r
Stev. 9.
V Ljubljani, 27. februarja 1914.
LIV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
fi* spis«, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati tranko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak pet.ek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide Uit dan pozneje. Vse leto velja . . 10"— K pol leta .... 5*— „ četrt leta ... ; 2*50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila ]e plačati od gnostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » ii » dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teieion št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
„Regulacija" na Kranjskem.
Na seji dne 24. t. m. je bilo deželnemu zboru izročeno poročilo deželnega odbora, ki se z njim predlaga načrt novega zakona o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Izvoljen je bil šolski odsek, ki ga tvorijo poslanci: Reisner, Gangl. grof Margheri (podnačelnik), dr. Eger, dr. Zajec (načelnik), Perhavec, Dimnik, dr. Pegan, Ivan Lavrenčič, Škulj (zapisnikar). Ta odsek ima nalogo, da presodi predloženi načrt.
Iz tega zakonskega načrta, ki bo brez dvoma po večini S. L. S. sprejet, navajamo tiste nove določbe, iz katerih je raz-videti, kako si večina predstavlja in ždi regulacijo. To ni regulacija, ampak »regulacija«.
I. poglavje — IV. oddelek.
Splošna določila.
§ 47. Deželnemu glavarju v vojvo-dini Kranjski pristoji pravica, da se sme vsak čas osebno ali po članu, ki ga on odbere, prepričati o stanju šol v deželi, v ta namen tudi kot poslušalec biti navzoč pri pouku in to, kar bi morebiti opazil, sporočiti predsedniku deželnega šolskega sveta.
III. poglavje — II. oddelek.
O službenih prejemkih našega osobja.
§ 112. Letne plače na javnih občnih ljudskih šolah stalno nameščenih učnih oseb so razdeljene v tri razrede, in sicer: v plače 1. razreda z 2000 K, v plače II. razreda s 1700 K, v plače III. razreda s 1400 K. Učiteljice so enake učiteljem. Začasno nastavljene učne osebe prejemajo 800 K letnega adjuta.
§ 113. Pri prvi določitvi osebnega statusa na podstavi tega zakona je postopati na naslednji način:
Predsedstvo deželnega šolskega sveta ima deželnemu odboru predložiti osnutek statusa v izjavo v neprestopnem roku štirih tednov.
Po izjavi deželnega odbora ali brezuspešno preteklem neprestopnem roku je
eventualno revidirani osnutek statusa pred izložiti deželnemu šolskemu svetu v. končnoveljavno sklepanje.
Pri uvrstitvi učnih oseb v osebni status ima brez izjeme veljati, da se vsaka učna oseba uvrsti v višjo nego dosedanjo letno plačo.
Razen tega naj se deželni šolski svet pri uvrstitvi ozira na nastopne okolnosti:
a)	na službeno vedenje,
b)	na izvenslužbeno vedenje.
c)	na službeno starost.
§ 114. Poznejša uvrstitev, oziroma pomaknitev iz nižjega v prvi višji plačilni razred se izvrši po naslednjih načelih:
S prvim stalnim imenovanjem pride učna oseba v III. plačilni razred, se pomakne po desetih v III. plačilnem razredu dovršenih službenih letih v II. in po 15 v tem dokončanih službenih letih v I. plačilni razred
Dejanska pomaknitev v višji plačilni razred se izvrši s sklepom deželnega šolskega sveta po izjavi deželnega odbora.
Pogoj za pomaknitev bodi razen dovršene predpisane službene dobe tudi zadovoljivo službeno in izvenslužbeno vedenje učne osebe. Če ni tega zadnjega pogoja, je pomaknitev odložiti. Sme se pa izjemoma pri prav posebno hvalnemu službenem in izvenslužbenem vedenju skrajšati doba za pomaknitev s pritrditvijo deželnega odbora, toda največ vselej za pet let.
§ 115. Vse stalne denarne prejemke, ki jih dobiva učna oseba iz obveznosti posameznih oseb, iz ustanov i. e. jih — s pridržkom njih odmenila v posebne namene — pobira občina na račun šole in odpravlja dotičnemu davčnemu uradu.
§ 116. Užitki od njiv, vrtov (vinogradov), travnikov ali gozdov, katerih posest je zvezana z učiteljevim mestom, se
v	denar precenijo tako, da se od kata-stralnega čistega donosa vsake parcele odštejejo dotični davki s prikladami vred.
§ 117. Kolikor še manjka po precenit-
vi	teh užitkov (§ 116.) do najmanjšega zneska učiteljeve stalne letne plače, se
mu mora v mesečnih naprejšnjih obrokih iz normalnošolskega zaklada v gotovini izplačati.
§ 118. Za učno osebje samostojnih in najvišjih treh razredov osemrazrednih meščanskih šol določi plače ob njih ustanovitvi vselej posebe deželni šolski svet potem, ko prejme predlog dotičnega okr. šolskega sveta, oziroma občinskega zastopa deželnega stolnega mesta Ljubljane.
§ 119. Stalno nameščene učne osebe imajo po vsakih petih letih, ki so jih prebile nepretrgano in z dobrim uspehom na kaki javni ljudski šoli, do dokončanega 30. leta službene dobe pravico do službenih starostnih doklad, ki so pri učnem osebju meščanskih šol odmerjene vsaka z 10% vsakokratne letne plače, pri učnem osebju ostalih ljudskih šol brez ozira na letno plačo vsaka s 150 K.
Prvo petletje se začne šteti, in to ne glede na to, ali je učna oseba prebila službeno dobo na Kranjskem ali v kateri drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, z dnem prve stalne namestitve, vsako naslednje petletje pa se šteje po prejšnjem.
Službene starostne doklade prisojajo okrajni šolski sveti, v Ljubljani pa mestni šolski svet.
§ 120. Vsak voditelj (voditeljica) javne ljud. šole ima pravico do stanovanja, ki obstoji najmanj iz dveh sob in potrebnih stranskih prostorov in ki mu ga je, če le mogoče, odkazati v šolskem poslopju. Ako se mu tako stanovanje ne more dati. mu pristoji stanarina, ki znaša pri ravnateljih meščanskih šol in pri voditeljih občnih ljudskih šol v Ljubljani 700 K, zunaj Ljubjane v mestih, trgih in obrtnih krajih, ki jih s sklepom določi deželni odbor, 550 kron in v ostalih krajih v deželi 350 K.
Stalno nameščenim učnim osebam na javnih ljudskih šolah v Ljubljani pristoji brez ozira na plačilni razred 500 K stanarine.
Stanarine za učno osebje na javnih občnih ljudskih šolah plačujejo dotične šolske občine, za učno osebje na javnih meščanskih šolah pa dotični šolski okraji.
Stanarina se izplačuje v enakih obrokih ob najemninskih rokih, ki jih pove
okrajni šolski svet, drugače pa dne 1. februarja, 1. maja. 1. avgusta in 1. novembra. Stanarina ni vštevna v pokojnino.
§ 121. Vsaki stalno nameščeni učni osebi, ki ji je izročeno šolsko vodstvo, pristoja letna opravilna doklada.
Ta doklada znaša pri enorazrednih, dvorazrednih in trirazrednih ljudskih šolah 200 K, pri štirirzrednih in petrazred-nih ljudskih šolah 300 K in pri nadpetraz-rednh ljudskih šolah ter pri meščanskih šolah 400 K.
Opravilna doklada se izplačuje v štirih enakih obrokih dne 1. februarja. 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra in je vštevna v pokojnino, in to s tistim zneskom, ki ga učna oseba uživa tisti čas, ko se upokoji.
§ 122. Učitelji za neobvezne učne stroke in pa učiteljice za ročna dela v primerih, označenih v § 15., odst. 2. in 3., državnega zakona z dne 14. maja 1869. I., dobivajo stalno nagrado, ki je za vsako tedensko učno uro določena z letnimi 50 K.
§ 123. Za pouk na ekskurendni šoli dobiva dotična učna oseba nagrado, ki se ravna po razdalji od službenega kraja, in sicer znaša letna nagrada s potnino vred pri razdalji nad 5 km 500 K, pri razdalji nad 6 km 600 K. pri razdalji nad 7 kilometrov 700 K in pri razdalji nad 8 km 800 K.
§ 124. Vse na kaki javni ljudski šoli začasno ali stalno nameščene učne osebe se imajo zdrževati vsakega postranskega opravila, ki nasprotuje dostojnosti in časti njih stanu ali ki zahteva časa v fcvar natančnemu izpolnjevanju njih poklica ali ki provzročuje pristranost v službovanju.
§ 125. Okrajno šolsko oblastvo mora ob prestopkih v prednjem paragrafu izrečene prepovedi takoj strogo uradno postopati: kadar pa opazi prekršek te prepovedi, naj dotičnemu določi največ šest-tedenski rok. v katerem se mora odreči ali šolski službi ali postranskemu opravilu.
Zoper ta poziv je dovoljena pritožba do deželnega šolskega oblastva, ki jo je vložiti v osmih dneh in kar najhitreje rešiti.
LISTEK.
t Luka Trafenik.
Pri Sv. Florijanu pod Bočem na Štajerskem so pokopali dne 18. t. m. vetera-la slovenskega štajerskega učiteljstva, vpokojenega nadučitelja Luko Trafenika v visoki starosti skoraj 81 let.
Pokojnik je bil mož izrazitih svoj-stev. Kot domačin imovitih staršev se ni mogel ločiti iz rodnega kotička. Mimogrede je služboval v Studenicah in v Gu-štanju na Koroškem, potem pa nad 40 let v svoji rojstni župniji. Bil je samostojnih nazorov, ki se ni uklonil birokratskim predstojnikom in nemčurskim oblastim. Preko vseh predpisov in ukazov je poznal le narodno vzgojo. Po odhodu nemškutar-skega nadzornika je rekel učencem: »Bog z njim! Z nemščino naj nas pusti le v miru. Doma ne potrebujete nemščine, kdor pa pride po svetu, se je bo že naučil. Saj smo Slovenci brihtne glave«.
V tem duhu je vzgojil rod za rodom, posebno pa svojo rodovino. Njegov revolucionarni, narodni duh je prešel tudi na Bjegovega najmlajšega sina Cvetka, ki je ravno pred enim letom rajši zapustil svet, kakor da bi tlačanil v učiteljski bedi. Starejši sin Josip ie duhovnik v knezoškofij-
ski pisarni v Mariboru, znan glasbenik in prijatelj učiteljstva.
Izprevod je bil veličasten, kakršnega ondotna župnija še ni videla. Na grobu je govoril domači g. župnik, v imenu hvaležnih učencev in učenk pa se je ganljivo poslavljal pokojnikov sorodnik potovalni učitelj Ante Beg.
Miruj, neupogljivi duh! Blag ti spomin!	_
t Josip Jeglič.
Zopet se je zredčila naša vrsta za en člen: nadučitelj Josip Jeglič je umrl po dolgi in mučni bolezni 17. februarja t. 1., ne izpolnivši niti 30. leta svoje starosti!
Jeglič je bil doma s Podbrezij na Gorenjskem od čislane rodovine. Maturiral je leta 1904. ter je ves čas služboval v Selcih. Izpit učiteljske usposobljenosti je napravil 1909. 1., a za definitivnega učitelja je bil imenovan šele 1. 1911. tako kesno zaradi intrig gotovih ljudi. Ko je bil pred" par leti upokojen njegov prednik, nadučitelj Niko Stanovnik, je Jeglič postal nadučitelj trirazrednice v Selcih. Seveda tako gladko to ni šlo; a ker nobeden njegovih kolegov iz kolegialnosti ni hotel prositi za sicer lepo službo, uverjen, da ta pritiče le Jegliču, je naposled zmagal ter dosegel svoj smoter.	.... J ...i-m!:
Za družico na trnjevem potu učiteljskega življenja si je izbral gdč. Marijo Šliberjevo,hčerko vrle narodne in spoštovane rodovine iz Selc. Rodila mu je troje otrok, katerih eden je umrl: dva mu pa še živita, triletna Olgica in mlajši ji bratec Joško.
