Zgodnja Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po pošti za celo Uro 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za -'etert letu 1 gld. 30 k-V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eete«t leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan popr«-, Tečaj XXXL V Ljubljani 15. svečana 1878. List 7. t Papež Pij IX so umerli. Ljudje Pija IX niBO botli rešiti ia ječe, jih je pa B->g rešil. Ti nemili ljudje! Posestvo so jim pograbili, njih čast in dobro ime napadali, njih duhovne sinove in hčere Da tisoče načinov pohujševali, Cerkev Gospodovo s silo in zvijačo po mnogih potih zatirali in z njo vred samega poglavarja Pija več let, bi djal, na križu pribitega imeli. K temu pa telesno dolgo teipljeoje in ne navadno visoka starost. Kaj tedaj druzega kakor umreti — je moral bili konec vsega tega? Čudo, Ua so tako dolgo živeli — pri tolikih britkih težavah. Pa kakor bo bili Pij IX prečudni v vsem svojem življenji, tako so bili poslednje ure svojih dni na zemlji. Malo pred smertjo so skazali velikansko delo U3miijenja: svojemu naj večemu krivičniku in razžalniku so — tako rekoč na križu — po zgledu Jezusa Kristusa — odpustili, mu sneli cerkveno izobčenje, ko je imel s to strahotno butaro pred sodbo stopiti. Po tem velikem djanji so tudi sami skor nemudoma zatisnili trudne svoje oči. Še v zadnji ,.Danici" smo naznanjali, kako so bili terdni sv. Oče. In to je bilo res. Dano jim je bilo ob hajati še na Svečnico 7dletnico pervega svojega sv. Obhajila in imeti poslednji svoj govor kakor oče do otrčk. S preblagim sercem, ki vč ceniti dobrote, bo naznanili preserčno hvaležnost vsim tistim po vesoljnem svetu, ki so zanje molili, zanje sv. Obhajilo in mnogotere zatajevanja darovali; zakaj milijone ss. Obhajil in druzih dobrih del od nedolžnih otročičev iu odrašenih po vsem svetu je bilo ta dan Bogu darovanih. Blagor Pi]u IX, ki so jih take drage lepote spremljale na uni svet! Toda v njih visoki starosti, kakor pravi „Unit&", je bil trud na Svečnico preveč; k temu se je pridružila nova bolečina po nekem pismu, ki je bilo razglašeno tistikrat po rimskih ulicah. Pij IX so ga brali, povzdignili oči v neb6, prosili Boga za prizanesenje do vsih DIVI Le Ves Me perseCVtl... VlCtor hlC & Ibl eilf. P. B. sovražnikov njegove Cerkve in njegovega namestnika, Ji r velikodušno vdanostjo so ponovili ,tcontnmatum rst — Dopolnjeno je!" Pij IX so mertvi! Vesoljni katoliški svet žaluje. Jokalo je tudi ljubljansko ljudstvo preteklo nedeljo, ko so pridigarji v stolni cerkvi omenili, da predobrotni papež Pij IX so umerli. Žalujte Slovenci, in Kranjci posebej! Poznali so vas dobro Pij IX in še pred malo tedni, ko je bil neki Ljubljančan pred njimi, so z veseljem ponavljali besedo „Ljubljana". Žaluj tudi ti ,,DaDica", ki si bila večkrat od Njih posebej in osebno počislana s prelepimi pismi v čast in pohvalo našega naroda, kteri je med drugim tudi p • katoliškem društvu za Kranjsko ravno pod Pijem IX postal znan in čislan v Vatikanu in v očeh najvišega duhovnega Pastirja na zemlji. Zares grenka je zguba, ki jo terpf vesoljni e\e'. ne le v duhovnem in verskem, ampak tudi v družbin skem in deželskem oziru. Zato kliče omenjeni dnewik tudi vladarje: pomislite, ako ste vi zapustili tega Veli kana, pa on vas ni zapustil. Kazaje, kako morajo go voriti, hudemu nasprotvati, vladati kralji, je častil i:i branil monarhijo, uklepal rogovihtvo. Brez ustavljanj: Pija IX bi se bilo rrgovilstvo veliko bolj razširilo, m. kdo ve, koliko druzih prestolov bi bilo še prekucnilo. ,,Velikega med živimi ni Pija!" Iz Rima glasi zadonijo resno, In Cerkev vsa se na to vest pretresno O britki zgubi v žalni plajš zavija! Dopolnil je. V gorečnosti Elija Dospel na Golgato, zaspal telesno; A dušo miloblago v čast nebesno. Zaupno že spremila je Marija. Slovenski rod! goreče ti prestavljal Si Pija, ljubljenca nebes Kraljice, Ki ni enak mu kdo bil v časa tiru: In on te ljubil, blagoslov ponavljal: Naj tvoje lepšajo mu grob cvetlice, Z vošili: Pij, počivaj v svetern mirn! Radoslav. Posebnosti o Pjjevi smerti. Biii so sv. 03e b. svečana se prav dobro pri sdravji: zapustili so svojo stanico in v osebni svoji knjižnični 8 >bi so zaslišali še nektere kardinale in nektere tuj^ pos.anee, ki so vsta-novijeni pri rimskem Sedežu. Tako so storiii tudi še naslednje 3 dni. Rekli so: „ie ene reči Boga še prosim: naj bi mi dal toliko moči. da pokleknem na kolena in ga zahvalim.'' Res, vredne besede Pija IX. Nič ni bilo znamnja prestrašnega bližnjega dogodka. V sredo zvečer so po navadi še malo večerjali. Ob 1" jib je še obiskal zdravnik, ki jih je našel v rednem stanu in se poslovil. Papež so bili dobre volje. O polnoči jih je napadla huda merzlica in poklicali so služabnika, ni je bil v bližnji sobi. Precej poklicani zdravnik jih je našel močno oslabljene. Ob '2 je bila vročina se hujši. Proti jutru so zopet zamogli govoriti in bili so pri jasni zavednosti, če tudi so hudo terpeli. Vse to shujšanje se je bilo zgodilo vsled tega, ker jim je bilo iz n -ge v persi potegnilo in v glavo. Spoznali so vso nevarnost, pa brez kacega zbeganja so berž dali poklicati spovednika, so se spovedali in prosili za sv. popotnico. O 1 „9 so bili slovesno obhajani. Po obhajilu so sv. Oče ostali zbrani in so v tihoti nekaj časa molili svojega Boga, dasiravno je bolezen prihajala hujši. Kardinal vikar Rafael Monaco so precej zapove-dali slovesne molitve in izpostavljenje sv. R. Telesa po vsih e-rkvah rimskega mesta. Silo ljudstva je sulo v vse cerkve za bolnega sv. Očeta molit; vse mesto je bilo v strahu, ko se je ta novica razglasila. Kardinal Simeoui je nevarnost naznanil vnanjim kardinalom in vsem vladam. (Tudi kraij Humbert je poslal pozvedit, kako je s preslavnim bolnikom, in zbrali so se v posvet ministri. Naval Rimljanov k Vatikanu je bil celi dan kakor v procesiji, velika truma ljudi je neprenehoma tam stala, celo bolniki so se dajali tje prenesti. Pri postelji sv. Očeta sta bila nepremakljivo kardinal Bilio in papeže .