Polemika in drugo. V 9. številki »Učit. Tov.« predlaga neki tovariš, naj se ustavi polemika o našem programu, in to v par besedah utemeljuje. Da, pri drugih stanovih ni kaj takega, a drugi stanovi ima]o tudi v narodu povsem drugo stališče in učiteljstva pač ne more prav nič primerjati s temi. Ta tovariš svetuje. nai bi pošiljali »mladi« (zakai v narekovaju?) svoje nasvete pismeno odboru Zaveze in bi se razpravljalo o tem pri Zavezi. To se mi zdi pa povsem izgrešeno. Polemika se je vodila o našem programu, in temeljitega programa ne more ustvariti tistih par ur zborovanja, za to je treba temeljitega študiranja, mnogo časa in vsak nasprotni predlog globoko premisliti, to je pa mogoče le v javni diskuziji — v polemiki. Zavezino zborovanie naj bi šele formuliralo rezultat te polemike. In tista stara pesem, da »dajemo s tem nasprotnikom orožje v roke«. Obratno, s tem bomo pokazali, da smo skupina duševno močnih poedincev. ki se ne dajo nikjer bagatelizirati, ki želi biti jasna najprej sama s seboj. Zato si s tem tudi ne bomo spletali nikakega biča, ampak si zgradili močno oporo tudi za vse nadaljne boje navzunaj. Pametnemu nasprotniku pa mora to naše resno stremljenje le imponirati, če pa kuje iz te polemike kapital kak zakoten »revolveržurnal«, nas mora pa to le vzpodbujati, da smo na oravi poti iti da gremo k zmagi. Po vsem, kar se je doslej razpravljalo, se mi zdi pa popolnoma neumesten ogor- čen vzklik: »Naši zasluženi in delavni vo-  ditelji naj se kar v zemljo pogreznejo. Za-  veza naj se razpusti, saj nima progratna.« Debata in polemika je potekala doslei povsem stvarno, postala ie ceio temeljita (Hreščak: V bistrenje pojmov) in se ni dotikala oseb. So pa časih tudi slučaji, ko ni mogoče popolnoma ločiti fetvari in osebe. Kdo je kdaj napadal Zaveza, kot tako? Proti temu odločno protestiramo in že tov. Kleinmayr je izjavil, da bo Zaveza nam vsebina (Uč. Tov.« št. 7.). Zato se odločno zavarujemo poklonom uničevalci, maikontentje itd. Ne, kovači in zidarji hočemo biti. Če je dosedanji program kaj vreden, bo z lahkoto prenesel vsako kritiko; če ni pa za nič, pa baš sedaj krvavo potrebujemo poglobitve in raztegnitve tega programa. zato moramo vse, ki se udeležujejo polemike in debate radostno pozdraviti. V interesu naše organizacije je, da se polemika nadaljuje in se k njej pritegne čim več tovarišev in naravnost čudno je, da molčijo tovariši, ki bi bili moralno prisiljeni udeležiti se je. Program je morda zadostoval pred 25. leti, danes ga je treba revidirati in poglobiti. vesel znak pa je, da je izšla ta inciativa baš iz mladih, znamenje, da je naraščaj zaveden. So sicer tovariši.kikvalificirajo stvarpomnožini sivih las, a to nas ne skrbi in bomo prešli preko teh na dnevni red. Na Misličah, dne 4. marca 1914. . Fran Erjavec.