Jeglič je bil vesten učitelj, mož plemenitega srca, ki je bilo prepojeno ljubezni do slovenske mladine in domovine. Bil je značajen, napreden učitelj, ki ni prodal svojega moštva, svojega prepričanja za skledo leče. V družbi zmerom vesel in ljubezniv, se vendar v politiške boje ni spuščal, in marsikak rezek dopis je bil po krivici zarezan na njegov rovaš. Jeglič sploh ni bil prijatelj pisanja. Kolikor jaz vem, je bil kratek nekrolog njegovega tovariša rojaka v »Uč. Tov.« edini spis izpod Jegličevega peresa. Največja zabava blagega pokojnika je bilo to 2 lov, tarok, kegljanje.
Služba njegova ni bila lahka, zakaj opravljal je tudi od lanskega leta eksku-rendno šolo na Podlonku. Prihajajoč v potu svojega obraza s Podlonka, mi je večkrat tožil v Šliberjevi gostilnici o težavah, ki so združene s to službo. Ta naporna služba in prestrastna hoja na lov je zrahljala njegovo itak šibko zdravje. Jel je sumljivo pokašljevati, hirati, in hripavost njegova je rasla boljinbolj. Izprosil si je
bil daljšega dopusta, iskal pomoči pri zdravnikih in v ljubljanski bolnici, zaman!! Dne 17. t. m. je izdihnil ob 11. uri ponoči.
Pravili so mi, da so bili zadnji trenutki njegovega življenja jako srce presunljivi. Uro pred smrtjo je baje zahteval, da vidi hčerko Olgo... Z največjim naporom je dajal še navodila glede vzgoje svojih otrok.
Izvedevši, da se Jegliču slabo godi, sem ga obiskal v nedeljo 15. februarja 1.1. Pri Šliberjevih se mi je opomnilo, naj ga ne silim h govorjenju, ker da mu to škoduje.
Šel sem v šolo in Čim sem ga ugledal, sem se uveril, da ima isto bolezen, kakor blagopokojni moj brat Avgust, bivši c. kr. učitelj na vadnici v Gorici in znani slovenski skladatelj (t. j, sušica v dušniku).
Srce se mi je krčilo ob tem prepričanju. Bilo je navzočih več preprostih ob-iskalcev, sedečih za mizo. Sedel sem na stol ob njegovi postelji ter začel: »Dragi prijatelj! Govoril ti bom v nemškem jeziku, da ne bo razumela okolica!« In po* tem sem mu začel govoriti besede tolažbe, rišoč mu ničnost tega življenja. Poudarjal sem posebno živ zgled iz svojega življenja, kako plačilo sem dobil za vsestransko svoje delovanje itd. Končno sem ga zagotavljal, da je smrt le preporod k! boljšemu življenju. Ginjen m nepremično
.......m
p»
Če meni komisija, da zadostujejo podana dokazila, izreče potem razsodbo o stvari sami.
Razsodbo je izdati pismeno in mora obsegati izrek o krivdi in kazni ter razloge.
Po eno razsodilo je vročiti obdolžencu, deželnemu, okrajnemu in krajnemu šolskemu svetu.
Razsodba disciplinarne komisije je končnoveljavna in ni zoper njo pravnih lekov.
Deželni šolski svet mora brez odloga ukreniti odredbe, ki izvirajo iz disciplinarne razsodbe.
§ 150. Odpust iz šolske službe ima deželni šolski svet brez disciplinarne razsodbe odrediti, če je bila proti učni osebi izrečena kazenskosodna obsodba, ki jo izključi od pasivne volilne pravice 2a občinski zastop. (Oddelek III. § 48. drž. zak. z dne 14. maja 1889. L).
§ 151. Vsak odpust iz šolske službe je naznaniti ministru za bogočastje in uk, ki priobči, to deželnemu šolskemu svetu drugih v državnem zboru zastopanih dežel.
§ 152. Okrajni šolski svet mora odstaviti učno osebo in ji ustaviti prejemke za čas sodne disciplinarne preiskave, ako zahteva učiteljski ugled, da se takoj odstrani iz službe za dobo preiskave.
Pritožba zoper odstavitev nima odložilne moči.
§ 153. Ako bi bilo preživljenje odstavljene osebe ah njegove rodbine v nevarnosti, mora okrajni šolski svet obenem določiti preživnino, ki mu jo je dajati in ki sme znašati največ dve tretjini letne plače, katero je imel tedaj, ko je bil odstavljen.
Ako se pozneje spozna za nekrivega, mu je povrniti, kar je začasno izgubil službenih dohodkov.
* *
Poslanec tov. Gangl je na seji šolskega odseka dne 26. t. m. podal v imenu kluba poslancev N. N. S. nastopno izjavo:
Najvažnejše in najnujnejše socialno vprašanje, ki ga naj bi rešil deželni zbor še v lem zasedanju, je ureditev službenih prejemkov kranjskega učiteljstva, katera ureditev naj bi se zaradi nujnosti in neod-ložljivosti ter zato, ker so v ta namen deželi na razpolago potrebna materialna sredstva, izvedla takoj sama zase, in sicer z veljavnostjo odi. januarja 1914.
Obžalujem, da se spravlja to poglavitno socialno vprašanje v zvezo z drugimi določbami šolskega zakona, ki so bile — vsaj kar se šolskega nadzorstva tiče — uzakonjene komaj dne 23. oktobra 1912, dež. zak. št. 66.
Ako se je v pretekji poslovni dobi deželnega zbora obravnaval in sklepal zakon o šolskem nadzorstvu sam zase, ako je bil ta zakon komaj sankcioniran, ne more biti pač nobenega vzroka in izgovora, da bi se tudi službeni prejemki učiteljstva ne mogli ali ne smeli uzakoniti sami zase.
Iz dejstva pa, da se rešitev krušnega vprašanja kranjskega učiteljstva spravlja v odvisnost z drugimi, s tem vprašanjem po bistvu ločenimi vprašanji, izvira sumnja, dase hoče regulacija sama za-vleči, v čemer nas potrjujejo nekatere določbe v tem zakonskem načrtu, ki se more o njih z vso gotovostjo soditi, da jih vlada ne more predložiti v Najvišjo sankcijo, ker jemljejo učitelj stvu pravico, iskati svojim interesom zavetja in pomoči pri višjih oblasteh; n. pr. določba, da je razsodba disciplinarne komisije kon-
čnoveljavna in da ni zoper njo pravnih lekov. (§ 149. odstavek 10, zak. načrta).
Toda vzlic temu bi bila N N. S. pripravljena sodelovati ob razpravah tega zakonskega načrta, ako bi ta vsaj od daleč odgovarjal njenim principom glede na uredbo šolstva in gmotnega vprašanja učiteljstva.
Ampak določbe tega načrta stoje z našimi načeli v diamentralnem nasprotju in so učiteljstvu v nekaterih točkah celo na kvar, da ne moremo pri njih uzakonitvi prevzemati nobene odgovornosti To odgovornost naj nosi večina sama!
Že ta programna načelna razlika nam ne daje nič upanja, da bi imelo naše sodelovanje kaj uspeha, da bi naši izpremi-j njevalni predlogi ublažili, izbrisali silo in ikrivico, ki se potom tega zakona obeta učiteljstvu. Naše sodelovanje je nemogoče in bi bilo brezuspešno tudi zategadelj, ker je bila na zadnji javni seji deželnega zbora vojvodine Kranjske iz ust poslanca in k 1 u -bovega načelnika večine izrečena v parlamentarnem življenju doslej neznana beseda, da bo večina odklonila vsak predlog, ki pride od naše strani!
Končno pa je naše sodelovanje nemogoče zlasti še zato, ker nečemo in ne moremo biti udeleženi ob prevaranih upih kranjskega učiteljstva, ker nečemo in ne moremo biti izdajalci njihovih vitalnih zahtev, ker nečemo in ne moremo dati povoda novim bolestim, vzdihom in solzam!
Odgovornost — kakor že rečeno — naj nosi za vse to stranka večine!
Zahteve N. N. S. glede na končno ureditev službenih prejemkov učiteljstva so izražene v našem nujnem predlogu, ki smo ga vložili dne 5. t. m., ki pa še ni prišel na utemeljevanje.
Te zahteve naše stranke se popolnoma krijejo z zahtevami vsega avstrijskega učiteljstva, kar nam dokazuje tudi spomenica Slomškove Zveze z dne 11. februarja t. 1., ki se v svoji točki III., št. 2, izreka solidarno s temi zahtevami.
Ako bi v tem odločilnem trenutku odrekli učiteljstvu upravičenost in utemeljenost njegovih zahtev, bi s tem pokazali, da ne znamo ceniti njegovega kulturnega dela in da mu nečemo zagotoviti tiste eksistence, kiodgovarja bistvu § 55. drž. šol. zakona.
N. N. S. ve, da je le četrtstoletnemu skupnemu delu vsega avstrijskega učiteljstva pripisati zaslugo, da dobe dežele pre-odkaze od države; N. N. S. pa je tudi prepričana, dasotipreodkazi namenjeni v prvi in edini vrsti učiteljstvu.
Ta denar je torej denar učitelj-stva, in to povsem opravičeno zahteva, da se od njega samega pr i -borjeni denar porabi samo za uči-tel jstvo!
In z ozirom na sredstva, ki jih dobi naša dežela od države, bi se lahko plače našega učiteljstva izenačile plačam državnih uradnikov od XI. do VIII. činovnega razreda. Potem bi bilo tega krušnega boja konec, in uvedene bi bile normalne razmere.
§ 112 tega načrta pa ni samo docela nasproten temu postulatu, nego n. pr. v I. razredu niti za vinar ne izboljšuje — kar se tiče temeljne plače — položaja sedanjega učitelja I. plač. stopnje in je n. pr. učitelj v
IV. oddelek.
O disciplinarnem postopanju proti učnemu osebju.
§ 137. Vsako vedenje stalno ali začasno nameščenih učnih oseb, ki je nasprotno njih dolžnostim, pograja kot službeni pregrešek ali šolski voditelj ali okrajni šolski svet ustno ali pismeno ter opozori obenem na zakonite nasledke ponovne prekršitve dolžnosti ali pa kaznuje tako vedenje deželni šolski svet z disciplinarno kaznijo.
§ 138. Disciplinarne kazni so:
a)	ukor:
b)	globe do 100 K;
c)	vzetje šolskega vodstva:
d)	prestavljanje na drugo učno mesto ob lastnih stroških:
e)	izguba pravice do ene ali več službenih starostnih doklad;
f)	nepomaknitev v višji plačilni razred ali poznejša pomaknitev;
g)	odpust iz službe.
Globe se stekajo v normalnošolski zaklad in se pobirajo z utržki od službenih prejemkov dotične učne osebe.
§ 139. Ukor je vselej pismen in mora obsegati pretnjo, da se bo strožje postopalo, ako dotična oseba iznova prekrši svoje dolžnosti.
Po triletnem brezgrajnem vedenju se dotični osebi ta kazen več ne šteje.
§ 140. Šolsko vodstvo se sme vzeti kazensko z izpremembo ali brez izpre-membe službenega kraja, vselej pa izgubi dotična oseba prejemke, ki so z vodstvom v zvezi.
§ 141. V tem primeru in tudi pri premestitvi na kako drugo učno mesto v istem okraju mora disciplinarna razsodba obenem določiti vrsto, v katero je poslej dotičnega všteti pri učnem osebju njegovega službenega kraja.