* zakristan roonsig Marinelli. Zadnji trenutki sv. Očeta. Ob 10 dopoldne je bilo žilo že ki maj čutiti. Bolezen je silo urno na-predvala: telo je prihajalo merzlo, persti so bledeli. Pntekla je zopet ena ura in sapa je prihajala čezdalje težji, prežalostno naznanilo — hropenje — se -je pričelo. Duh hv. Očeta pu je bil zmeraj jasen. V prednjih dvoranah je bil zbran ves papežev dvor, s kardinali, poslanci in drugimi imenitnimi oseb-stvi. V tem trenutku vzamejo sv. Oče križ spod blazinice in blagoslove z njim vse pričujoče. Ob 12 naznanijo zdravniki, da sapa se je vderla. Vsi udje sv. kardinalskega zbora so bili pričujoči. Med zdihovanjem se prične priporočevanje duše, in ko so molili obžalovanje, sv. Oče moči nategnejo in pobožno izreko besede: ,.Coi voatro santo ajuto" — S tvojo .sveto Dasiravno je bilo vedno hujše, so sv. Oče vender ( stali pri zavednosti in so naznanili, kako britko jim je, da ne morejo govoriti in povedati, kar žele. Kardinal Bilio jih prosi, naj blagoslove zbor kardinalov, in paprž povzdignejo ruko ter jih blagoslovijo. Ob o in 40 minut, začno oči temneti iu prično se smertne težave. Naj svetejši molitve, tolažilne besede, klicanje pomoči Božje so se slišale iz ust kardinalov, vsi zakladi božjega usmiljenja so bili prošeni nad umirajočega papeža, preljubljenega očeta. V preddvoranah je bila velika množica na kolenih. Vse je molilo, zdihovalo, klicalo v pomoč Božjo. Zdelo se je nemogoče, da bi toliki papež mogel umreti. Toda osodoviti trenutek se je bližal s silno naglico. Med težko sopenje sv. Očeta so se mešali zdih-ljeji pričujočih, s smertnim potom papeževim so se strinjale solze verne množice. O poli petih prične kardinal Bilio moliti žalostni del rožnega venca in pričujoči z njim. Začne se 4. skrivnost („za nas težki križ nesel"), — naj bližnjiši pri papeževi postelji vstanejo, hropenje pojenjuje, poslednja solza se prikaže v očesu, odveza se še enkrat moli na glas, kladvice na uri, ki naznanuje angelovo češenje, rahlo udari. Na ta glas, kakor bi bil vabilo Nje, ki so jo Pij IX razglasili za Brezmadežno, sv. Oče izdihnejo svojo lepo dušo.... Tedaj ,,Križ" in „Marija", vedna spremljavca Pija IX v življenji, sta jih spremila tudi s tega sveta v večnost. O ,,Crux de cruce — Križ od križa!" Precej v dan smerti so papežev veliki namestnik kardinal Monaco dali oglas do Rimskega mesta. Rekli so med drugim: „Danes, nesreča velika! dokončano je naj bolj posebno, prestavno in dolgo papeževanje, ki ga je kedaj Bog dodelil svojim namestnikom na zemlji. Njih življenje kakor naj višega poglavarja je bila versta naj obilniših dobrot v duhovnem in v časnem oziru, razlivanih po vsih cerkvah in med vse narode, in še prav posebno nad Rim, kjer se pri vsaki stopinji zadene na spominke velikoserčnosti od obžalovanega Papeža-očeta." ,,Po cerkvenih postavah se morajo po vsih mestih in znamenitih krajih obhajati slovesne mertvašnice in molitve za dušo ranjcega naj višega Pastirja; vsak dan, dokler apostoljski prestol ni oskerbljen z novim poglavarjem, se morajo opravljati molitve, da prosimo od Božjega veličastva pomoč za naj skerbniši volitev naslednika ranjcemu, ki jih nikoli ne moremo zadosti ob-jokati." Med naredbami je to-le bistveno: 1. Slovesne in očitne mertvašnice bodo v Vatikanski stolnici, kamor se prenese merliČ, in bode položen v kapeli sv. R. Telesa. 2. Po vsih cerkvah se zvoni z vsimi zvonovi po celo uro od 3 do 4 popoldne. 3. Berž ko se prenese merlič v Vatikansko stolnico, se prično slovesne mertvašnice po vsih cerkvah. 4. Vsak mašnik mašuje enkrat za dušo ranjcega; tudi vsi verniki so vabljeni, da naj zanje molijo. 5. V vsaki cerkvi se privzame pri maši molitev za srečno volitev novega papeža, dokler apostoljski stol ostane prazen. (Konec nasl.) Našemu svetemu Očetu, Piju IX, ki so 7. svečana ob 53 4 popoldne v Gospodu zaspali, v spomin. Prijazni žarek, kteri vsako čelo, Visoko, nizko, polno ali velo, Narodovo, domače ali ptuje, Z gorkoto blagodejno razvedruje; Mogočno kladvo, ktero vsako želo, S pogledom le na Božje nam razpelo, Brez vsega straha spake tud najhuje Po „Syllabu8 u" zmagovito kuje; Poblevnoat sama, ktera polna vere In upa in ljubezni brez overe ,,Od križa križ" pošilja gor v nebesa: Z novico dana — prebritko svet pretresa: Umeri v četvertek je po uri peti Nas sveti Oče, papež Pij deveti! J. Furlani. Duhom i teshnnenl M*ija t\ tlo vsih vernikom i?i njegoro pojasnilo. V resnici smemo prelepi govor sv. Očeta Pija IX v god nedolžnih otročičev 1877 imenovati njih duhovni testament oo vsih katoličanov, kterega so prelepo pojasnili SekovsW knez in škcf mil. gosp. Janez Zwer-ger v pa3tir-k^in listu od 20. prosinca 1878. Berite in premišljujte. Š-:of pišejo: ..Na piaznik nedolžnih otročičev so sv. ()č ■ papež Pij IX zbrali kar iinale v konzistonj, da bi oskerbeii imenitne zadeve sv. Cerkve. V začetku tega zb< ra so imeli sv. Oče do kardinalov ogovor. kratek le, ker so bili več bolni kot z Iravi. Zahvaljevali so se jim za dokaze ljubezni med njihovo boleznijo in posebno za neutrudljivo delavnost, s ktero jih pri vladanji sv. Cerkve podpirajo. Ker pa papež nimajo samo v Rimu, temuč po vesoljnem svetu skerbeti za Cerkev, vabijo tudi škofe vsega sveta in vse otroke Cerkve, naj molijo za-nje in za sv. Cerkev, da bi Gospod blagovolil od-verniti silne nevarnosti in nas milostno pripeljal v pravo zveličanje. Sv. Oče sklepajo svoj nagovor s temi besedami : ,,V tem ko se veselimo nad vašo ljubeznijo in Bkerbnostjo za nas pač tudi spoznamo, da sodelovanja vašega in v^ih ča^titih bratov (škofov) in vsih drugih vernikov od dne do dnč siin^e potrebujemo, da dosežemo stanovitno pomoč Božjo v velikih potrebah, po kterih smo stiskani mi in Cerkev. Živo vas toraj opominjamo, in ravno t,»ko tudi vse škofe, ki po vesoljnem katoliškem svetu čedo Božjo vedijo, naj božjemu usmiljenju za nas in za Cerkev neprenohoma darujejo molitve sami in jih (po vernikih) dajo opravljati, naj bi nam Bog tudi pri bolnem te'esu dal moči duLa, ua preterpimo ljuti boj; da bi se Beg nadalje milostno oziral na stiske in krivice, ktere Cerk ev terpi; da bi nam Bog tudi vse naše grehe odpustil in čast svojega božjega imena povišal, in poslednjič, da bi nam Bog dodelii dar dobre voije in sad tistega miru, kterega so angelske trume ljudem oznar.ovale pi i rojstvu Gospodo*, em." Sv. Oče toraj kličejo sleherno dušo \ esoijnega katoliškega