GEOLOGIJA 24/2, 319—325 (1981), Ljubljana! UDK 561:551.736(497.12)=863 Crucisaccites variosulcatus Djupina v permskih plasteh uranovega rudišča Žirovski vrh Crucisaccites variosulcatus Djupina from Permian beds of the uranium deposit of Žirovski vrh Mirko Jelen, Tomaž Budkovič in Karel Grad Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova cesta 33 Kratka vsebina Čeprav so grödenske plasti na Žirovskem vrhu siromašne s fosili, je bilo vendarle pričakovati, da se je v njih ohranil vsaj rastlinski pelod. Zato je avtor vzorčeval enega izmed razvojnih prečnikov v žirovskem rudniku urana in še jedra ene izmed površinskih vrtin. Vzorci črnega in temno sivega muljevca, pripravljeni na običajen način, niso izpolnili pri- čakovanja. Zato jih je bilo treba obdelati po posebnem postopku, da bi bil pelod določljiv. V dobljeni pelodni združbi je številna oblikovna vrsta Crucisaccites variosulcatus Djupina poleg bolj redkega oblikovnega roda Cordaitina. Verjetno sta prisotni tudi biteniatni obliki Corisaccites in Lueckisporites, vendar ju ni bilo mogoče zanesljivo razlikovati. V ta na- men sta potrebna ponovno vzorce van j e in posebna priprava vzorcev s se- lektivno oksidacijo. Abstract Though the uranium bearing Val Gardena beds of Zirovski vrh (Ziri peak) uranium ore deposit have little or no fossil remains, leastwise some pollen was expected in them. For this purpose a development crosscut in the uranium mine and a cored bore hole, started from surface, were sampled. A black to dark gray mudstone appeared to be pollen bearing. But a maceration, commonly applied, did not release palynomorphs from the host sediment. Subsequently the samples had to undergo miscellaneous procedures in order to provide various pollen types for determination and tabulation of their relative abundances. The pollen assemblage contains rather abundant monosaccate polen grains of Crucisaccites variosulcatus Djupina associated with a small number of Cordaitina grains. Bitaeniate forms of Corisaccites and Lueckisporites are presumed to occur, but could not be distinguished surely enough. A thorough sampling and correspond- ing preparation should be made to find a satisfactory explanation for the pollen assemblage occurring within the Val Gardena formation of Zirovski vrh. 320 Mirko Jelen, Tomaž Budkovič & Karel Grad Uvod Palinološke raziskave v rudišču Zirovski vrh (si. 1) dolgo časa niso dale pozitivnih rezultatov. Zato smo opustili formalni model prepariranja in prešli na poseben postopek. Novi način priprave vzorcev skuša odpraviti pomanjklji- vosti formalnega modela s tem, da upošteva različne vplive v rudišču na palino- morfe: biokemične procese, aerobno oksidacijo, geokemično oksidacijo, stopnjo metamorfoze organske snovi in mineralizacijo stenke. Čeprav del prepariranja, ki zadeva stopnjo metamorfoze organske snovi, zaradi objektivnih vzrokov ni bil izveden s selektivno oksidacijo in vmesnim utrjevanjem palinomorf, je ne- formalni pristop vendarle prvikrat dal uporaben rezultat. Toda pomanjkljivost je onemogočila taksonomsko obdelavo palinološke vsebine. Najprej smo novo metodo preskusili na vzorcih iz prečnika P-10, zatem pa še na vzorcih iz po- vršinske strukturne vrtine B-63. Vzorci iz prečnika in vrtine, ki so dali pozitiven rezultat, so označeni v litostratigrafskem zaporedju sive grödenske formacije na Žirovskem vrhu (si. 2). SI. 1. Položajna skica najdišča Žirovski vrh Fig. 1. Location sketch map of the locality Zirovski vrh SI. 2. Litostratigrafsko zaporedje sive grödenske formacije na Žirovskem vrhu (po T. Budkoviču, 1980, 224) z označenimi pelodonosnimi plastmi Fig. 2. Lithostratigraphic sequence of the gray Val Gardena