§ 142. Disciplinarna komisija ni pri prisojanju v § 138. navedenih disciplinarnih kazni vezana na nobeno povrstno uporabo kazni.
§ 143. Odpustiti pa se sme iz šolske službe učna oseba praviloma le tedai, ako vkljub najmanj eni disciplinarni kazni iznova zelo zanemarja ali krši službene dolžnosti.
Takoj se sme odpustiti samo tista učna oseba, ki je jako zlorabila straho-valno oblast, se hudo pregrešila zoper vero in nravnost.
§ 144. Disciplinarna komisija za uči-teljstvo obstoji:
a)	iz načelnika in njegovega namestnika:
b)	iz treh od deželnega šolskega sveta imenovanih članov in iz enoliko nado-mestnikov;
c)	iz enega člana sodniškega stanu in njegovega nadomestnika:
d)	iz poročevalcev (referentov).
Načelnika in njegovega namestnika
imenuje deželni odbor.
Pod c) navedenega člana in njegovega nadomestnika imenuje predsedstvo c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu na podstavi ternopredloga deželnega šolskega sveta izmed sodnikov glasovalcev c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani.
Poročevalce imenuje deželni odbor izmed pravnoizobraženih deželnih uradnikov, ki so politično-praktični izpit prebili z uspehom.
Stroški disciplinarne komisije se plačujejo iz normalnošolskega zaklada.
§ 145. Disciplinarna komisija je konstituirana. kadar so imenovani načelnik, njegov namestnik in poročevalci.
me je gledal in poslušal bolnik.. Ko sem vstal in mu rekel: »Dragi Josipe, obiščem Te kmalu zopet« — tedaj se mu je vdrla debela solza po bledem licu in, poproživ-ši mi roko, dahnil je komaj slišno: »Da, da, dragi Janko, kmalu me zopet obiščeš, ko me boš kropil.«
Rosnim očesom sem naglo zapustil sobo.
In zgodilo se je tako, kakor je rekel: že v petek, 20. t. m., sem bil zopet v šoli v Selcih, raz katero je plapolala črna zastava, da tovariša pokropim in se udeležim njegovega pogreba. Ta je bil jako lep. Udeležilo se ga je precej tovarišev in to-varišic, na čelu jim okrajni šol. nadzornik, g. Karel Simon. Med pogrebci si videl ljudi vseh slojev. Pogled na žalujočo in bolehno soprogo bi bil omečil kamenito srce! Udeležila se je pogreba šolska mladina z zastavo, ognjegasci, sorodniki in nebroj žalujočih. Pod vodstvom tovariša V. Rusa so tovariši pevci zapeli ganljivo žalno pesem pred šolo in na pokopališču. Žalni izprevod je vodil predsednik kraj-nega šolskega sveta, župnik J. Kepec, ob asistenci kaplana Tavčarja in pokojnikovega brata, frančiškana Jegliča. Veliko vencev je dičilo krsto. V cerkvi sta proizvajala Gruberjev »Requiem« g. Anton Tevž in tovariš Janko Mihelčič. prvi kot organist, drugi kot pevec-baritonist. Rešila sta svojo nalogo izborno. Tevž je
Načelnik pozove brž, ko je bil imenovan. deželni šolski svet, naj imenuje v § 144. pod b) navedene tri člane in zaradi imenovanja pod c) predloži predsedstvu višjega deželnega sodišča terno-predloge.
Če člani pod b) in c) iz kateregakoli vzroka niso še imenovani, ko je preteklo 30 dni po tem pozivu, ne vpliva to na sklepčnost disciplinarne komisije.
§ 146. Disciplinarna komisija nastopa uradoma ali vsled ovadbe.
Ovadbe je podajati načelniku disciplinarne komisije.
Ako meni načelnik, da je povoda za disciplinarno postopanje, izroči zadevo enemu izmed poročevalcev kot preiskovalnemu komisarju v izvršitev preiskave in obvesti o tem obdolženca in deželni šolski svet.
Preiskovalni komisar ima dejanski stan po spisih dognati in obdolžencu v opravi-čenje oponositi.
Ustne izpovedb^ obdolženčeve, prič in pojasnilcev je po zapisnikarju zapisati v zapisnik.
Okrajni in krajni šolski sveti in krajni šolski nadzorniki morajo uradno poslovanje preiskovalnega komisarja na njegovo zahtevo podpirati in nemudoma izvršiti zaslišbe, ki jih zaprosi.
Po dovršeni preiskavi predloži preiskovalni komisar spise načelniku disciplinarne komisije v nadaljnje uradno poslovanje.
Če smatra načelnik obdolženčevo opra-vičbo za zadostno, ustavi nadaljnje postopanje in naznani to pismeno obdolžencu in deželnemu šolskemu svetu.
Če se mu pa ne vidi zadostna, odredi ustno disciplinarno obravnavo.
K tej je povabiti:
a)	obdolženca;
b)	v § 144. pod b in c navedene člane in
nadomestnike;
c)	poročevalca, ki ga je načelnik določil
za ustno disciplinarno obravnavo.
Preiskovalni komisar je izključen od te
obravnave in se sme pri njej samo kot priča zaslišati.
§ 147. Disciplinarna komisija je sklepčna, če sta razen načelnika in njegovega namestnika navzočna še dva člana.
Ako ni razen načelnika in določenega poročevalca prišel ob določenem času noben član disciplinarne komisije, je načelnik upravičen svojega namestnika privzeti kot tretjega glasovalca.
Kot zapisnikar mora poslovati pravno izobražen deželni uradnik.
§ 148. Obdolženec se sme pri obravnavi posluževati zagovornika, ki si ga izbere izmed svojih stanovskih tovarišev ali izmed oseb, vpisanih v zagovorniškem imeniku.
§ 149. Obravnava se začne z navedbo stvari. Načelnik ali, če je on zadržan, njegov namestnik vodi obravnavo.
Ko so ugotovljene obdolženčeve gene-ralije, poda poročevalec objektivno poročilo o uspehu preiskave in razloži natančno ob-dolžne točke, a ne da bi izustil kako mnenje o, krivdi ali nekrivdi.
Če je obdolženec prišel k obravnavi, dobi takoj po poročevalcu besedo v svoj zagovor.
Potem se zaslišijo priče in izvedenci, ki so se morebiti povabili, naposled pa dobita končno besedo obdolženec in njegov zagovornik.
Disciplinarna komisija odloČi v tajnem posvetovanju z večino glasov. Tudi pred sednik glasuje. Pri enakem številu glasov velja mnenje, ki je obdolžencu ugodnejše.
Komisija mora najprej odločiti, je li dokazovanje smatrati za zadostno ali naj se odredi dopolnitev.
mlad, spreten organist, a tovariš Mihelčič je briljiral s svojim fenomenalnim baritonom. Škoda, da se mladi tovariš stalno ne posveti pevski karieri!
Na pokopališču je Jegliču v slovo ganljivo govoril g. nadzornik sam. Potem smo tiho in resno odšli ter se v gostilnici Jegličevega tasta, g. Fr. Šliberja, sestali k obedu. Gosp. Šliber nam je brezplačno postregel z izbornim rizlingom, na čemer mu bodi lepa hvala.
In sedaj počivaš, dragi Josipe, na pokopališču v Selcih ob znožju gora, ki sem jih opeval jaz v pesmi »Na Gorenjskem« v »Zvončku«. In zdi se mi, kakor da citiraš maje verze:
Ko izdihnem, v vašem znožji jaz trpin bom pokopan, mir užival bodem božji, ki mi tu je bil neznan... Sladko počivaj, blaga duša! Bukovica. 23. februarja 1914.
_ Janko Leban.
ERLINDA BERNARDOVAr
Moje potovanje po Švici.
(Dalje.) Genova (Geni),
imenovana »švicarski Pariš«, ima samo 125.000 prebivalcev, toda nudi meščanu
kakor tujcu isto, kot mesto s 500.000 prebivalci. Razprostira se ob jezeru in na obeh bregovih Rhône. V prvem stoletju je bilo mesto Allobrogov, pozneje so ga dobili Burgundi, Franki, Nemci.
J. Kalvin in drugi reformatorji so učili tukaj nove nauke. L. 1712. rojen Jean Jacques Rousseau je tukaj izdal svoje prve knjige, ki jih je dal magistrat se-žgati.
Leta 1798. je postala Geneva glavno mesta kantona, ki je pristopil leta 1814. kot 22. k švicarski zvezi. Da vidimo takoj življenje v mestu, stopimo s kolodvora v najbolj živahno ulico »Rue du Montblanc«. Prava velikomestna cesta z velikimi trgovinami pada polagoma proti jezeru.
Odloživši v hotelu prtljago, smo nadaljevali po isti cesti ogled mesta, katerega največje zanimivosti hočem na kratko omeniti.
Mimo monumentalnega poslopja glavne pošte v renesanskem slogu in angleške cerkve pridemo k jezeru do 21 m širokega in 260 m dolgega Montblanc-mo-sta. Razgled raz most je prekrasen. V ozadju snežniki z Montblankom, spredaj mali in veliki Salev. pred nami pa svetlo-višnjevo jezero.
Po drugem mostu pridemo k otoku Rousseauja, okrašenemu z njegovim spomenikom.
Plače du Mulard (Mulardov trg), to so zgodovinska tla. Tu so nekdaj politiški govorniki in voditelji govorili ljudstvu, tu je Kalvin oznanjal nove nauke. Danes se na tem kraju razprostira lep cvetlični vrt, kjer svira večkrat laški orkester najnovejše komade.
Najbolj živahno je na trgu »Bel Air«, kjer se križa večina električnih železnic.
Omeniti moram tudi stolp na otoku jezera, ki je bil — kakor pravi staro poročilo — zidan že za Julija Cezarja. Pred tem stolpom so obglavili junaka Berthe-lierja, ki so mu v poznejših časih postavili spomenik. Na nasprotni strani je veliko, pokrito tržišče.
Sredi novega trga (Plače Neuve) se dviguje velik spomenik, ki predstavlja generala Dufourja na konju. Pred njim stoji konzervatorij, na desno mestno gledališče in poleg muzej Rath.
V bližini je Batiment electoral. katerega glavna dvorana ima prostora za 8000 ljudi in se rabi za volitve, razstave in tudi koncerte.
Na desno leži Viktoria Hali, v čigar dvorani, ki je baje najlepša v Evropi, ima 2000 ljudi prostora. To hišo je daroval mestu prejšnji angleški konzul Barton.
_ (DaljeJ.
Ljubljani po tem načrtu za 40 K prikrajšan pri stanarini.
In takemu zakonskemu načrtu vendar- ne smemo prisojati tendence, da hoče učiteljstvu regulirati plače na boljšo stran.
Opozarjam tudi, da je § 154., zadnji odstavek, v nasprotju s § 56 drž. šol. zakona, ki določa, da se je treba pri pokojnini ravnati po tistih pravilih, ki so veljavna za državne uradnike. Ker je to nekak okvirni zakon, bi se morali brezpogojno po njem ravnati. Tako je tudi krivično, da sta-narinajni vštevna v pokojnino (§ 158.), kakor da bi vpokojen učitelj ne rabil več stanovanja.
V	oddelku o disciplinarnem postopanju proti učnemu osobju beremo toliko krutih določb (§ 138, § 142, § 149), toliko prostega polja za možnost discipliniranja (§ 146), tudi nejasnosti (§ 141) ter končno izklju čitev učiteljstva iz disciplinarne komisije (§ 144), da je naše sodelovanje pri uvel javljenj u teh in takih določb absolutno nemogoče!