sveta k stanovi ni molitvi in naznanjajo pet svetih namenov za našo zedinjeno molitev, in sicer: 1. D a bi se Bog milostno oziral na stiske in krivice, ktere katoliška Cerkev terpi. Sv. Cerkev je naša mati; ona nas je v sv. kerstu prerodila za nebesa in za večno življenje, ko je nas telesna mati rodila le za to solzno dolino in za smert. Od takrat spremlja nas Cerkev po poti v srečno večnost in nas tudi še po smerti ne zapusti ter nima pokoja, dokler nismo tudi iz vic rešeni in dokler ne pridemo v nebesa. Toda prav ta ljubezen in skerb Cerkve za nas je vzrok, zakaj je tako zelo stiskana in preganjana. To preganjanje je posebno zadnjih dvajset let prihajalo vedno britkejše, sovražniše in nevarniše, in skrito nam je, kako dolgo bo preganjanje tudi v prihodnje še vedno hujše in protivnejše. Cerkev je sv. nevesta Jezusa Kristusa; zato nosi tudi trojno krono, kakor njen božji Ženin, in terpi trojno preganjanje, ktero je terpel Gospod sam. Kristus je pravi Bog, on nosi krono bože- stva, in zavoljo te je bil sovražen in obsojen od Kajfa. Tudi Cerkev je božjega izvira, ker je nevesta Sinu Božjega, namenjena za večno zedirjenje s Sinom Božjim. Zato jo pa čertijo in obsojujejo, kakor bi ne bila pri-mčrna za svčt, za čxs, za ljudi; češ, da je zoper naturo in zoper čisto človeške pravice in razmere: hočejo jo spodriniti z zemlje in ubiti. Drugič nosi Jezus krono neomejen* ro< č: nad vsimi stvarmi, on je Kralj kraljev in vlad..rev vesoljnega sveta; vsaka pamet in volja mora biti podvrržena postavi Gospodovi, in kdor se temu upira, t*ga bo zato sodil in obsodil. Ali zarad te krone se ga e Pilat bal ter ga obs >dil v zalepljeni prilizni« nos i do rimskega cesarja. Tudi to drugo .;rono — časne moči iu prostosti na z-mlji — je Kristus svoji nevesti, Cerkvi, posadil na glavo: ona mora sama prosta biti, nev^ta Kralja vsih kraljev sme biti le pod volj«« svojega Ženina, in ne sme biti podveržena samovoljnosti t rmi tujcev; ona mora dalje svoje lastne ude pro3to poživljali in voditi, svoje otroke pri sto odgojevati, učiti in viadati. To je njena naj svetejši pravic*, je tudi njera naj ostrejši dolžnost; nobena moč na zemlji nima pravice jo v tem sp< lnovanji zavirati, ali oblasti jo od teg* od-vezati. Toda ravno zavoljo te krone, zavoljo te obh.sti je tudi Cerkev obrekovana in preklinjan j, vjeta in zvezana, obsojena in, ko bi bilo mogoče, k smerti bi bila poljana od Pilata, to je, od tistih, kteri le svet in kar je njegovega ljubijo in išejn. Tretjič nosi Kristus ternjevo krono t rpljenja, in zato so ga tisučeri zavergli in obsodil*, ker njene skrite cene ne poznajo in od prihodnjega poveiičanja no < jo nič vediti. Tudi s to krono ternja in terpljenja v^ake verste je Kristus svojo sv. Cerkev dopustil venčati: in zarad tega jo neradi vidijo in se je ogibljejo, jo zaničujejo in zametujejo ter s^ naprej naprej zoppr nio vojskujejo tisti, ki čeznaturno razodenje zaničujejo, kterim je križ Kristusov nespamet in pohujšanje, „kteri živijo kot sovražniki križa Kristusovega, kterih konec je poguba, kteri imajo svoj trebuh za boga in se s svojo sramoto hvalijo", kakor je že sv. Pavel s solzami tožil. (Fil. 3. 18. 19.) \ idite tedaj, preljubi, iz kterih vzrokov je Cerkev tako stiskana in preganjana: zavoljo svoje pokoršine do Boga, zavoljo svoje zveetobe do Jezusa, zavoljo svoje ljubezni in skerbnosti za nas, zavoljo svoje podobnosti s svojim božjim Odrešenikcm. Iz tega je jasno, kako smo dvakrat dolžni za-njo moliti, in da je ta molitev Bogu neskoučno dopadijiva in bo o pravem času tudi gotovo uslišana. 2. Drugič moramo moliti s tem namenom, nuj bi Bog pri tem preganjanji CVrkve tako vmes segel, .da se s tem poviša čast njegovega bož)ega imena". Kadar je namreč pred vsem svetom očitno, da imajo preganjavci Cerkve vsake verste silo v rokah in jo tudi brezobzirno rabijo, in da je Cerkev sama oropana vsake moči in vsega varstva, pa vendar zmaguje in hudobne naklepe svojih sovražnikov tako uničuj*-, da je po boju bolj veličastna in močna kakor poprej, — mora tudi slepim očem jasno biti, da sc je ta zmaga le z Božjo močjo dosegla, ker se je vsa človeška moč sovražno zoper njo borila. In to je velika zmaga, po kteri mora čast božjega imena celo pri sovražnikih biti poveličana. In v resnici se je Božje ime pri vsih velikih bojih zoper božjo zveličavno napravo poveličalo. Faraon n. pr. je z močno vojno silo preganjal ljudstvo Božje, ki je bilo brez pomoči in orožja; bil je pa od Gospoda v rudečem morji pokončan, in ne persta ni bilo preganjanim treba prf tem ganiti. Poglavar neizmerne posvetne moči asirske gre z neštevilnimi vojnimi trumami proti pešici ljudstva Božjega; toda Bog mu po smertnem aogelju v eni sami noči di pobiti 185 tisoč m6ž, in tako resi stiskane Jude, ni jim bilo treba potegniti tudi Je enega meča ne. Pustimo pa te dogodbe, v kterih Bog z zunanjimi čudeži svojo reč varuje, iu poglejmo druge, kjer se na videz vse priprostu in čisto naturno godi, veudar se pa preganjanje tako konča, da vsi sovražni nameni preganjavcev spodlete iu so velikoveč pomoček k veličastnemu razcvetanju sv. Cerkve. Tako je bil Dioklecijan napel naj grozovitiše cerkveno preganjanje, po vsih treh delih sveta so kristjane na sto-usuče morili, njegov namen Cerkev čisto in za vselej po vesoljnem svetu zatreti, se je že zdel tako izveršen, si je cesar dal staviti spominice, na kterih si je sam priiastoval hvalo, češ, da je čisto zaterl spomin na imč Jezusa Kristusa. Toda glej! ne Cerkve, temuč njegovega cesarskega veličastva je bi!o konec; v daljnem kotu svojega cesarstva je še živel tako dolgo, da je vidil z lastnimi očmi, kako se je Cerkev z bogatejšim upaojem razcvetala kakor kedaj poprej in je bila cel6 z<% deržavno vero razglašena in pospeševana. V tem ko je terdil, češ, da je pomandral križ Kristusov za vselej \ prah, zasvetil se je križ na cesarski kroni njegovega naslednika. — ln še le 300 let je, kar so bile velike kraljestva in obilne ljudstva odpadle od sv. Cerkve; da bi odcepili tudi še druge, so se napenjali dolgo iu silno; med tem so pa se od druge strani tudi Turki z nepremagljivo močjo hrumeli nad katoliške narode. In vendar je Gospod vse stiske tako obernil, da