formation of Zirovski vrh (after T. Budkovič, 1980, 224) showing the pollen bearing layers 322 Mirko Jelen, Tomaž Budkovič & Karel Grad Opis peloda V dobljenih združbah je številen enomešičasti pelod Crucisaccites variosul- catus Djupina. Za pogostni, kronostratigrafsko pomembni biteniatni pelod nismo mogli ugotoviti, kateremu oblikovnemu rodu pripada: Corisaccites ali Lueckisporites, ali morda obema. Anteturma Pollenites Potonié, 1931 Turma Saccites Erdtman, 1947 Subturma Monosaccites Chitaly, 1951, emend. Potonié & Kremp, 1954 Infraturma Amphisaccites Lele, 1965 Formgenus Crucisaccites Lele & Maithy, 1964 Crucisaccites variosulcatus Djupina, 1971 Tabla 1, si. 1 in 2 1971 Crucisaccites variosulcatus Djupina sp. n.; Djupina, 67—70, tab. 1, si. 1—9. 1974 Crucisaccites variosulcatus Djupina, 1971; Visscher, tab. 6, si. 2—4. Crucisaccites variosulcatus je redka in zanimiva oblikovna vrsta. Predtem je bila najdena le na treh krajih, med seboj zelo oddaljenih, in sicer v jugoza- hodnem delu tunguške kadunje v Sibiriji (cf. G. V. Djupina, 1971, 68), na srednjem Uralu (G. V. Djupina, 1971, 68, 69) in na Dôme de Barrot v južni Franciji severno od Nice (H. Visscher, 1974, 5; 1973, 214). In sedaj je bila najdena na obsežnem vmesnem evropskem prostoru na Žirovskem vrhu. Na srednjem Uralu je razširjena v spodnjepermski artinskijski in kungurijski stopnji, v tunguški kadunji pa v zgornjem permu (G. V. Djupina, 1971, 69). Za zgornji perm stopnje avtorica ni navedla, iz konteksta pa se vidi, da je upoštevala dvodelno razdelitev permskega sistema. H. Visscher (1973, 212; 1974, 54) je menil, da je pelod Crucisaccites variosulcatus, pa tudi drugi, npr. Corisaccites in Cordaitina, v rdečih klastitih na Dôme de Barrot starejši element v značilni zgornjepermski turinški palino- loški združbi z dominantno obliko Lueckisporites virkkiae Norm Aa. Zato je uvrstil ustrezne plasti v najnižji del turinške stopnje. Turinško stopnjo je imel (H. Visscher, 1971, 63, 65; 1973, 202, 203) v dvodelni razdelitvi permskega sistema za časovni ekvivalent tatarske stopnje po predpostavki, da se je zgornje- permska palinološka združba Lueckisporites virkkiae pojavila hkrati v evropski in ruski floristični provinci. Po medsebojni primerjavi palinoloških podatkov iz srednje, zahodne in južne Evrope ter korelaciji z zgornjim permom na ruski plošči je menil, da ustrezata formaciji tregiovo (Dolomiti) in grödenska turin- ški (= tatarski) stopnji. H. Kozur (1977, 112, 114, 115) je Visscherja popravil v naslednjem: 1. Lueckisporites virkkiae se je v evropski floristični provinci pojavil prej kot v ruski, 2. L. virkkiae Norm Aa in Norm Ab' prevladujeta v plasteh, starejših od turinške stopnje, 3. starejši permski palinološki elementi, tj. Hamiapollenites, Crucisaccites in Corisaccites so značilni za plasti, starejše od srednjepermske Crucisaccites variosulcatus Djupina 323 i Tabla 1 — Plate 1 1, 2 Crucisaccites variosulcatus 3 Cordaitina sp. 4 Vittatina sp. 5 Ephedripites sp. 6 Biteniatni pelod — Bitaeniate pollen 324 i Mirko Jelen, Tomaž Budkovič & Karel Grad Tabela 1. Poskusna korelacija fuzulinidnih con in pelodne vsebine permskega sistema na območjih Salt Range in Surghar Range v za- hodnem Pakistanu Table 1. A tentative correlation table of fusulinid zones and pollen contents in the Permian system of Salt Range and Surghar Range, West Pakistan kapitanske stopnje. Kasneje (H. K o z u r , 1980, 107) je omejil združbo L. virk- kiae Norm Aa, kot dominantno obliko, Corisaccites, Crucisaccites, Hamiapolleni- tes na kubergandinsko in wordsko srednjepermsko stopnjo. V najdiščih pokra- jine Salt Range (tabela 1) nastopa Corisaccites samo v formacijah Warchha