V	zakcnu o šolskem nadzorstvu vidimo tudi to pot določbe, ki smo jim principi-alno nasprotni (krajni šolski nadzorniki, § 11. g) in i), § 13. h) in i), § 18 ), ki smo jih izkušali na korist šoli in ugledu učiteljstva odpraviti že v zadnji poslovni dobi deželnega zbora, ki pa kakor v zasmeh in nasprotovanje zopet v tem zakonskem načrtu bijejo v obraz dobri in stalni preosnovi našega šolstva.
Vrhutega pa nam ponuja ta zakonski načrt novo nadzorovalno oblast, po v posebnem §, t. je v § 47., daje deželnemu glavarju v vojvodini Kranjski pravico, da se sme vsak čas osebno ali po članu, ki ga on odbere, prepričati o stanju šol v deželi, v ta namen tudi kot poslušalec biti navzoč pri pouku in to, kar bi morebiti opazil, sporočiti predsedniku deželnega šolskega sveta! Določba § 18. in ravnokar citiranega novega paragrafa more imeti za posledico le motenje pouka, torej je brez vsakega praktičnega pomena.
Naravnost kvarno pa utegne vplivati določba § 66., ki praviloma ustanavlja 6-letno šolsko dobo, ki se mora proti njej v interesu naše splošne kulture N. N. S. od ločno izreči. Poleg tega pa nasprotuje ta določba tudi § 21. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62.
V	§ 10. in 14. je prikrajšan učitelj v svoji državljanski pravici, ki mu je zajamčena v členu III. državnega osnovnega zakona, med tem ko zastopniku cerkve v § 14. ta pravica ni odvzeta, kar je zopet v nasprotju z bistvom člena II in XIX. državnega osnovnega zakona.
Učiteljstvu pa je možnost resničnega in lastnega zastopstva vzeta z določbo § 38. in § 39. tega načrta, čemur je naša stranka nasprotovala že v pretekli dobi.
V	načrtu nadalje pogrešamo zagotovilo absolutne pravičnosti časovnega napredovanja (§ 99., § 114), vidimo pomanjkljivost v § 104., nepopolnost v § 111., čujemo govoriti o meščanskih osemrazred-nih šolah (§ 110., § 111.), ki jih sploh ni — tako da dela ves načrt vtisk hitrega in površnega dela, ki ima tendenco protekcije in nad vse pričakovanje do skrajnosti brušene osti!
Ker ne uvažuje nikjer opravičenih željž učiteljev-vojakov ter zameta vsa leta pred usposobljenostjo (§ 159.), zato je v celoti in posameznostih nesprejemljiv za nas!
Kar se tiče naših zahtev, so te dobile izraza v izenačenju učiteljic z učitelji in v pasivni volilni pravici učiteljic Ali teh dvoje pravic je v primeri z vsemi drugimi slabostmi kakor plamen sveče, ki ga ni videti v sijajni solnčni luči.
Iz teh razlogov za ta načrt ne bom glasoval in se podrobne debate — ako ostane vse neizpre-menjeno, kakor je v načrtu — ne morem udeležiti.
V specialni debati je padel predlog, naj se plače učiteljstva izenačijo plačam državnih uradnikov in ostane enakost učiteljic z učitelji.
Sprejete so bile temeljne plače:
I.	razred 2000 K
II.	n 1700 „
III.	„ 1400 „
Namesto petletnic se sprejmo triletnice (deset) po 100 K; pri oženjenih, če niso žene učiteljice, po 160 K. Stanarina: v Ljubljani za voditelje 700 K, če so oženjeni °50 K, zunaj Ljubljane v mestih, trgih in 'ndustrijalnih krajih 450 K (oženjeni 550 K), drugod po deželi 250 K (oženjeni 350 K). °stalo učiteljstvo v Ljubljani 500 K (ože-"jeni 700 K). — Provizorični dobe 800 K
12003' 2 usPos°k'ienostn'm izP't°m Popoldne ob 4. se seja nadaljuje.
Uvažujte!
Od somišljenika in dolgoletnega naročnika smo prejeli to le pismo:
Polemika v „Učiteljskem Tovarišu" mi ni všeč. Pri drugih stanovih ni kaj takega. — Če hočejo nekateri »mladi" dajati nasvete, naj jih pismeno pošljejo upravnemu odboru Zaveze pred njenim zborovanjem. Če so nasveti dobri, jih bomo gotovo vsi uvaževali in sprejeli, če bodo pa taki, kakršni so bili oni lansko leto glede „Učit. Tovariša", pa jih bo večina odklonila.
Z javno polemiko pa dajemo svojim nasprotnikom — prijatelj nam ni nihče — samo orožje v roke, ki ga bodo ob prvi priliki porabili proti nam. To bo bič, ki si ga s to polemiko sami spletamo in v boju za naše skupne interese osivele in zaslužne tovariše, ki so zaradi nas marsikaj pretrpeli, pomagamo bičati, ker jih menda nasprotniki še premalo tepol
Naši zaslužni in delavni voditelji naj se kar v zemljo pogreznejo, Zaveza se naj razpusti, saj nima programa . . . Sram me je, da je tako! Oprostite, da tako pišem a verjemite, da me žalosti. Kar smo s trudom in žrtvami sezidali, naj Zavezarji sami podero, kar niso mogli podreti in razrušiti naši sovražniki!
Temu pismu nimamo ničesar drugega pristaviti, nego samo apelujemo na razsodnost z vzklikom: Uvažujte!
Družba sv. Mohorja in učiteljstvo.
Že dva dopisnika sta se oglasila v zadnjem času v „Učit. Tovarišu" glede na stališče učiteljstva napram Mohorjevi družbi. Dovolite, tovariš urednik, da tudi jaz povem svoje mnenje v tej zadevi!
Znano je pač vsem, gotovo pa najbolj duhovščini, da so bili učitelji svoječasno navdušeni podporniki Družbe sv. Mohorja. In ravno učiteljstvo ima največ zasluge na tem, da se je Družba pospela do tako im-pozantnega števila članov, kakršnega ne šteje menda nobena podobna družba v vsej državi.
Učiteljstvo je ravno tisti činitelj, ki je slovenski narod dvignil v izobrazbi tako visoko, da ima takorekoč najmanj analfabetov izmed vseh narodov naše države.
Ko bi ne bilo učiteljstva, bi bil naš narod še danes na taki stopnji omike, kakor tedaj, ko so še neučitelji imeli šolo v oblasti in je bilo takrat na deželi čez 80% analfabetov. Pa tudi neposredno je učiteljstvo vplivalo, da je Družbi pristopilo tako ogromno število članov. Marsikateri učitelj — pisatelj je z leposlovnimi in znanstvenimi spisi zalagal Družbo. Učitelji so nabirali člane od hiše do hiše. Spominjam se, da me je župnik naprosil, naj se potrudim, da naberem v svojem službenem kraju vsaj nekoliko članov za Družbo. Kep/je bil župnik bolehen, ni mogel tega storiti, in drage volje sem prevzel to nalogo ter dosegel z neumorno agitacijo, da je pristopilo Družbi čez 60 članov, a v prejšnjih letih ni bilo v dotični vasi niti 10 oseb vpisanih v Družbo.
Čez nekaj let sem prišel v službo v gorsko vas, kjer se je pečal ondotni župnik bolj z živinorejo nego z drugimi opravili. Pasel je poleg brumnih krščanskih ovčic tudi svoje lepo rejene cike in se ni zanimal, a še manj brigal za Družbo sv. Mohorja. In zopet sem hodil od hiše do hiše ter nabiral člane za Družbo.
Tako je delalo učiteljstvo tlako za ono družbo, ki je v zahvalo z znanimi pamfleti proslavljala svoje podpornike. Grda nehva-ležnost in umazanost diči v tem oziru Družbin odbor!
Zategadelj je dolžnost vsakega učitelja in vsake učiteljice, ki drži kaj na stanovski ponos, da ne dela več stafaže taki družbi, ki pita v zadnjih letih naš narod skoraj zgolj s čtivom neprebavne vsebine, namesto, da bi ga izkušala kulturno dvigniti z leposlovnimi in znanstvenimi spisi. Naša deviza bodi takemu ravnanju primerna!
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem.
V okožnici od 16. febr. t. 1. smo Vas opozorili, da ste pripravljeni na event. de-monst. zborovanje, ki bi ga bil sklical Leh-rerbund. Danes pa Vas obveščamo, da se tako zborovanje zaradi sklepa Lehrerbundove seje, ki se je vršila v sredo, 18 febr., od 8. do polu 1. ure ponoči ne bo vršilo, in sicer ker bi to stalo ogromne vsote in ker bi na tak način mogoče izsiljena regulacija ne mogla biti kaj popolnega. Čas je prekratek, povrh pa še dežela nima izplačanih državnih predodkazov.
Lehrerbund je sklenil, naj tovariš dež. poslanec Otter v tem zasedanju predlaga, da ima deželni odbor do prihodnjega zasedanja izdelati našim zahtevam primeren plačilni
zakon; od tega zasedanja pa se zahteva odprava tretjinenja definitivnih podučitelj-skih let.
V četrtek, 19. februarja, se je podal ves Bundov odbor — tudi Sloveoci — v dežel, zbornico, kjer so konferirali z načelniki vseh klubov ter dobili zagotovilo, da dobimo v jeseni ali prihodnjo pomlad moderni plačilni zakon; tudi so obljubili odpravo tret-jinenje podučiteljskih let.
Situacija za nas je precej ugodna, potrebno nam je previdno postopati in ne forcirati naših zahtev.	Vodstvo.
Mladim Tolmincem!
Mlajše učiteljstvo se je začelo "živahno gibati. Ono noče lenariti, ampak hoče napredovati z duhom časa, hoče se izpopolnjevati. Učiteljski stan ima mnogo sovražnikov, ki se zaletavajo vanj in ga izkušajo ponižati, ugonobiti. Kdo pa stopi tem sovražnikom nasproti, ako ne mladina? Mladi, krepki fantje in možje se ne bojijo ran. Oni hočejo zmagati, ali pa v tem krutem boju pasti.
Tudi mi Tolminci nimamo ravno preveč prijateljev. To nam kaže sedanjost, še jasneje pa nam bo pakazala bodočnost. Ali bomo tedaj popolnoma brezskrbno, razkropljeni kakor smo, čakali, da nam jih začnejo nakladati? Kajneda, popolnoma mirno bomo sprejeli vojaških petindvajset, pa bomo rekli: Bog plačaj! Vse kaže, da bo res tako. Naše učiteljsko društvo obstoji, a do sedaj spi spanje pravičnega. Nobenega ni, ki bi nas začel cukati za rokav. Mladi in stari krepko spimo, da se sliši naš monotoni glas daleč naokolo.
Kaj pa je krivo, da ravno mi Tolminci, bivajoč v svežem planinskem zraku, tako lenarimo? Na Tolminskem nas je nastavljenih 92 učiteljev in učiteljic. Ko je pa sklican kak sestanek — kar se pa jako pogosto zgodi — tedaj se zbere v izrednem slučaju ogromna množina 1—15 oseb. Kaj ne, to je stanovsko zavedna in organizirana četa! O jerum, jerum, Bog se nas usmili! Ali je dovolj, ako pošljemo vsako leto one tri kronice blagajniku našega društva (ako sploh kdo kaj pošilja)? Do sedaj nam je bilo to dovolj, za naprej pa to ne sme več biti. Ne zvračajmo krivde eden na drugega, temveč trkajmo se na prsa, recimo: „Mea culpa, mea culpa!" in poizkušajmo se poboljšati. Na noge, mladina, ker zunaj je dan! Na noge vi vsi, ki še čutite mladeniško kri v svojih žilah in kaj ljubezni do učiteljskega stanu v svojem srcu! Na noge posebno ti, mladina, ker bodočnost je mladine!
Tovariši, ne hudujte se na te vrstice, potreba je, da spoznamo sami sebe!
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za celjski okraj
zboruje v četrtek, dne 5. marca t. 1. ob pol 11. uri v okoliški šoli v Celju.
