ki imajo staro dijaško kuhinjo v rokah, potom te neznosno terorizirali srednješolsko dijaštvo. Iz narodne šole na Štajerskem. Nastavljeni so: kot nadučitelji Ivan Ž o 1 n i r pri Vel. Nedelji in Aleksander Alt pri Šent Janžu pri Spodnjem Dravogradu; kot defini-tivni učitelji (učiteljice) Julija F i s t e r v Šmartnu na Paki, Elizabeta M a t k o pri Sv. Frančišku Ksaverju, Albin J e r i n v Podčetrtku, Ferdinand K o k o t v Pišecah, Amalija P u š e n j a k pri Sv. Jerneju pri Konjicah, Josipina Stegenšek v Špitaliču, Silvija B o b i č v Stranicah in Frančiška Podlesnik v Dobju. — V zadevi službenih doklad se je v dveh slučajih tako odločilo, da se bo pri onih, ki so vstopili šele sedaj v štajersko šolsko službo, oziralo le na štajerske predpise. Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 2112. Kranjsko. 156 1—1 Na trirazredni ljudski šoli v Hrušici je stalno oddati učno mesto z zakonitimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati do 25. oktobra 1909. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 17. septembra 1909. St. 1499. 157 1—1 Na dvorazredni ljudski šoli v Kropi se razpisuje s tem služba učitelja s postavnimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do 15. novembra t. 1. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko služi>o. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 10. septembraa 1909. Našim rodbinam priporočamo 32 - Kolinsko cikorijo - Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 36 52 37 Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 133 (Češko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice lil 53—14 Marije Jirsove učiteljeve soproge v Novim Hradku n/Met. (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. Zagrebška tovarna, tvrdke Kenrik Francka SinOV, v vsakem ozlru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom; iz zagrebške tovarne. *]. ZigkT. Y1162, S:9I. V. ¿S tsl Tovarniška znvaXn. Ne zamudite se letos prepričati o čudovito znižanih cenah v veletrgovski hiši H. STERMECKI t Celja. Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez K 20 — franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo K 8'—. 55 26 19 30 34—14 (t CJ O to OJ £ X/5 — »tm C RS 5 3 ° t« cT C O .2, ä § G < ■8> S = S št? z r> a s 2 M ¿e S lil S«N S S •S H St — i- KJ « 213 &o o. w •r * N ¿JS ■ ¿5 C Is & S Ji ti — 52. I 2 = S I o u •556 = .a a* v ¿S O o l)i«[. Visoki deželni sv* kranjski je z riajiiim z dne 35. maja 1907, it 3463, odobril in priportM to utto v uporabo kot raaredno na ljudskih m ««HaiukBi iolah s slovenskim učnim jezikom. Vsi nariski, izvršeni na 18 tistih, so riMM v merilu 1 : 75.000. - Velikost 87 x ®0 cm. Torej ponazorujejo po mintauineni načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih iolah izbrano mčHo v toki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitaje. « B H nfonce: ▼ WV*4MM I ti MTtMl ir ki (a je odobril c. kr. MfcM MsM z i—rmim z dne 3f. (tacembra »03, it 2791, vetya hat iuwwW» za itemeznaniki ^ovk v Šolskem leta 2-, 3-, 4- to večrajredoth tywtokik Z razpišem vis. c. kr. deželnega šolskega tvtta skesa z dne 2*. januarja 1906, K. 468, je to odobreno M nčMo na IJiMbUli to ta kf M. cena io k. Ig. pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. o-1 k. Trgovsko obvestilo. Čast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno, ki smo jo od leta 1854 pod imenom G. AtJERJEVIH DEDIČEV v Ljubljani vodili, prodali delniški družbi pivovarne „UNION". Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju. q ^uerjevj dediči Čast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno, ki smo jo od leta 1864 pod imenom I. K0SLER IN DRUG v Spodnji Šiški vodili, prodali delniški družbi pivovarne „UNION". Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju. j j^osjer jn drug Čast mi je s tem naznaniti, da sem svojo pivovarno, ki sem jo od leta 1849 pod imenom I. PERLES v Ljubljani vodil, prodal delniški družbi pivovarne ,,UNION". Zahvaljujem se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju. j PerleS I G> Z ozirom na predstojece trgovsko poročilo nam je Čast naznaniti, da smo 1, oktobra t. 1. kupili sledeče pivovarne. G, Auerjevi dediči v Ljubljani, I. Rosier in drug v Spodnji Šiški in I. Perles v Ljubljani, in da bomo iste v večjem obsegu pod imenom ,Delniška družba pivovarne Union' dalje vodili. _ Potrudili se bodemo naše p. n. odjemalce vedno in v vsakem oziru v popolno zadovoljnost postreČi in jih prosimo, da nam ohranijo isto zaupanje, ki so ga imeli do zgoraj imenovanih tvrdk. Delniška družba pivovarne „Union".