se je kmalo vzdignilo veliko število svetnikov perve verste, ki so posvečevali zveste katoliške narode; na mesto tukaj odpadlih ljudstev jih je pa se veliko veče število spre-obernjenib v daljnih delih svetd pristopilo v katoliško Cerkev. To je res stermenja vredno varstvo Božje nad Cerkvijo, po kterem je Gospod poveličal svoje sveto imč. Temu se pridružuje potem sam po sebi drugi način, kako se Božje imč poveličuje, namreč: po zveličevanji posameznih duš. Ako namreč Cerkev tako sijajno zmaguje v okolišinah, v kterih po naravni poti ni bilo pričakovati druzega kakor zgube, se s tem dobri še bolj poživljajo, vnemami spodbujajo, nestanovitni poterjujejo, in celo mnogi izmed nevernikov se prepričajo in spre-obernejo. Tako se je pripovedovalo že leta 1869, tedaj malo časa pred začetkom aedanjega splošnega preganjanja katoliške Cerkve, da je nek imeniten prostozidar lekel: Katoličani mislijo, da ae njih Cerkev nikakor no more zatreti. V resnici je do zdaj niso mogli pre magati; to pa prihaja od tod, ker so v dosedanjih bojih zoper Cerkev rabili zdaj premalo moči, zdaj premalo previdnosti in bistroumnosti; zdaj kmalo pa se bo začel nov boj, v kterem bodo naj močnejši oblasti Cerkev napadle, in druge je ne bodo nikoder branile, in pri tem se je že naprej mislilo na vse primerljeje ter se je vse vredilo s tako previdnostjo in bistroumnostjo, da je naravnost nemogoče, da bi Cerkev naalednjič še kedaj zmagala, in nikakor se ne more izogniti, da bi popolnoma ne poginila. In ravno ta framason je bil neki tega tako terdno prepričan, da je pristavil: ako pa bi se zgodilo, da Cerkev tudi to pot poginu odide, se hoče cn (tr jmavrar) pri ti priči spreoberniti in biti goreč katoliČHu; zakaj potem je jasno, da Cerkev je vstanova božja, :n da Bog sam se za njo vojskuje. — In ta napovedovani boj ]e res izrojil, in je več let bučal z p-r ii.ev; š.totje »n duhovni so bili v ječe zapirani, iz d^/ele pr.-ganjani, oropani, cerkvene naprave razdevane, vuniki puaani brez mašnika in brez zakramentov v i..v.,et.ji in v smerti, in doklej bo to še terpelo, ne m«, riint. \vditi: vender pa je že precej časa, kar t>e jc b« i tak ob°rml, da celo sovražuiki sv. Cerkve dan i:a d-ii Luiiianujejo po časnikih in zborih, da Cerkev se -.rej vterdila, kakor pa oslabela, in da ob koncu boja bode zmagovita. Ako tedaj je tisti trajmavrar mož-beseda, se mora spreoberuiti in dati Bogu čast; zakaj Bog sam — Oo se vojskuje za Cerkev in skerbi, da se spolnujejo njegove obljube, ter vsa peklenaka moč nikoli ne bo kos premagati sv. Cerkve. Z namenom te molitve tedaj doaegatno veliko imenitnih dobrot ob enem: Božjo čast, rast sv. Cerkve, blagor vernikov in spreobračauje nejeceroikov, kterih pač je ca stotisoče, ki so enacih misel z unim framasonom, ako tudi si jih niso tako jasno svčsti, in jih niso tako določno naznanili. 3. Tretjič nam sv. Oče priporočajo moliti v ta namen, „da bi nam Bog odpustil vse naše grehe". Greh je smermi sovražnik zoper Boga, pa tudi smertni sovražnik Božjih stvari. Glej, B >g je neskončno dober in do svojih stvari neskončno dobrotljiv, in namesto ljubezni in hvaležnosti za to počen;a greh le nehvaležnost, sovraštvo in vojsko zoper Boga! Bog je v nebesih vstvaril aamo svete angele, iu greh je naredil iz njih naj sovražljivši hudiče! B g je človeka postavil v prelepi raj, in greh ju je pregnal ven v žalostno solzno dolino! Bog je za angele io ljudi odmenii nebesa, in greh jih pogrezuje v neskončnem številu v pekel! Tudi pri kristjanih v Cerkvi piihaja vse hudo le od greha, kakor je Kristus nekdaj pokazal sv. Je-derti. Kakor nas namreč sv. Duh uči, so verniki duhovni udje Jezusa Kristusa, in Kristus je glava tega telesa. Razodevajoč to resnico se je prikazal Kristus sv. Jederti v taki podobi, daje bila desua stran njegovega telesa zdrava in terdna, v kraljevem oblačilu, v božji slovesni lepoti; leva stran pa se je prikazala oropana vsega lepotičja, oplenjena vsih oblačil, vsa bolna in gčbova. Pri tem ji je dal Gospod spoznati: da ti zdravi in močni, ti prelepo ozališani udje na desni strani njegovega telesa pomenijo pobožne kristjane; bolni in nagi udje na levi strani telesa pa tiste kristjane, ki so v veri preslabi ali v življenji spačeni. Ljubi kristjani! vsak izmed nas naj se resno izpraša, ali je pač terden v veri in čist v življenji in se tako šteje k desni strani telesa Kristusovega; in kdor se najde v veri omahljivega ali v življenji omadežanega, ta naj se precej s pravim spreobernjenjem spreoberne k Bogu, da ne pride tudi poslednji dan Gospodu na levico ter bi bil pogubljen. Ali to naj nam še ne bo zadoati, da smo sami na desnici Gospodovi; moramo tudi neprenehoma moliti in po svojem stanu in premoženji na to delati, da tudi vsi drugi zadobe milost biti zdravi udje telesa Jezuaa Kristusa. 4. V tem je pa tudi obsežen že četerti namen molitve, „da naj bi nam Bog milostno dal dobro voljo, in tisti mir, kterega so angeli pri Kristusovem rojstvu oznanovali." Dobra volja pa ni samo v dobrih vošilih in pob"žnih občutkih, ampak najbolj v delih, to je, v zvestem in stanovitnem spolnovanji vsih dolžnost do Boga, do Cerkve, do bližnjega, do samega sebe, v duhu spokorro3ti in dobrega namena. Potem bo mir izhajal nad nami, kakor častitljivo solnce o lepem spomladai skem jutru, pravi in vsestranski mir, mir v Cerkvi in v deržavi, mir med Cerkvijo in deržavo, mir v deželi, v občini, v družini, b posameznimi ljudmi, mir v vesti in z Bogom, mir o smerti in pri sodbi Božji po smerti, kar Cerkev tako lepo govori o svojih zvestih ranjcih : „Urnerl v poljubu miru Gospodovega! Gospod, daj mu večni mir in zveličanje svoje!" 