Dnevni red:
1.	Zapisuik.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev.
3.	Volitev delegatov za Zvezo.
4.	O sanaciji Zavezinega dolga.
5.	O načrtu za novi Zavezin poslovnik.
6.	Druge društvene in organizačne zadeve.
7.	Še nekaj opomb o naši vzgojni nalogi; podava podpisani.
8.	Vprašalna skrinjica, predlogi, slučajnosti.
Prosim, pripravite se za posamezne točke dnevnega reda, pridite k zborovanju vsi in sicer točno. Ne samo: eden za vse, ampak tudi: vsi za enega! Nujno vabi Franc Brinar, t. č. predsednik.
Siovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 5. sušca 1914, ob pol 10. uri predpoldan v Slov. Bistrici v hotelu „Avstrija" ob nastopnem vzporedu:
1.	Citanje zapisnika o zadnjem zborovanju.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Volitev delegatov za letošnje Zvezi-no zborovanje v Mariboru in za Zavezino v Pulju.
4.	Predavanje tov. Gselmana; tema: Ljudskošolski učitelj; njegova naloga in predizobrazba.
5.	Slučajnosti.
Polnoštevilne udeležbe članov pričakuje
odbor.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 12. marca ob pol 3. uri popoldne na Gomilskem.
Dnevni red:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Ob 40tetnici „Sav. učitelj, društva poroča tov. I. Jakše.
4.	Poročilo odbora glede praznovanja društvene 401etnice.
5.	Volitev delegatov za zborovanje Zveze.
6.	Volitev delegatov za zborovanje Zaveze.
7.	Slučajnosti.
, Upamo in pričakujemo, da se udeleži I tega zborovanja vse učiteljstvo Vranskega 1 okraja. Na tem zborovanju se nam bo podala kolikor mogoče jasna slika o 401et-nem delovanju „Sav. učit. društva". Točno ob 1. uri se vrši pevska vaja. Tovarišice pevke in tovariši pevci naj store v polnem obsegu svojo dolžnost!
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem je imela v nedeljo, dne 15. februarja odbotovo sejo, katere glavni namen je bil, zavzeti stališče napram regulaciji naših plač ter določiti potrebno za letošnje delegacijsko zborovanje in občni zbor.
Glede prve točke se zavzame Zveza za to, da se uravnajo plače učiteljstva po plačah državnih uradnikov skup. C. Lehrer-bundov osnutek za izboljšanje plač ima toliko hib, da bi moral biti popolnoma predelan.
Zveza se izreče za od Lehrerbunda nameravano demon, zborovanje ter deputacijo k vladi, a morajo v deputaciji biti zastopani slov. učitelji; sploh se zahteva od Lehrerbunda, da v vsako deputacijo povabi tudi predsednika naše Zveze. — Postopanje slov. odbornikov Lehrerbunda v sejah za razde-delitev draginjske doklade 1914 se vzame z odobrenjem v znanje.
Letošnje Zvezino delegacijsko zborovanje se vrši na Velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldne v Mariboru, občni zbor pa drugi dan, v torek, ob polu 10. uri istotam. Potrebne predpriprave izvrši Mariborsko učiteljsko društvo. Na obč. zbor, pri katerem govori tov. Požegar ter bo naprošen za predavanje tudi ravnatelj Schreiner, povabimo tudi mariborske učiteljiščnike.
Okr. društva naj v svojih zborovanjih meseca marca razpravljajo o sanaciji Zave-zinih listov ter o Zavezinem „Poslovnem redu"; o prvi točki naj pošljejo tozadevne predloge tovarišu Černeju v Griže, o drugi točki tov. Brinarju v Gotovljah, in sicer najmanj do 1. dne aprila. Pri deleg. zborovanju govorimo tudi o temah, ki bi naj prišle na dnevni red pri Zavezini skupščini.
Zveza je sklenila predlagati, da prevzame izdajo Roč. zapis. Zaveza v lastno režijo, nadalje se naprosi uredništvo „Tovariša", da se pred objavo dopisov, kakršen je bil v 4. štev. „Tovariša" iz mariborskega okraja, obrne po informacije pri Zvezinem, ali pri predsedniku dotičnega okrajnega učiteljskega društva.
Društva je opozoriti, da naznanijo vodstvu najmanj do 1. aprila število članov, odbor, delegate, plačajo vsaj nekaj članarine in davek v obrambni sklad. — Imenik učnih oseb brez službe je poslalo do sedaj še komaj, eno društvo.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje dne 5. marca 1914 točno ob 10. uri po sledečem redu:
1.	Dopisi od Zveze, od Zaveze.
2.	Poročilo o porabnosti Krulčeve ter Widrove Začetnice.
3.	Poročilo o ukrepih Lehrerbunda v zadevi urav. uč. plač.
4.	Slučajnosti.
Prosim šolska vodstva, da naberejo darove za obrambni sklad ter mi vpošljejo zneske z imenikom darovalcev. Za danes sta to storili 2 šoli.
S tovariškimi pozdravi
Požegar, t. č. nač.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
zboruje v nedeljo, 1. marca 1914 ob 10. predpoldne v ptujski okoliški šoli s sledečim vzporedom:
1.	Vplačevanje udnine in davka za obrambni sklad.
2.	Poročilo tovarišice blagajničarke za 1. 1913 in volitev 2 pregledovalcev računov.
3.	Predsednikovo poročilo o uspehu okrožnice z dne 10. februarja.
4.	Kako povzdigniti gmotno stanje Zavezinih listov, zlasti Uč. Tovariša in Popotnika. (Zavezina okrožnica št. 176.)
5.	Zavezina okrožnica št. 177 v zadevi sestave dnevnega reda za 26. skupščino v Pulju.
6.	Zvezina okrožnica z dne 16. febr. in volitev delegatov za delegacijsko zborovanje o Vel. noči v Mariboru.
7.	Slučajnosti.
K točni udeležbi vabi
Ogorelec, t. č. predsednik.
k......
Književnost in umetnost.
Popotnik, XXXV. Št. 2. Vsebina: Re-gina Gobec: Enorazrednica. — D. Humek: Pouk v geometriji in geometrijskem risanju na meščanski šoli z ozirom na vsakdanje življenje. — Pavel Flere: Zemljepisje v delovni šoli. — Erze: Meteorji. — Književno poročilo. — Razgled. — List vsem pedagogom in ljubiteljem znanstva toplo priporočamo 1


i1
I	
li i	
	
J	7 J-i,
^'Irjf	
	-
11 v:	
	
»K	
	
	
	HM
II	* ,
Politiški pregled.
*	Ljudsko štetje v novem srbskem ozemlju. Oblasti so izvršile v novo pridobljenem ozemlju ljudsko štetje in so naštele 1,489.000 prebivalcev.
*	Srbski državni proračun za leto 1914 je dovršen in izkazuje stroškov za vojno ministrstvo 54,300 000 dinarjev, gradbeno ministrstvo 34,500.000, finančno ministrstvo 25,000.000, naučno ministrstvo 14 mil. 500.000 tisoč, narodno gospodarsko ministrstvo 7,500 000 in ravno toliko notranje ministrstvo, justično ministrstvo 4,500. tisoč, zunanje ministrstvo 2,500.000 dinarjev, skupaj 312,680.867 dinarjev stroškov; do hodkov pa izkazuje proračun 213,900.000 dinarjev. Dohodki novih krajev so proraču-nani na 60,000.000 dinarjev, ostalo odpade na stare kraje. Razen zunanjega ministrstva so se stroški vseh ostalih ministrstev približno podvojili, zunanje ministrstvo pa izkazuje za 400.000 dinarjev manj potrebščine nego v prejšnjih letih; to pa zato, ker se je izdatno znižala postavka za dispozični zaklad.
*	Vojne sile trozveze in tripelentente.
Zakaj se poteguje trozveza Nemčija, Italija in Avstrija — da bi pridobili zase Romunsko, kaže statistika vojnih sil evropskih držav, ki jo priobčujejo nemški listi pod rubriko „Militärische Rundschau". Ta statistika je jako značilna. V slučaju vojne razpolaga trozveza s 174 infanterijskimi in z 28 kavalerijskimi_ divizijami prve in druge vrste. S Srbijo in Črno goro ojačena tripel-ententa Rusija, Francoska in Angleška pa stavi lahko proti tej moči 177 infanterijskih in 47 kavalerijskih divizij enake vrste, kar izkazuje premoč tripelenfente, ki znaša ß infanterijske in 19 kavalerijskih divizij. Če bi pridobila torej trozveza zase Romunsko, ki razpolaga s 15 infanterijskimi in 2 ka-valerijskima divizijama, biv zenačila vsaj deloma to razliko moči. Če pa se pridruži Romunska tripelententi, razpolaga ta proti trozvezi z uničujočo premočjo, ki bi znašala skoraj toliko, kolikor premore Italija. Še veliko neugodnejše pa bi nastale lahko razmere trozveze, če bi Italija vkljub zavezi vseh svojih sil ne stavila na stran trozveze in to tudi v tem slučaju, če bi bili Srbija in Črna gora vezani od Bolgarske in Turčije.
*	Strah pred vojaško suknjo v Franciji. Francoski vojni minister je 18. t. m. na seji francoske zbornice izjavil, da so imeli v francoski armadi koncem 1913. leta 15.065 vojaških beguncev, novačenju se je pa odtegnilo 65.872 mladeničev.
Jubilejska samopomoč.
V letu 1913 so umrli sledeči člani, oziroma članice:
38.	smrtni slučaj Žagar Josipina, dedičem izplačalo.....K 490
39.	smrtni slučaj Sadar Cecilija, dedičem izplačalo.....„ 502
40.	smrtni slučaj Pečar Karolina, dedičem izplačalo...... 506
41.	smrtni slučaj Kavkler Ivan de-dičem izplačalo...... 504
Skupaj izplačalo.......K 2002
Vplačali........ . . . „ 420
Več izplačalo........K 1582
Sedaj ima društvo že 255 članov, a bilo bi jih lahko najmanj 500.
Nekateri društveniki še niso poravnali za 40. in 41. smrtni slučaj in letnino 1914; dotičniki se prosijo, da takoj to store.
Odbor bo na letošnjem občnem zboru predlagal izpremembo društvenih pravil, da se zviša pristopnina, in da oni društveniki, ki bodo 25 let pri društvu, prenehajo s plačevanjem za smrtne slučaje. Zato je pa treba, da se glavnica tudi temu primerno pomnoži.
Toliko v pojasnilo nekaterim, zakaj da še vedno nabiramo rezervni zaklad.
Kdor izmed tovarišev in tovarišic hoče pristopiti v društvo, naj si preskrbi zdravniško izpričevalo, ki ga s pristopno izjavo v kateri navede rojstne date in kraj službe, odpošlje načelniku tov. Ivanu Schmeidku, učitelju v Krtini, pošta Dob. — Za ože-njene je priporočljivo, da sta oba vpisana v društvo. _
Kranjske vesti.
—r— Za učiteljstvo. Na današnji proračunski razpravi je stavil poslanec tovariš Gangl v deželnem zboru predlog za izboljšanje gmotnega stanja vpokojenega učiteljstva in učiteljskih vdov ter za izenačenje službenih prejemkov učiteljstva meščanske šloe v Postojni z onim v Krškem. Prvi predlog je bil odkazan šolskemu, drugi finančnemu odseku.
—r— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca aprila se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 17. aprila, ob 8. uri na učiteljišču v
Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje s* pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 4. aprila v rokah izpraševalne komisije.
—r— Ljudsko šolstvo. Namesto obo-le učiteljice Sofije Suša je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Kranjski gori Frančiška Rihtaršičeva. — Izprašana učiteljica Marta Maierjeva je imenovana za pomožno učiteljico na pomožnem razredu za manj nadarjene, slaboumne otroke na IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani.