in Amb, Lueckisporites virkkiae pa v formacijah Wargal in Chhidru. V palinološki združbi formacije Chhidru so poleg L. virkkiae še drugi značilni evropski tu- rinški elementi (B. S. Venkatachala & R. K. Kar, 1968; Balme, 1970). Ker je med formacijama Amb in Wargal vrzel, manjka tam združba Crucisaccites variosulcatus Djupina 325 Corisaccites-Lueckisporites, najdena v w^ordskih plasteh Tunizije (cf. H. K o - zur, 1980; cf. H. Visscher, 1978). Corisaccites in Lueckisporites sta naj- dena skupaj tudi v bazalnih in višjih plasteh grödenske formacije Vicentinskih Alp in Dolomitov. V zgornjih plasteh pa dobimo samo oblikovno vrsto L. uirfc- kiae (U. Visscher, 1978,10). Oblikovna rodova Crucisaccites in Hamiapollenites je lahko spoznati tudi v slabo ohranjeni palinološki vsebini. Težko pa je ločiti Corisaccites od Luecki- sporites ter razlikovati evolucijske oblike Lueckiosporites palinodeme, imeno- vane Norm Aa, Norm Ab', Norm Ab" in Norm Ac. Razlikujejo se po organiza- cijskih elementih seksine — vrhnja, skulpturirana plast pelodne ovojnice — ki so mikrometrskih in submikrometrskih velikosti. Zato je za pravilno takso- nomsko obdelavo močno metamorfoziranega in slabše ohranjenega palinolo- škega inventarja grödenskih plasti v Sloveniji odločilnega pomena izbira oksi- dacijske metode in kvaliteta njene izvedbe. Literatura Balme, B. E. 1970, Palynology of Permian and Triassic strata in the Salt Range and Surghar Range, West Pakistan. V:Kummel B. & Teichert C. (ed.) Strati- graphic Boundary Problems: Permian and Triassic of West Pakistan, 305—453, Univ. Kansas, Dept. GeoL, Spec. Pubi., 4, Lawrence. Budkovič, T. 1980, Sedimentološka kontrola uranove rude na Žirovskem vrhu. Geologija, 23/2, 221—226, Ljubljana. Djupina, G. V. 1971, Novyj vid pylcy roda Crucisaccites Lele et Maithy iz permskih otloženij zapadnogo sklopa Urala. Uč. zap. N11 geol. Arktiki. Paleontol. i biostratigr. vyp. 32, 67—70, 79 (rez. angl.), Leningrad. K o z u r, H. 1977, Probleme der Abgrenzung und Gliederung des Perms. Beiträge zur Stratigraphie des Perms, 1. Freiberger Forschunghshefte, C 319, 79—121, Leipzig. K o z u r , H. 1980, Zur Korrelation der überwiegend kontinentalen Ablagerungen des obersten Karbons und Perms von Mittel- und Westeuropa. Beiträge zur Strati- graphie des Perms, 3(2). Freiberger Forschungshefte, C 348, 69—172, Leipzig. Nakazawa, K. & Kapoor, H. M. 1977, Correlation of the marine Permian in the Tethys and Gondwana. Fourth International Gondwana Symposium: Papers, Vol. 2, 409—419, Calcutta. Venkatachala, B. S. & Kar, R. K. 1966, Corisaccites gen. nov., a new saccate pollen genus from the Permian of Salt Range, West Pakistan. Palaeobotanist, 15, 1/2, 107—109, 1 tab., Lucknow. Visscher, H. 1971, The Permian and Triassic of the Kingscourt outlier Ireland. A palinological investigation related to regional stratigraphical problems in the Per- mian and Triassic of Western Europe. Geological Survey of Ireland, Spec. Pap. 1^ 114 str., 42 tab., Dublin. Visscher, H. 1973, The Upper Permian of Western Europe. A palynological approach to chronostratigraphy. V: Logan, A. & Hills, L. V. (ed.): The Permian and Triassic Systems and their mutual boundary. Mem. Can. Soc. Petrol. Geol., 2, 200—219, Ottawa. Visscher, H. 1974, Palynological assemblages from "Saxonian" deposits of the Saar-Nahe basin (Germany) and the Dôme de Barrot (France). An approach to chronostratigraphy. Rev. Palaeob. Palyn., 17, 1/2, 39—56, Amsterdam. Visscher, H. 1978, Aspects of a palynological characterization of late Permian and early Triassic "standard" units of chronostratigraphical classification in Europe. Information on Permian palynology, 1, 3—16. Neobjavljeno.