5. Peti namen molitve meri na to, ,,d a naj bi Bog sv. Očetu tudi pri bolnem životu dušnih moči milostno podelil, da ta budi boj sv. Cerkve prestanejo zmagovito." (Ko ao višji pastir Sekovskih vernikov pisali naslednje besede, pač niso mislili, da bode bolehni život sv. Očeta tako naglo rešen svojih bolečin — z blaženo smertjo. Pišejo namreč tako-ie:) Vse pritežnosti, nadloge, preganjanja in napadi, ki po raznih krajih po zemlji navalujejo na sv. Cerkev, se posiednjič zgrinjajo nad sv. Očetom ko po glavarjem sv. Cerkve. Cel6 o mirnih časih nezmerna naloga obtežuje rame papeževe, ob časih preganjanj pa je še brez konca težji. Že 32 let nosijo sv. Oče to butaro, med tem so se postarali in v nekterih mescih pričnč že svoje 87. letu. K temu terpe že veliko let betežnost na nogi, ki se je zdaj shujšala, in akoravno ne žuga ne-varnosti, je vender le breme in zmnožuje natezanja in bolečine, med kterimi zveraujejo opravila svoje najvisi službe. K temu potrebne duhovne darove jim je Bog res ohranil do čuda neoslabljene; vender pa je jasno, da to je posebna milost od Boga, zato nas vabijo sv. Oče, naj jim vedno pomagamo te milosti prositi. Ne telesno zdravje, toraj še celč reaenje od bolezni in bolečine ni tista dobrota, ki jo papež želijo doseči, temuč le potrebnih moči žele, da bi avojo sveto nalogo dopol-novali, Božjo čast poviševali, blagor sv. Cerkve osker-bovali, in zagotovljali zveličanje naših duš... Toliko iz pastirskega lista. Boljših naukov veliki Pij res skor niso mogli dati, kakor so v omenjenem nagovoru, kterega ao Sekovski milostni viši pastir tako lepo pojasnili, in ker ne velj4 več, kar je rečeno o molitvi za živega Pija, naj veljd za mertvega. Naša ljubezen in apoštovanje do njih naj se skazuje v molitvi za njih dušo. Ogled po Slovenskem in dopisi. U Ljubljane. (Za f Pija IX.) V torek zjutraj, 12. t. m., je od 1 28 zjutraj celo uro po vsih cerkvah z velikim zvonom klčnkalo sv. Očetu Piju IX. Zapovedano je od vis. čast. skofijstva: v sredo, v četertek in petek (t. j. 13., 14. in 15. t. m.) z vsimi zvonovi zvoniti po vsih cerkvah v mestu, zjutraj ob 8, o poldan in zveččr ob 5. V stolni cerkvi bila je vse tri dni slovesna černa maša ob 10; pervi dan so opravljali mil. škof med veliko azistencijo in bile so tudi mertvaške molitve (3 Nokturni in Laudes). Velike absolucije po sv. maši so zraveu škofa peli, gg. prošta J. Zupan in A. Jarc, pa kanonika gg. Kramar in Pavsler. Ljudi je bilo nenavadno veliko pričujočih pri as. opravilih. Šenklavška cerkev je bila v ta namen posebno opravljena. Na mertvaškem odru je stala svitla trojnata krona in druge papeževe znamenja. Sploh ao stale pregrinjala in druge naprave v ta namen čez 100 gold. Naslednji dan ao imeli slovesno mašo z Libero stolni prošt gosp. Jožef Zupan; tretji dan ao se vdeležili tudi c. kr. vradniki in imeli so mertvašnico zopet milg. škof J. K. Pogačar. Pri sv. Jakopu in pri Frančiškanih so bile opravila v četertek ob 10, pri sv. Petru ia v Temovem pa v petek ob 10. — V nedeljo bo v stolni in po vsih farnih cerkvah slovesna sv. maša za srečno volitev uovega papeža. V ta namen bo tudi av. R. Telo izpostavljeno — dopoldne 3 ure, popoldne eno uro. Za deželo so posebej dane določila. Iz Ljubljane. (I7 prid, dušam v vicah.) Nekaj tednov je, kar nam od mnozih strani pr;hajajo obilne in prav žive spodbudovanja, da naj se piše, deli, spodbuja v prid rešenja duš v vicah. Gnanje je t(dik°, spis- v več tako ž'vih in resnobnih, da moramo to spozuati z« neko delo Previdnosti, za potrebo našega časa. Ta namen s > imeti sp.si z Gorenjskega pred kratkim v , Danici". Pisal nam je v tem oziru že ene krati vis »k gospod s Primorskega; poslal več spisov v to zadevajočih nekdo iz samostanskega življenja. Pisebno znamenito je, kar piše preslavni konvertit iz judovstva, gosp. Alfonz, iz Jeruzalema (gl. zadnjo Dan." str. 14). V ravno to meri naslednji dopis, ki nam je doš^l te dni iz Notranj-skega, da molčimo o tem, kar se godi osebn * v tesnejših krogih v prid duš v vicah. Glasi ee dopis tako le: Iz Notran jskega, v začetku svečana 1878.— ,,Sveta in dobra misel je tedaj moliti za merive, da bi bili grehov rešeni." (II. Mak. 12, 46.) V ,.St. Benedikta-Stimmen" leta 1877 stran 284, 295, 345, 374 in v nadaljevanju t. 1. je brati od vstanovljenja in razširjanja kaj lepe bratovšine za duše v vicah, ki ima sedež v Parizu pod imenom ,,Communaute des Reiigieuaes Auxi-liatrices du purgatoire, rue de la Barouiilere, Paria" (Družba redovnic pomočnic dušam v vicah...». Ta bratovšina je zel6 priporočevanja vredna, ker ni težka, djbrote njene ao pa velike. Za marsikterega bi ta bratovšina ne imela skorej nobeue težave, za tistega namreč, ki ima že tako navado večkrat aii celo vsaki dan moliti tri Božje čednosti: vero, upanje in ljubezen: zakaj dolžnosti te bratovšine ao: Vsak dan moiiti tri Božje čednosti in zdihniti: „Moj Jezus, usmiljenje!", potem darovati za duše v vicah viak dan vse križe in težave, kakor tudi vse dela in pa vsako leto po zmožnosti in dobri volji v denarjih ka] darovati kot pripomoček za razširjanje bratovšine ter za reševanje duš iz vic. Duhovni, ki se vpišejo, imajo dolžnost vsak mesec opraviti eno sv. mašo za duše v vicah v namen družbe, redovniki in redovnice pa darujejo vsak mesec eno sv. Obhajilo za duše v vicah, in s tim se oboji rešijo druzih zavčz, namreč, molitve Božjih čednost in daru. Dobrote te bratovšiue pa so: Vdelcževauje 940 as. maš in 38.000 ss. Obhajil že zdaj vsak mesec, za-se in za duše v vicah, zlasti še za njih mertvo žlahto; potem popolnoma odpustki na: dan vpieanja; 2. listo-pada ali na včrnih duš dan; 15. listopada ali spomin sv. Jederti; 19. sušca, to je, v praznik sv. Jožeta; 25. sušca, v praznik Marijnega Oznanovanja; pervi petek po osmini sv. Rešnjega Telesa in praznik presv. Serca Jezusovega; 31. mal. serp., to je, na sv. Ignacija dan. Posiednjič smertno uro, ako se skesano izreče .,Moj Jezus, usmiljenje!" Ti odpustki ao poterjeni od av. Očeta 4. mal. aerp. 1860. Ta družba in bratovšina je daleč razširjena, ima dve hiši ali aamostana, v kterih so reveži zastonj oskerbovani, celo na Kineakem; te redovnice sploh prihajajo na pomoč vsim, kdor koli jih potrebuje, so podobne usmiljenim sestram, ki bolnikom tudi po hišah strežejo. Kdor se hoče njih zaslužeoj vdeležiti, zadostuje, ako opravlja zgorej omenjene pogoje. Re§, lepa priložnost veliko dobrega se vdeležiti in za duae v vicah darovati! Žsleti bi bilo, da bi se jih mnogo zapisalo v to molitveno bratovšino in naj bi kdo častitih gosp. ljubljanskih duhovnov jih vpisoval in pošiljal vpisane na dotično mesto, dokler se ne vstanovi v Ljubljani ali kje drugje kaka bratovšina za duše v vicah, kakoršnih bratovšin za rešenje duš is vic je več. Kakor je bratovšina N. lj. G. priromala iz Francoskega v Inomoat in od ondod v Ljubljano, in zd*j ž* šteje čez 70 000 udov pri nas na Kranjskem; enako bi se znalo zgoditi tudi a kako bratovšino za duše v vicah. Cas*. gg. duhovni bodo gotovo radi d< pfcovali v ,,Zg. Danico" in bravce vnemali dušam v vicah priti na pomoč, pojas-novali pripomočke, s kterimi je mogoče pomagati njim, ktere je roka Gospodova zadela, ki zdihujeio v strašnem terpljenju in od nas pomoči pr čakujejo. S čim je mogoče d'išam v vicah na pomoč priti, je znano; naj poprej z daritvijo sv. maš^, potem s sv. Obhajilom, kakor tudi z molitvijo, s postom, z milošnjo in z vsakim dobrim delom. Ako ae več Ijadi združi, kar je ravoo v bratovšinah, koliko se vender zgodi molitve, koliko ae opravi aa. maš, ss. Obbajil in drugih dobrih del, vidimo ravno v tej popisani bratovšini: vsak mesec čez 900 ss. maš in 38.