—r— Umrla je v Ljubljani nenadoma gospa Karolina Klečeva, vdova po pokojnem tovarišu Avgustu Kleču, učitelju v Ljubljani. — Blagi, dobri ženi bodi ohra-nejn ljub spomin!
—r— Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta dne 23. t. m. Na ljudskih šolah so bili imenovani, in sicer: Lucija Mencinger za učiteljico v Stari Lipi; Anton Lovše za nadučitelja v Podbrezjah; Marija Pakler za učiteljico v Bukovšici; Fra-nica Završan za učteljico v Dobličah; Al. Peterlin za nadučitelja v Fari vasi; Angela Miselj za učiteljico v Grahovem; Viktor Švajger za učitelja v Dobrepoljah; Marija Palme za učiteljico na nemški dekliški ijiidski šoli v Ljubljani; Franc Janežič z:, učitelja v Loškem potoku; Jerica Bizjak za učiteljico v Dovjem; Ivana Drahsler za učiteljico v Mihovem; Franica Ver-hunc za učiteljico v Vrhpolju; Jakob Slapar za učitelja v Olševku; Justina Penko za učiteljico v Podštenjah; Helena Šeme za učiteljico v Polici; Ivan Vadnjak za nadučitelja v Premu; Apolonija Zupane za učiteljico v Radovljici; Feliks Kavčič za učitelja v Rakitni; Edvard Vidic za učite-i¡n v Ratečah; Alojz. Premk za učiteljici v Rožnem dolu; Ivan Škufca za učitelja v Selih pri Šumberku; Pavla Zurc za učiteljico v Stopičah; Iv. Šuligoj za nadučitelja v Šturjah; Josip Jark za učitelja v Dragi; Avguštin Ber^lez za učitelja na deški ljudski šoli v Sp. Šiški; Serafina Hu-bad za učiteljico v Sp. Šiški; Angela Kra-ker za učiteljico v Sp. Šiški; Ciril Vizjak za nadučitelja v Vremah in Marija Vizjak za učiteljico v Vremah; 'Josip Štravs za učitelja v Topli rebri; Alojzij Blenkuš za učitelja v Starem kotu. Nanovo se razpišejo: nadučiteljsko mesto v Ambrusu, nad-učiteljsko mesto v Št. Jurju, učno mesto v Gotenici, učno mesto v Šmihelu pri Zu-žemperku. — Ljudska šola v Boštanju se razširi na štiri razrede. Ljudska šola v Litiji se razširi na štiri razrede. Ustanovi se ljudska šola na Golem. — Na c. kr. I., drž. gimnaziji v Ljubljani se ustanovi mesto telovadnega učitelja. — Volitve zastopnikov učiteljstva v mestni šolski svet se razveljavijo, čeprav je naučno ministrstvo ugotovilo, da so se pravilno izvršile.
*
Referent kanonik Ivan Lavrenčič je uvedel razpravo, poudarjajoč potrebo reforme šolskih zakonov in regulacije učiteljskih plač. Dvorni svetnik vitez Kal-tenegger: Zaradi prepozne izročitve načrta mu ni mogoče podati mnenja ministrstva. Podaja svoje subjektivno mnenje. Dvomi, da bi ministrstvo potrdilo zakon, kakršen je predložen. — Nujno je, da se predvsem regulirajo plače, ker učiteljstvo več ne more čakati. Zato naj odsek sklene, da se glede plač ustanovi provizorij, preden pride sankcija cele postave. Poslanec Engelbert Gangl je podal obširno izjavo, ki jo prijavljamo v celoti. Načelnik dr. Iv. Zajec: Jemljen to izjavo v vednost. Poslanec dr. Pegan: Zal mi je, da pada ta reforma v čas reguliranja deželnih financ. To saniranje deželnih financ izrablja opozicija proti večini. Regulacija učiteljskih plač ni ljudstvu simpatična. Je proti želji dvornega svetnika Kalteneggerja. Če izločimo samo regulacijo iz tega zakona, mora o tem govoriti finančni odsek, ne šolski. — Nasproti Ganglu pove, da bi se moral udeleževati debate. O Lampetovi izjavi pravi, da je ni tako strogo vzeti. — Določbe niso take, da bi ne dobile sankcije. Tudi v zasmeh niso, to bi bila žalitev deželnega zbora. — Odgovornost nasproti večini bomo lahko nosili. — Preveč je zahtevano, da bi se vsi preodkazi porabili v ta namen. Če zmeraj kričite proti nam, kako naj to storimo! — Naj se »Slomškove Zveze« ne kliče na pomoč. Vsaki določbi se je iskalo povoda za oponiranje. Če pride deželni glavar pogledat pouk, to vendar ni motenje pouka. To je tudi zahteva ljudstva. Grof Margheri: Ta načrt ne odgovarja pričakovanju veleposestva. Pozdravlja nasvet zastopnika vlade in ga priporoča. Posl. Škulj: Kot zastopnik, ljudstva mora poudarjati potrebo preos-nove ljudskega zakona. Zagovarja § 66. (61etna šolska doba.) Dvorni svetnik Kal-tenegger: Finančni odsek je že sklenil postavko za reg. učit. plač, zato bi se lahko izven drugih določb rešilo to vprašanje samo zase. Naj odsek uvažuje njegov nasvet. — Prof. Reisner: § 187. jemlje učiteljstvu nado, da bi bila regulacija izvedena pred letom 1915., in sicer v najboljšem slučaju. To je velika kontradikcija
s finančnim odsekom, ki je že letos postavil v proračun gotov znesek. — Pri regulaciji deželnih uradov so tudi najprej uredili plače, potem šele je prišla službena pragmatika. Tako naj bi bilo tudi tukaj. Nujnost pomagati učiteljstvu je nujnejša, nego druge reforme. Zato vpraša, hoče li odsek rešiti predvsem in samo zase regulacijo učiteljskih plač. Posl. Gangl: S svojo izjavo nisem žalil nikogar. Protestujem proti takemu očitanju, Braniti moram svojo čast. Iz moje izjave je razvidno, da se predlogi ne strinjajo z našimi načeli. To ni žalitev nasproti nikomur, zato moram proti namigavanju dr. Pegana odločno ugovarjati! — Dr. Pegan: Zaliti nisem hotel Gaiigla, tudi mu nočem očitati nelojalnosti. — To se zapiše v zapisnik. — Načelnik konštatira, katera vprašanja so bila podana. — Poroč. Lavrenčič zagovarja 61etno šolsko obveznost. Predlaga prehod v podrobno razpravo. — Odsek je zboroval zjutraj od 10.—2. ure in od 4. do 9. zvečer. — Predelal je z mrzlično naglico ves zakon (190 paragrafov!). Od manjšine je bilo stavljenih nad 50 izpre-minjevalnih predlogov, a večina S. L. S. je sprejla samo — en predlog, vse druge je odklonila! — Kakor na dopoldanski seji posl. Gangl, tako je na večerni seji predlagal grof Margheri črtanje § 49., ki daje deželnemu glavarju nadzorovalno pravico, ker ta paragraf nasprotuje določbi člena XVII. državnega osnovnega zakona, oziroma §§ 1., 9. in 10. državnega šolskega zakona z dne 25. maja 1868. Ta predlog imenuje »Slovenec« — impertinenco! — Padel je tudi predlog posl. prof. Reisnerja, naj stopijo določbe glede novih službenih prejemkov v veljavo od 1. jan. 1914. Večina S. L. S. je sklenila, da stopijo novi službeni prejemki v veljavo s prvim dnem onega meseca, ki pride za onim dnem, ko se ta novi zakon razglasi. — Ker ni nobenega upanja, da bo zakon tak, kakršnega je sprejela večina, sankcioniran, ampak bo moral v deželni zbor nazaj, je nemogoče, da pride učiteljstvo letos do izboljšanja plač. Zgoditi se mora v zadnjem hipu kaj posebnega, da se to izpremeni< Upanja pa ni nobenega! — Za učiteljice je uveden proti glasovom manjšine celibat. — Vojaška leta učiteljev bodo všteta v službeno dobo. — Pokojnina se šteje od prvega (provizoričnega nameščenja.— Kateheti pridejo takoj v I. plačilni razred.
V specialni debati je padel predlog, naj se plače učiteljstva izenačijo plačam državnih uradnikov in ostane enakost učiteljic z učitelji.
Sprejete so bile temeljne plače:
I.	razred	2000 K
II.	razred N	1700 K
III.	razred	1400 K
Namesto petletnic se sprejmo triletni-
ce (deset) po 100 K; pri oženjenih, če niso žene učiteljice, po 160 K. Stanarina: v Ljubljani za voditelje 700 K, če so oženjeni 850 kron, zunaj Ljubljane v mestih, trgih in industrijskih krajih 450 K (oženjeni 550 K), drugod po deželi 250 K (oženjeni 350 K). Ostalo učiteljstvo v Ljubljani 500 K (oženjeni 700 K). — Provizorični dobe 800 adjuta, oni z usposobljenostim izpitom 1200 K.
Padel je predlog manjšine, da dobi stanarino tudi učiteljstvo po deželi.
Učiteljice, ki se omože, izgube pen-zijo, ako je v posebno ozira vrednih slučajih ne dovoli deželni odbor.
Vse stroge določbe disciplinarnega reda so ostale neizpremenjene ali pa poslabšane, vkljub odločnemu ugovoru manjšine.
Predloga pride v zbornico v ponde-ljek popoldne. Kakor čujemo, se vrše pogajanja. da bi se zakon o regulaciji izločil iz drugih zakonov. Težko, da pride do uspeha, ker se večina trdovratno upira.
Naši prijatelji bodo rešili in izboljšali, kar se da rešiti in izboljšati.
Po naši sodbi je največ odvisno od tega, kako stališče zavzame vlada nasproti večini, in odvisno je tudi od tega, bo li v večini govorilo — srce.
Ker pa je izključeno, da bi bila sprejeta regulacija, ki odgovarja činovnim razredom državnih uradnikov, je na vsak način ta regulacija — pa naj se tudi izvede tako, kakor pravimo zgoraj — začetkom novega boja, ki nas mora dovesti, ako bomo delali skupno, do končne zmage!
V »Sloven. Narodu« čitamo pod naslovom »Pravzaprav neumnost«: Dostojnosti »Slovenec« ne pozna: to je stara reč, ki jo potrjuje tudi sinoči (t. j. 27. t. m.) v poročilu o seji šolskega odseka. Posl. Gangl je reekl v svoji izjavi od koncu, da se specialne debate ne more udeležiti, ako ostanejo v zakonskem načrtu šolskega zakona vse določbe neizpremenjene, torej take, da zanje ni mogoče glasovati. Ker so pa bili stavljeni izpreminjevalni predlogi v prilog vsaj delnega izboljšanja zakona, je bila dana možnost, da se tudi N. N. S. udeleži podrobne debate in da izkuša s svojimi izpreminjevalnimi predlogi popraviti, kar se popraviti da. To
delo je prevzel zlasti posl. prof. Reisner, ki je predložil in utemeljil toliko izpre' minjevalnih predlogov, da bi — ako bi jih večina sprejela — dali zakonu vse drugo lice, ga usposobili za sankcijo ter ga napravili prizadetim krogom vsaj deloma sprejemljivega. To pa imenuje »Slovenec« — »pravzaprav neumnost«! Komur se zdi ta psovka primerna ali celo duhovita, naj jo spravi v svoj žep!
Bodi končni efekt te »regulacije« tak ali tak, regulacija se mora izvršiti! Denar je naš, naj ga dado nam!
Štajerske vesti.
—š— Zaradi „Bauernschrecka" zaprte
šole, V Kamnici pri Mariboru in Sv. Križu imajo sedaj šolske počitnice, ki jih je šolarjem preskrbel glasoviti „kmetiški strah" štajerskih Nemcev. Pojavil se je „volk" že v bližini Maribora in je raztrgal in podavil več ovac in koz. „Marburgerca" je vedela celo paroiati, da je „zver" raztrgala dvoje otrok, kar pa ni res. »Bauernschrecka* preganjajo sedaj tudi orožniki. Pri Sv. Križu se je ustanovila v ta namen orožniška ekspozitura.
—š— Razpisano je mesto nadučitelja na štirirazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu na Stari gori; drugi plačilni razred, prošnje do 30. marca. Razpisano je nadalje mesto učitelja na^šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Juriju ob Ščavnici, drugi plačilni razred, prošnje do 30. marca.
— š Iz učiteljske službe na Spodnjem Štajerskem. Definitivna učiteljica v Kapeli pri Brežicah Ana Pfeiferjeva je imenovana za učiteljico na dekliški šoli v Hrastniku. Definitivna učiteljica v Majšbergu Marija Kožuhova je prestavljena v Ternavo| (Gomilsko).
—š— „Doklada in plača. V zadnjem Učit. Tov. kritizira nekdo moj članek „Učiteljski pari" s stališča, kakor da bi se v članku odrekala meščansko šolskemu učiteljstvu pravica do višje plače, kakor gre ta ljudsko šolskemu učiteljstvu. Tega pa dotični članek ni vseboval, ampak je le ilustriral nekonsekventno postopanje odločilnih faktorjev, ki so rekli, da so se pri draginjski dokladi držali načela potrebe. To je bil moj namen, in kdor članek pazljivo prebere, bo tudi videl, da se temu namenu v dotičnem članku nisem izneveril.
Goriške vesti.
—g— Učiteljstvo in klerikalci na Goriškem. Naše učiteljstvo se že več let trudi, da doseže zvišanje svojih skromnih dohodkov. Tako slovenski kakor laški učitelji so zadnjič v Tržiču sklenili, da nastopijo skupno za dosego zvišanja plače od dežele, ki se je doslej trdovratno branila tej zahtevi. Naši klerikalci in laška klerikalna večina nasprotujejo z vsemi silami povišanju učiteljskih plač. S tem bi hoteli doseči, da se učitelji poklerikalijo. Iz te moke pa ne bo nobenega kruha! Naše učiteljstvo je naprednega mišljenja in nima prav nobene volje hoditi za klerikalci. In to je klerikalcem dobro znano.
—g— Nova laška šola v Gorici. Na zadnji seji goriškega mestnega sveta je bil sprejet predlog za zgradbo šole v ulici Katarina Percotto za vsoto 45 000 K. — Kaj še ni dosti laških šol v Gorici? Goriški magistrat naj neha zapravljati naš denar za laške šole in naj zgradi v mestu potrebne slovenske šole! Predvsem pa naj zgradi na Ajševici potrebno slovensko šolo! Ali je tisti kurnjak na Ajševici poslopje, sposobno za šolo?!
n
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. Sc E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
Velika izbira!	Solidna postrežba!
plačevalcev. Sicer pa bodo v preiskavi nahajajoči se od preiskovalnih sodnikov posamezno obveščeni o ugodnostih, izvira-joCih iz amnestije, in korakih, ki so potrebni za dosego te amnestije. — Na podlagi določb o amnestiji v zvezi z onimi glede vpogleda v knjige upa finančna uprava, da bodo tudi oni davkoplačevalci, pri katerih bi bilo dosedaj več odkritosrčnosti želeti, v prihodnosti neumorno izpolnjevali državljanske dolžnosti na polju direktnih osebnih davkov in da bodo na ta način davčne fasije tvorile zaneslijvo podlago za določitev davkov.
—g— Goriški deželni zbor. V listih Čitamo: »Včerajšnja seja goriškega deželnega zbora (t. j. dne 26. t. m.; op. ured.) je bila jako burna in je pokazala, kako brezobzirno sovražijo Italijani Slovence, tfa dnevnem redu je bila najprvo prošnja ljudskošolskega učiteljstva, ki prosi, da bi bili učiteljski prejemki enaki službenim prejemkom 4 najnižjim razredom državnih uradnikov. Pri tem predlogu so vzrojili Italijani pod vodstvom Petarina in pro-vzročili burne prizore, ki naj bi podpirali italijansko opozicijo. Posebno se je to godilo pri drugem delu predloga. Prvi je bil sprejet. Italijani so uprizorili ta škandalozni nastop izključno samo, da nasprotujejo Slovencem. Končno je bil predlog sprejet s 14 glasovi Slovencev proti 13 Italijanov. Učiteljstvo naj bi si dobro zapomnilo to sejo, ki je jasno pokazala, da žrtvujejo Lahi tudi dobrobit učiteljstva, samo da pokažejo svojo narodnostno mrž-njo. — Pričakujemo natančnejšega poročila.	_
Splošni vestnik.
Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 3. in 4. marca t. 1. Namen tečaju je izboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na vzporedu so naslednja predavanja: V torek, dne 3. marca, od 2. do 4. popoldne: Važnost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznim kravam. Molža. Dohodki kravje reje. Od 4. do 5.: Praktično razkazovanje v hlevu. V sredo, dne 4. marca, od 9. do 10. dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Od 10 do 11.: Praktična dela v mlečni kleti. Popoldne od 2. do 4.: Prodaja smetane in presnega masla. Naprava in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zdrug. Od 4. do 5.: Praktična dela v mlečni kleti. Tečaj je namenjen našim, gospodarjem in gospodinjam. Želi se, da se ga udeleže zlasti tudi naše gospodinje in kmetiška dekleta. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in ubožnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in podporo 1 K 50 na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, ki za njo pravočasno prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba nemudoma poslati. ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija.
Sadjarski tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v četrtek in petek, dne 5. in 6. marca t. 1. Naften tečaju je povzdiga domačega sadjarstva. Na avzporedu so naslednja predavanja: V četrtek, dne 5. marca: Od 2. do popoldne Naprava novih sadnih nasadov. Kopanje drevesnih jam. Obrezovanje dreves pred saditvijo. Pravilna saditev dreves. Od 4. do 5. popoldne: Praktične vaje v šolskem sadovnjaku. V petek, dne marca: od 8. do 10. dopoldne: oskrbovanje mladega in starejšega drevja. Obrekovanje. Pomlajevanje in precepljevanje. Od 10. do 12.: Praktične vaje v sadovnjaku. Od 2. do 4. popoldne: Najvažnejše ? gojitvi in oskrbovanju pritličnega drev-f Od 4. do 5. popold.: Praktične vaje v diskih nasadih. Tečaj je namenjen gospodarjem in kmetiškim mladeničem, j^or se hoče tečaja udeležiti, naj se pri-g'asi po dopisnici. Oddaljenim in ubožnim J"leležencem s Kranjskega plača ravna-!eljstvo stroške za pot do Novega mesta !JJ Podporo 1 K 50 v na dan za prehrano. °dpora se dovoli le onim, ki za njo pra-.v°časno po dopisnici prosijo. Priglasila n Prošnje za podporo je treba nemudoma Sklati ravnateljstvu kmetijske šole na r,nu (pošta Kandija pri Novem mestu). , Vinogradniški tečaj na Grmu. Kranjca kmetijska šola na Grmu priredi 9. in
marca 1.1. vinogradniški tečaj. Vzpo-ed tečaja bo sledeči: V pondeljek, dne 9. n*rca, popoldne od 2. do 4. ure: Ceplje-in h ,Silienje trt v silnicah, gorkih lehah drugih prostorih. Ravnanje s cepljenka-ru ^ trtnici. Saditev novih vihogradov.
do ure: Razkazovanje silnice in fe£ str°iev. Vaje v cepljenju. V to-"re- Ste 10- marca» dopoldne od 8. do 10. trta'Vbrez»vanje trt. Ravnanje z mladimi «ni v vinogradu. Pomladanska dela v
vinogradu. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. Priglasila (po dopisnici) se sprejemajo do 28. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija pri Novem mestu). Oddaljenim in ubožnim krajnskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo potne štroške do Novega mesta in tudi podpore 1 K 50 v na dan za prehrano. Za to podporo je treba v priglasilu prositi in se izplača le tistim, ki se jim je izrecno dovolila.
Kletarski tečaj priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 11. do 13. marca t. 1. Vzpored tečaja bo sledeči: V sredo, dne 11. marca, od 8. do 10. ure dopoldne: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in ki-penja na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina. Od 10. do 12. ure: Preiskava vina. Popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 4. do 6. ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. V četrtek, dne 13. marca od 8. do 10. ure: Pretakanje vina, čiščenje vina z raznimi čistili. Od 10. do 12. ure: Praktične demonstracije v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Filtriranje vina. Ureditev dobre vinske kleti. Od 4. do 6. ure: Praktične demonstracije v vinski kleti. V petek, dne 14. marca, od 8. do 10.: Napake vina. Od 10. do 12. ure: Vaje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Bolezni vina. Ker je udeležba z ozirom na praktične vaje omejena, je dovoljen pristop le tistim, ki jih ravnateljstvo izrečno sprejme. Priglasila (na dopisnici) se sprejmo do 28. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija pri Novem mestu). Oddaljenim in ubožnim kranjskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo potne stroške do Novega mesta in tudi podpore 1 K 50 v na dan za prehrano. Za to podporo je treba v priglasilu prositi in se izplača le onim, katerim se je izrečno dovolila. Vabimo naše vinogradnike, da se
v	obilnem številu za tečaj priglasijo.
Določbe glede amnestije v noveli o osebnih davkih. Novela glede osebnih davkov, zakon, s katerega vsebino in sestavo se je javnost že več let semkaj pečala, je po dolgi parlamentarični razpravi dne 23. januarja t. 1. dobila najvišjo sankcijo. Važne izpremembe, ki se uvedejo v dosedaj veljavnih določbah glede osebnih davkov, se tičejo davčne skale, določitve davka prostega eksistenčnega minima in ozira na gospodarsko manj zmožne elemente. — Nova uredba je določitev pribitka za manj obremenjena gospodarstva, ki se v javnosti napačno označuje kot »davek samcev«. Posebno pozornost zaslužijo mnogoštevilne določbe, ki imajo namen, varovati pavice strank pri določbi višine davka in v kazenskem postopanju, posebno pa institucija takoime-novanega obligatoričnega vpogleda v knjige in končno proglasitev dalekosežne amnestije za davčne prestopke. Kar se tiče določb glede amnestije, ki javnost posebno zanimajo, se te nanašajo na splošni pridobitni davek, rentni davek, dohodninski davek, mezdni davek, hišni davek in na voiaško takso. Kdor ne zakrivj vpri-hodnje glede teh davkov kakega določenega prestopka, se mu za preteklost ni treba bati niti naknadne izpremembe pravomočne odmere, niti naknadne nove odmere, niti uvedbe kazenskega postopanja glede teh dakov, četudi bi bila pred razglasitvijo novele glede osebnega davka podana davčna deklaracija napačna, ali če bi se zakonito zahtevana napoved in izjava popolnoma opustila. Pri tem pa za pomiloščenje ni nikake razlike, ako sta zakonito prepovedano dejanje ali opustitev predpis davka dejansko popolnoma ali deloma onemogočila ali ne. Ako bo pa davkoplačevalec vprihodnje po razglasi'*
vi	novele osebnega davka, zaradi storjfc-nega prestopka glede imenovanih davkov kaznovan, tedaj izgubi ta ugodnosti te amnestije za dobo 3 let. Na ta način obstoja splošno odpuščenje za vso preteklost vendar pa le za one, ki v prihodnosti v polnem obsegu izpolnijo svoje davčne obveznosti. — Člen 11. novele glede osebnega davka vsebuje nadalje še dalekosežne olajšave za one davkoplačevalce, proti katerim teče davčnokazenska preiskava v prvi in drugi instanci. Te določbe zanimajo seveda le ožji krog davko-
Razgled po šolskem svetu.