()00 ss. Obhajil za duše v vicah! Pač res lepa, priporočevanja vredna družba in ž njo sklenjena bratovšina! Koliko pomoči vender pride po tej poti dušam v vicah, koliko jih je mogoče poprej rešiti iz njih terpljenja! Ce tudi one same sebi v vicah ne morejo nič pomagati, za nas vender že zdaj Boga prosijo; kakošne dobre, mogočne besednike še le imamo, ko se te duše po naših priprošniah neprenehoma rešujejo, prihajajo v nebesa, kjer potem neprenehoma za nas Boga prosijo, dokler tudi mi za n]imi ne pridemo v kraj veselja, kraj večnega plačila! N'. k duhoven pripoveduje, kako se je vse prizadjal, d* bi bil nekega terdovratnega grešnika spreobernil, pa vse je bilo zastonj ; na zadnje ga dušam v v:cah priporoči, in glejte! grešnik se je hitro spreobernil. Bodimo proti njim usmiljeni, da bomo usmiljenje dosegli, in molimo zanje, da-jajmo pa tudi drugim priložnont veliko za njih rešenje storiti, pokažimo n;im pot s peresom, to je, z vnema-njem, s spisi, pri nas po „Zg. Danici"! V. K. Iz Kokre. Ako je že redka sreča s prijateljem nase mladosti 50 Ičt preživeti, koliko bolj redko je zakonske dobiti, ki sta pred 50 leti lepo zavezo keršaoske ljubezni in zvestobe sklenila in se skoz toliko let veselila zdravja in lepe edinosti v zakonskem stanu. Večidel so dandanašnji zakonski nezadovoljni, aii pa jih prezgodaj smert razloči v žalost zapušenih otrok. Veliko veselje kersanskega zakona sta pri nas doživela Gašper Koder, po domače BerZnik, in njegova žena Marija, ki sta na sv. Rotijo d«n (6 t. m.) zlato poroko obhajala. Oba še zdrava in pri moči sta se veselila tega dneva s svojo družino in s sos>eoi, s kterimi sta v lepem miru živela. Veliko sta v teh 50 letih zakona doživela in skusila, žalost in ve-elje, in zadnji čas tudi velik strah, ker je na vernih duš dan preteklega leta velik požar, ki se je daleč vidil, ravno nad njihovim pohištvom pod Kočno pokončal veliko b-oz.ia iu merve; pa ljubeznjivi j" J" ohranil. Prišla sta na dan zlate poroke s povabljenimi svati in sta lepo opravila spoved in prejeia zakrament sv. R. Telesa; med tem je pa lepo molila množica ljudi, ki se je tudi od daieč zbrala v naši prijazni cerkvici Matere Božje, ktera že mnogo let slo\i kot božia pot. Po opra*. ijenji molitvi p » *v. Obhajilu je sledil primeren nagovor, poroka in »lovrsna ev. maša. Daleč okrog se je razlegal med sv. opravi.om | 6k možnarjev, ki je bliž njim in daljnim sosed« m naznanoval veselje naše tare. Po opravilu v cerkvi so svatje pog.-sfovaii v bližnjem Leskovcu v lepem miru in pohievr.em veselji; ni bilo treba žandarjev, kteri pri svatovš:nah za mir skerbijo; pri nas je ljudstvo mirno, in akoravno se pri kaki priložnosti razveseljuje, se razveseljuje po pameti in pri-prostosti, in tudi naši vera mladenči skerbijo za lepi mir. Razgled po svetu. Rimsko. Balzamirano truplo Pija IX je bilo od 10. do 13. t. m. v št. Peterski cerkvi v kapeli sv. R. Telesa. Nezmerno ljudstva je hodilo kropit. 13. zvečer je bilo položeno v npodnjo cerkev, kjer je grob ss. Petra in Pavla. Kardinalov, ki imajo pravico papeža voliti, je sedaj • »4. Ako bi bili vsi pričujoči pri volitvi, bi za dvč tretjini moralo biti 43 glasov, da bi volitev veljala. — Med papeževo smertjo in novo volitvijo mora preteči 9 dni; 17. t. m., v nedeljo, se prične volitev v Vatikanu. Študentje na vseucilisn v Neapelnu. Kakošne ljudi izrejajo brezvčrske šole, so priče mnogi šolski možje in študentje v Neapelnu, kterih pravda je ravno v teku. Prišle so na dan od profesorjev in študentov take uma-zanosti, da je groza. Med drugimi je n. pr. neki M. C. naznanil, ko je bil v univerzni kavani, da je prišel k njemu vseučilišni , pedel" (šolski sluga) F. D. M. in mu je obljubil dobiti zanj spričevanje, da je povišan na zdravniški doktorat, toda s pogodbo, da mu plača 1000 lir. Po mnogem pogajanji je bila plača znižana na 600 lir, in tako je biio barantastvo res čisto doveršeno. — Ob-dolženi Z. je rekel, da je profesorju L. moral plačati 300 lir, da je pri izpraševanjih 2. leta v zdraviloslovstvu dobil poterjenje. — Nasleduje neki S. B., ki terdi, da je prekanil naredbe, oklicane od ministra Bonghi a, ker ie plačal 1000 lir nekemu znanemu rnešetarju. — Bil je dalje neki F. A., ki priznava, da je I. 1873 dobil iicealno hcencijaturo (doveršilne spričala) za 1000 lir. ko še ni bil spolnil 2. licealnega razreda. — Študent A. je terdil v očitnem zaslišanji, da učeniku g. Sanges-u, ki je tudi zatožen, je plačal 600 lir. da je prejel poter-divno spričevalo za^zoologijo in botaniko (znanje živalstva biljstva). — Študent F. G. je naznanil, da je po posredovanji krojača Manfredi-a 1000 lir plačal profesorju Sess. . . za povračilo lažnjive licealne licence, ki jo je dobil < d njega. Prctessor Sese. .. pa, poklican, da bi mu bil nasproti postavljen, ni prišel na povabilo. Pristavil je študent, da po odkritji teh zvijAč se je podal k profesorju naznanit mu svoje sožaljenje; profesor pa mu je rekel, da to so malenkosti, in tudi mu je pojasnoval ravnilo, kterega naj se loti, da bo nedolžen ostal pred sodnijo. — Študent F. P. jo je tako-le zarobil: ,,Ko pero hodi i na univerzo za pomočnika, da ni se pripravljal na spraševanja, nisem imel še ,,licen-Cij«:'', poznal pa sem civilnega človeka, ki mi je rekel, da ima pornočke oprostiti me licealnih spraševani..." Zahteval je k temu