—	Ples „Lege" v Dubrovniku je prinesel 3700 K čistega dobička.
—	Stavka učiteljev. Oblasti v Her-fordshiru ne morejo dobiti namestnikov za stavkajoče učitelje. 60 šol je zaprtih, 5000 otrok brez pouka. Oblasti izganjajo sedaj uradnim potom učitelje iz uradnih stanovanj.
—	Enakopravnost učiteljic. Šolska oblast v Cincinnatiju v Ameriki je sklenila, da zviša učiteljicam plače in jim podeli iste pravice, kot jih imajo, učitelji.
—	Preosnova v srbskem ministrstvu za nauk in bogočastje. Srbska korespondenca poroča, da je vlada izdala zakonski načrt za preosnovo prosvetnega ministrstva. Ministrstvobo poslej nosilo naslov »naučno ministrstvo"; vse pravne zadeve, ki se tičejo bogočastja, preidejo v resort justičnega ministrstva, čisto cerkvene zadeve se pa odkažejo belgrajskemu metropolitu, oziroma cerkvenim sodiščem. Naučno ministrstvo bo imelo tri oddelke: splošni oddelek, oddelek za višji in srednji pouk in oddelek za ljud-skošolski pouk in ljudsko izobrazbo. Poleg že dosedaj obstoječega glavnega prosvetnega sveta, čigar delokrog obsega zlasti naučne zadeve in reforme, se ustanove še okrožni šolski sveti, ki prevzamejo delo in pravice dosedanjih okrožnih šolskih odsekov.
—	Nemški Schulverein toži, da so od-jenjale podpore, ki so svoj čas tako obilo tekle. Leta 1913 je odpadlo lepo število kron, še bolj občutno pa je baje nazadovanje letos tekom januarja. Še lani je bilo v tem mesecu 174 000 K dohodkov, letos pa komaj 134.000 K, torej za 40.000 K manj.
—	Ruski dekliški zavod v Nišu. Dolgoletni dekliški zavod carice Marije Feodo-rovne na Cetinju so zaradi nastalih nespo-razumljenj med Rusijo in Črno goro premesti v Niš. Srbkinje so novi zavod z veseljem pozdravile in se zahvalile carici.
—	Obrtne šole v Srbiji. V starih srbskih mejah je bilo doslej deset obrtnih šol s 4000 učenci. Vbodoče namerava vlada v starih mejah ustanoviti še nekaj obrtnih šol, v novih krajih pa 20.
—	Regulacija v Galiciji. Gališki deželni zbor bo 28. t. m. odgoden, tako da najbrže ne bo rešil proračunskega provizo-rija in predloge o regulaciji učiteljskih plae. Ljudskošolski učitelji dobe za enkrat draginjsko doklado.
—	Sokol in hrvaški srednješolci. Hrvaška Sokolska Zveza je dobila te dni obvestilo, da je zemaljska vlada razveljavila svoječasno naredbo komisarja Čuvaja, s katero se je dijakom srednješolcem prepovedalo telovaditi v sokolskih društvih. Odslej so torej tudi na Hrvaškem lahko dijaki člani sokolskih društev. A v Avstriji?!
—	Ernst Haeckl. Dne 17. februarja je slavil 801etnico svojega rojstva učenjak Ernst Haeckl. Haeckl je znan kot zvest učenec Darvina, katerega nauke in odkritja ie izpolnil in spravil do veljave, kot bi jih bil mogel edino le še njegov mojster Dar-vin sam. Haeckel je nastopil v javno življenje prvič leta 1863. v Stettinu, kjer se je posebno odlikoval s svojimi predavanji na zborovanju prirodoslovcev. Spisal je več znanstvenih del, ki so bila svetovno priznana. Od teh omenjamo samo „Genelno morphologijo" iz 1. 1866., ki tvori temelj njegovega nadaljnjega delovanja. Zgodovina naravnega stvarstva 1868, Anthropogenija iz leta 1874 (Zgodovina razvoja človeka j in druga, ki so povzdignila Haeckla na višek znanstva. Posebno znana so tudi njegova znamenita predavanja. Haeckel je še vedno čvrst in zdrav in še vedno jako delaven.
—	Hrvaščina na albanskih šolah. Pariški list „Echo de Pariš" poroča, da namerava odpraviti naša vlada laščino iz vseh onih albanskih šol, ki jih ona podpira. Namesto dosedanje laščine se uvede hrvaško-srbski jezik kot učni jezik v obmej. šolah.
—	Tirolski dijak v francoski tujski legiji. Dne 6. jan. so pogrešili na realni gimnaziji v Kufsteinu dijaka Andreja Mut-terja. Vse iskanje je bilo zaman, in obče so mislili, da se je fant nekje ponesrečil. Pred par dnevi pa je dobila njegova mati pismo od izgubljenega sina, in sicer iz Salda v Algiru. Fant je pobegnil in pristopil k francoski tujski legiji. V pismu je prosil fant mater za odpuščanje in jo rotil, naj ukrene vse, da bo oproščen. Mati in ravnateljstvo sta uvedla vse korake, da se reši komaj 181etni fant, toda veliko upanja na uspeh ni, ker se francoske vlade nikakor
ne more prisiliti, da bi vrnila vojaka, ki se je vpisal v tujsko legijo.
—	Pavel Stepanovlč Popov, znani ruski orientalist, je umrl v Petrogradu v starosti 70 let. Deloval je 30 let na Kitajskem, kjer je sestavil velik rusko - kitajski in kitajsko - ruski slovnik in študije o Mongolskem in Kitajskem.
—	Dr. Vladimir Czakewski, priznani poljski narodno - gospodarski teoretik in profesor na krakovskem vseučilišču, je umrl v starosti 45 let.
—	Proti klerikalnim dijaškim organizacijam. Senat dunajskega vseučilišča je zavrnil rekurz proti nedovolitvi šestih novih klerikalnih dijaških organizacij.
—	Uspeh moravskih učiteljev v Petrogradu. Moravski učitelji so dobili lansko leto v Parizu pri pevskem turnirju prvo nagrado. Te dni je nastopilo »Združenje mor. učiteljev« v Petrogradu, kjer so dosegli velikanski uspeh. Po koncertu je bil komerz na čast gostom, katerega so se udeležile razne visoke osebe.
Raznoterosti.
X Bavarski zdravniki proti lourdski propagandi. Iz Monakovega poročajo:] Zdravniška zbornica Zgornje Bavarske je sklenila prositi vlado, naj pazi na lourdsko propagando, v kolikor je to v higieničnem in narodno-gospodarskem interesu. V svojem utemeljevanju pravi zbornica: »V nasprotju z drugimi božjimi poti se je podala agitacija za Lourd na popolnoma medicinsko polje. Ozdravljenja, ki so se pri tem izvršila, ki so bila potrjena in objavljena od pisarne, ki naj »zdravniško kon-statira« čudeže in ki obstoja od leta 1892., zahtevajo, da nemški zdravniki zavzamejo svoje stališče. Izrecno se v teh poročilih o ozdravljenih postavlja nezadostnost medicinske znanosti proti neomejenim nadzemskim zdravilnim učinkom Lourda. Izrecno se navajajo zdravniki kot priče za dozdevne zdravilne uspehe. Nasproti takim dogodkom ne more ostati še nadalje pasivna organizacija, ki naj zastopa ugled zdravniškega stanu. Zelja, da se zadeva pojasni, obstoja tudi med zastopniki svetovnega naziranja, na katero se opira vera v Lourd. Kakor pa je prišla v zadnjem času lourdska afera v javnost, iz tega se da sklepati, da so ta pojasnila o ozdravljenjih pretirana, značijo torej zavajanje. Naštevanje uglednih zdravnikov, katerih izpričevalo so objavili kot dokaz za znanstveno nerazložljivo pomoč, se je izkazalo deloma kot slepljenje, ki more škodovati ugledu zdravniškega stanu. Mi se nahajamo direktno pred zlorabo avtoritete zdravniškega poklica v svrho gospodarskega izkoriščanja. Priznati se mora, da potuje tja na tisoče naših rojakov in da se žrtvujejo miljoni narodnega imetja lourdski agitaciji. Bolniki se izpostavljajo težkim telesnim nevarnostim in deloma tudi smrtni nevarnosti, ker zamude pravi trenotek zdravniške pomoči.« — Seveda je popolnoma izključeno, da bi klerikalna bavarska vlada omejila lourdsko agitacijo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zaradi tehniških zaprek smo razposlali današnjo številko en dan pozneje. Naročniki naj nam to oproste.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov »n» xadru(ta i omejenim i»mstvom.
Promet do 31. januarja K 23.556-42.
Uradne ure: Vsak četrtek od '/»ž.—y,3' popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Knjigoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova ul.
priporoča
galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno.
I
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša.
Najizvrstnejše in najboljše ta m b urice izdeluje in razpošilja
Prva sisečka ročna izdeiovalnica tamburic
J. Stjepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 In na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike , okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem . „ vsakomur zastonj. V isti tovarni iNKv^ izhaja strokovni tamburaški me-> sečnik pod imenom .Tamburica', ki prinaša razun pouka tudi kjasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K.
Učiteljska tiskarna
- v Ljubljiini -
registrovana zadruga z omejeno zavezo se priporoča
slav. posojilnicam, hranilnicam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom
za naročila v tisk
letnih računskih .*. zaključkov .\
in vseh drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah.
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
obstoji od leta 1883. Vzorci poštnine prosto!	Izredno nizke cene!
Semenska trgovina
AL. KORSIKA
Ljubljana - Bleiweisova cesta - Vrtača 3.
Naznanjam častitemu občinstvu, da je izšel moj novi cenik za 1. 1914 in se dobi brezplačno in poštnine prosto. Imam pa veliko zalogo zanesljivih poljskih zelenjadnih in cvetličnih semen. Se priporočam za cenjena naročila z odličnim spoštovanjem
Al. Korsika.
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
izprašani optik. » Tovarniška zaloga priznano
najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka!!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej vzea1^.v
Zalagatelj c.-in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala'in"ščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnsch, Ooerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
mizarstvo.
Ljubljana, Ma- | rije Terezije c. št. 11 (Kolizej) 5
M
Zaloga spalnih ter je- [ Zalega otomanov, di-dilnih sob v različnih : : vanov, žimnic :
N
: najnovejših slogih. : : in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskem orehu j
350 kron. I
■
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni oma- » rici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. »



Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani sledeče
„Mladinske spise"
1.	Mlšjakovega Julčka zbrani spisi L, II , III., IV., V.
in VI. zvezek ...............a K 1'—
2.	A. Rape: Mladini, I., II. in III. zvezek...... „	!•—
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I , II. in III. zvezek . . . „ „	!•—
4.	A. Rape: Dane................ , 1*—
5.	J. Slapšak: Turki pred sv. Tllnom......„ , 1-20
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel .......... —-80
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrim........... !•—
8.	Pav. Flere: Babica pripoveduje.........—*6o
9.	Pav. Flere: F. Palnakovl spisi ........ „ „ !•—
10. Janko ŽIrovnik: Narodne pesmi za mladino,
I. in II. zvezek................ , —«20


®
i
I
B
I I B I
I
■
I
GRIČAR & MEJAC
Ljubljana, Prešernova ul. 9.
■	, Največja zaloga izgotovljenih ,	1
	oblek za gospode, dečke in	
	otroke. Konfekcija za dame.	
	Točna postrežba. -»■—■»» Solidne cene.	
i
i
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, w V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".