ie nekterih pisem in 300 lir. ,,Sprejei sem ponudbo", je rekel, „in čez mesec dni sem imel v rokah diplomo — Vse to pripoveduje ,,Unit:i • v laški deželi sami. Kakošno gnjiiobo to razodeva in kako žalostne nasledke morajo ime»i take nesramne sleparije, tega ni treh* pojasnovati. Narodi, izrejeni brez spoštovanja sv. vere in toraj večne Pravice, so derhali, kterih posameznim osebnostim ni druzega mar kakor le za pašo svojega iastuega poželenja in k večemu za neko ,,narodno ošabnost n^ pa za spodobno narodno poni sno?f v mejah pravice ter sv. vere. Mogočni bodo pa tudi po :>escdah večne Resnice močno terpinčeni zato, ker ali zametajo ali pa naravnost tarejo edino podlago ča»ne in večne sreče ubozega človeštva. Napredovanje z oliko v Ameriki. Po poročilu ame rikanske ,,Kirchen-Ztg." namerava benediktinski opat St. Mlinradski M. Martv, v deržavi Arkansas. zidati nov benediktinski samostan. V* ta namcn je pridobil 640 njiv zemlje ter se ima zidanje samostana, cerkve in šole v kratkem pričeti. Ta kraj je med Little Ročk om in Fort-Smith-om, planinska rovan s precej t plim po letjem in ne preveč hudo zimo. Na milijone njiv zemlje je še neobdelane; vsakoverstno žito, sadje, vino ter po nižavah pavola in sladkorjevo terstje se tam čversto obnaša. Okr g tega samostana se bo gotovo naselilo veliko katoličanov, tem bolj, ker si opat prizadeva naseljencem nridobiti vgodne pogoje pri železnični družbi. Tudi zemlje je še veliko na prodaj, kakor se sliši, in sicer prav po ceni. Drug iist piše, da od 33 milijonov njiv zemlje^ ktero obseza deržava Arkansas, je še 3 milijone ni ob- delane. Poprej je spadal Arkansas k sužnjim deržavam in to je, kakor povBod, odvračalo tuje naselce. Po der-žavljanski vojski bo bili naselci, ki so si na zapadu hotli vstanoviti novo domovino, po političnih homatijah, ki so do leta 1874 deržavo razkopavale, pregnani a svojih rodovitnih polj. Od takrat se je pa to predru-gačilo. Neobdelana zemlja je po nekaj še pod zvezno vlado. Drugi del zemlje si deržava še prilastuje, in zopet tretji del imajo v rokah železuične družbe, ki delajo železnice na vse kraje po celi deržavi. Vsi trije deli se skušajo nekaj časa, kako bi več naselnikov privabili. Cvet In m a ti zveste molitve. Zahvala. St. 1. Bodi tisuČkrat serčno zabvaljena naša mila mati Marija! Le na Tvojo priprošnjo, spoznam očitno, se je onemu staremu očetu, ki je bil prišel ob p hudo, da se jim časi meša. Priporočujem jih toraj udom „Naše ljube Gospč 1 v molitev, da bi ozdraveli, ako je Bogu v čast, njih duši pa v zveličanje. Ako Bog molitev usliši, bom zahvalo očitno razglasil po ,,Zg. Danici", v veče češenje „Naše ljub? Gospe". V L.. 12. svečana. F. H. — Od mertvuda zadeta oseba je živo priporočena, naj bi ji N. lj. G. sprosila saj to liko zboljšanja, da bi prejela ss. zakramente. — Dve deklici, na očesih hudo bolni, v nevarnosti pogled zgubiti, se priserčno priporočate v molitev bratom in sestram N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefu. Tako tudi žena, strašni pijanosti in kletvini vdana, za poboljšanje. Bratovske zadeve. Nameni in priporoSevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec svečan. I. Gl avni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, srečna izvolitev novega papeža, in zmaga sv. Cerkve — posebej še, da bi se rusko-turške zadeve obernile v prid katoličanstvu. II. Posebni nameni: 21. sveč. Sv. Servul. Priporoč.: Reveži in ubožni. Stradajoči v Indiji za spreobern,eoj-?. Učeniki in učenci. 22. Sv. Petra stol v Antijohiji. Priporoč.: Jutrove dežele za spreobernjenje. Vsi škofje Mladina. Spodobna obnaša v cerkvi. 23. Sv. Marjeta Kart. Priporoč.: Vsi veliki grešniki. Egipt in Abisinija. Učeniške pripravnica. 24. Sv. Matija. Priporoč.: Poklicani v duhovaki stan. Cerkev na Pruskem. Zoper razuzdano pustovanje. 25. Sv. Valburga. Priporoč.: Cerkev na Parskem. Vladarske osebe v prid sv. Cerkve. Vsi v dušnih in telesnih britkostih, posebno r.aše dežele. Življenje štirnoj ste rili pomočnikov v sili. XII. Sv. Marjeta, devica in s pričet avka. Nje praznik se po naši pratiki obhaja 1J., po rimskem koledarji pa 20. malega serpana. — Pomenljivo znamnje na nje podobi: Strašanski zmaj, ki z odpertim žrelom pri njenih nogah leži, ter jo želi požreti, ona pa ga iina na verigi. Vpodobuje se kot mlada devica s križem ali pa s palmovo vejico v roki in s krono na glavi. — Na pomoč se kliče na porodu , ob času lakote in kuge, pa tudi v dušnih stiskali. Sveta Marjeta, ki jo Greki Ma:ino imenujejo, jc bila rojena v mestu Antiohiji, deželi Pisidiji v mali Aziji, v pervi polovici tretj-ga stoletja «spa je bila prav pobožna in skrivna kristjana, si je Marje tico v vsih potrebnih rečeh, ziasti p<» v resnicah ker-šanske vere prav skerbno podučev !a. Marjetica nekoliko odraste, teta ji prav živo popisuje lepoto avete čistosti, ter ji pripoveduje, da .Jezus Kris*us posebno ljubi deviške duše in jil za sv.'e r."\e-?e sprejema. Gospica to in temu enako govorjenje sv. ;e tete večkrat sliši, in vn«me se v n jem m nedolžnem, čistem sercu goreča ljubezen do Jezusa K; stusa, izvoli si ^ » za ženina in ga brez strahu oč t zra:,.«. Marjetica je 12 let stara, in rije oč j" v Antiohijo k tebi Viamc; pa kmalo zapa-:i, ca s** ji rnahk*.vanje močno studi, in se češenju ir»!ik;»v umika. Oč* jo naravnost vpraša: ,,Zakuj naš:i: bogov n* r :,e«končui milosti B^žji sem kristjana, spoznavam, lju-rin in molim Jezusa Kristusa, in smem ga svojega že ni r a imenovati." Oče o3termi nad tem odgovorom in ji reč?*: ..Ljuba moja hči! kdo nek te je zapeljal v t> zrnato? Ali mar ne veš, da sem jaz viši s!už:*bn'k naših begov? Nebom tedaj terpel, da bi ti, m tja hči zaničeval ; mojo bogovsko službo; to pa tudi veš, kaj te v->e čaka, če pri svoji termi ostaneš in naše mogočne bogove zaničuješ." Sveta hči mu odgovori: ,,Sprel;ubi moj .iče! meni ne premore nobena stvar iz serca izrovati vere v edineg* pravega Boga in njegovega Sina Jezuia Kristusa; pripravljena sem za Jezusa svojo kri preliti, ker je tudi Oo svoje življenje zame dal v smert na križu; serčno pa želim, da bi tudi vi pravega Boga spoznali in ga molili." Oče vidi, da je ne more po nobeni ceni, ne s hudo in ne z lepo, od keršanske vere odvermti in malikovanju nagniti, in začne jo aovražiti in hudo pestiti; zaverže jo, da mu ne sme pred oči stopiti. Marjeta se divji jezi svojega sovražnega očeta umakne in zbeži na kmete k svoji pobožni teti, kjer je zopet v miru Bogu služila in v svoji otroški ponižnosti z druzimi pastaricami ovce avoje tete na pašo gonila. Bila je Marjeta 15. leto apolnila, kar pride v tisti kraj deželni poglavar Olibrij, ugleda zalo gospodično med pastaricami, in berž ae ljubezen do nje v njegovem sercu vnam«*, jo k sebi pokliče in snubi. Devica mu odgovori: ..Že aem z nebeškim ženinom Jezusom zaročena, in ae ne morem z nobenim zemeljskim možem poročiti; ne morem ae nebeaom odpovedati in ai prah zemlje izvoliti." Olibrij jo nekoliko osupnjen vpraša: »Deklica! kako ti je ime, kakošnega stanu in kakošne vere ai ?" Devica mu odgovori: »Moji etarši ao me Marjeto imenovali, blage rodovioe aem, moj oče ao viši služabnik vaših bogov; moja naj veči čast pa je, da sem neveata Jezusa Kristusa, Sina Božjega in pravega resničnega Boga, ki je nebo in zemljo vstvaril in s svojim terpljenjem svet odrešil pogubljenja." Deželni po glavar ji nato odgovori: »Pervi dve reči ste tebi — tvoji lepoti — prav priatojni, tretja pa je neumna; ali more kaka reč se bolj neumna biti, kakor če kdo kri-žanega človeka mčli kot Boga?!" Devica ga pohlevno vpraša, rekoč: »Prosim te, povej mi, od kod pa veš, da je bil naš Ooapod Jezua Kristus križan?" Olibrij ji odgovori: »Iz bukev kriatjanov to vem" Devica mu reče: »Hea je v bukvah kristjanov (v svetem pismu) zapisano, da je bil Jezus Kristus križan, pa je ravm> tudi tam zapihano, da je od mertvih vstal in v nebesa šel; glej, glej! kolika zloba — hudoba je to, da pervo verujete, drugo pa tajite!" Deželni poglavar — ra ta odgovor ves razkačen — jo ukaže v ječo peljati in ostro prepovč jesti in piti ji dajati, ter jo miaii z lakoto omečiti. Angelj Gospodov jo v ječi obiskuje in oserčuje. Poslednjič dd Olibrij povelje sveto devico v Antiohijo prepeljati. Ko je bil deželni poglavar prišel v Antiohijo, je njenemu očetu naznanil, da je njegovo hčer pri njeni teti na kmetih našel, in jo s tem namenom seboj pripeljal, da bi ae z njo oženil, če bo bogove čaatila. Oče je kaj rad privolil v njen zakon , močno pa ae je bal, da njegova hči ne bode hotla od avoje vere odstopiti in darovati maiikom; toraj jo je dal deželnemu poglavarju v popolno oblast, ter ga prosil, naj jo skuša z vaemi mogočimi pripomočki od keršanske vere odverniti in k češenju bogov nagniti. (Dalje nasl.) Listek za raznoterosti. Prečast. gosp. misijonar L. Hožina, ki ae je danes vernil proti Ameriki, se serčno poslovlja z rojaki in sahvalo naznanja zlasti gg. duhovnim bratom za prijazno sprejemanje. (Več prih.) Lavantinski milgosp. višji pastir v prelepem listu vernikom naznanujejo smert Pija IX in priporočajo zvesto moliti za nje in za srečno volitev novega papeža. (Prihod, več.) Na Portugalskem 80 bile valed papeževe smerti za-perte prodajalnice in sodmštva za 3 dni. P. SeCChi, iz Jezusove družbe, naj slavniši zvezdo-znanec na zemlji, je bil silo nevarno bolan : pa vse kaže, da se bo ozdravil. Kdo bo papež po Pijevi smerti? Liberalci imajo tolike akerbl in britkosti, kdo bo papež po Pijevi smerti, kakor da bi bili ti ljudje naj boljši verniki, ali pa kakor da bi oni imeli oblast papeža voliti. Tem sitne-žem smemo katoličani po pravici klicati: kaj vam je to mar? Za naslednika bo že skerbela od sv. Duha vladana Cerkev in kardinalov previdn« st. Pravice izvoljenega papeža priznavati ali odvreči nima nobena deržava; papež bode tisti, piše »Germania", kdor bo po predpisanih veljavnih cerkvenih določilih, a tem vmes, kar bi utegnili Pij IX vravnati, za papeža razglašen; mi katoličani ga potem brez daljnega prašanja spoznamo za papeža, in ako bi ktera si bodi derž^vna vlada hotla svoje »priznanje" odrekati, bi utegnila morebiti s tim napraviti kake zunanje zmešnjave, v biatvu pa bi nič ne mogla spremeniti. Potrebna in glavna reč v tem je, da smo mi katoličani svoji Cerkvi zvesti, edini in a ta n ov i t n i. Rogovileži zopet begajo ljudi s papeževim testamentom, češ: toliko milijonov ]e zapustil! So mar že pozabili, da o OUletnici ao bili verniki Piju IX veliko denara izročili, ki ga mora naslednik v roke dobiti za avoje in cerkvene potrebe po vsem svetu, kar se samo po sebi vč! Od zraka ne more živeti, ker so mu sovražniki vse pograbili. Kar pa tiče osebno (družinsko) premoženje, če je kaj iesnice na tem, ker so bili visoke rodovine, tudi vsak lahko vč, da v tem plemenite družine imajo posebne postave, na ktere so v življenji in tudi v poslednji volji navezane. V Siciliji tolovaji (briganti) nadaljujejo svoje oatud-nosti. Odkar ae je pričelo liberalno gospoatvo, dežela ni prišla iz rok teh razbojnikov, ki ropajo denarje, ljudi in blago. Poslednje novice. Cuder glaa je počil (če ae ne bo razpočil), da Rus in Turk se nista le samo pomirila, temuč postala sta si sladka prijatia, kajti storila sta še postransko zvezo sama za-se, ki nikomur drugemu mar ni. In to ukljub Angležu, ki je Turka za nos vodil — in še komu?? (Ta je lepa! Če tedaj je res Madjaru Turk k aercu pnrastel, mora zdaj tudi Rusa objeti?) Vsled tega Turk Angleža noče pred Carigrad pustiti; ruska vojna pa da pride v Štambul, če ni že tam. Vender ae misli, če bo Rus v Carigradu, da tudi tuje bro-dovje gotovo pride skoz Dardanele pred Carigrad. Verjetno je, da omenjena stranska zveza^ bi poBlednjič Rusu ne biia v korisr, kakor Turku ne. Štrena se meša. MMobrmini darovi. Za sv. Očeta: Po č. g. fajm. V. Majeru 1 gl. — Neimen 1 gl. 4 kr. -- Za spominek Pija IX neimen. 1 gl. srebra. Za afrikanski misijon: Iz št.-Jurija pri Kr. po č. g. fajm. neimen. 3 gl. — Iz Križ po gosp. fajm. 2 gl. Za sv. Detinstvo: A. Sch. 24 kr. — Neimenovan 1 gld. — Iz Krašnje 40 kr. — Železniški otroci 2 gld. 40 kr. Za Ratisbona v Jeruzalemu: Neimenovan 1 g!. — M. V. 1 at. dvajset. Za stradajoče Ercegovce: Po č. g. fajm. V. Majeru 1 gl. 20 kr. Za bratovšinn N. lj. G.: M. V. 50 kr. Za bratovšino sv. Mihela: Z Žaline 12 kr. Za poljubno rabo: Ana V. 5 gl. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef KlazniKoTl dediči v Ljubljani.