Ptuj, torek, 15. januarja 2008
letnik LXI • št. 4 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Fotoreportaža •
44. Zlata lisica
Po naših občinah
Sp. Podravje •
Končno naprodaj počitniška kolonija
O Stran 3
Po naših občinah Videm • Kje in kaj se bo gradilo v občini O Stran 7
Kmetijstvo Haloze • V Podlehni-ku prve mini terase O Stran 9
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Šport
Milan Duričič •
»Nimamo časa za golo tekanje, graditi moramo igro«
Stran 11
Štajerski TED
Spodnje Podravje • Krvodajalstvo v porastu
Ponosni, da lahko pomagajo
Na transfuziološkem oddelku ptujske bolnišnice je bila včeraj dopoldne krajša slovesnost, ki so jo pripravili v čast stotega odvzema krvi - stotič je to dragoceno življenjsko tekočino podaril Martin Golenko iz Spodnjih Jablan.
Lea Murko • Težka pot do norme za OI Stran 13
Ob tej priložnosti je M. Golenko prejel številne čestitke, največ pa mu pomeni to, da lahko pomaga ljudem, tako kot vsi krvodajalci, je povedal. Zadovoljna je bila tudi predstojnica transfuziološkega oddelka Marija Šeruga-Doli-ška, dr. med., spec. transf., ki je ob tej priložnosti povedala, da se je število odvzemov v ptujski bolnišnici v lanskem letu povečalo za 2,6-odstotka, kar je spodbudno. Vseh odvzemov skupaj je bilo 3195. Razveseljivo je, da se je število odvzemov povečalo na račun dodatnih akcij, ki so se jih udeležili predvsem dijaki ptujske gimnazije, kjer zadnja leta s pomočjo transfuziolo-škega oddelka organizirano spodbujajo krvodajalstvo med mladimi. Ponosni so tudi na to, da je na Ptujskem doslej kri stokrat darovalo že sedem krvodajalcev: Dragu Sedmaku, Vinku Brumcu, Karlu Fureku, Francu Trčku, Otu Mesariču in Oskarju Šturmu se je včeraj pridružil Martin Golenko.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Stran 15
Ormož • Muzejski referendumi Ptuj • V Mestnem gledališču
Ze dve pobudi Prozorne stopnice,
Zupan Alojz Sok je na tiskovni konferenci povedal, da so na občino dobili dve pobudi za razpis referenduma: eno s strani občinskih svetnikov, s prvopodpisanim Slavkom Kosijem, drugo pa s strani skupine občanov, pri katerih je prvopodpi-sana Olga Bedenik, čeprav po Sokovih besedah v javnosti menda nastopa Boris Skok.
prosojni WC
Po mesecu dni od otvoritve prenovljene stavbe Mestnega gledališča Ptuj so vtisi obiskovalcev deljeni. Medtem ko so nekateri z njegovim videzom izredno zadovoljni, je nemalo kritikov, ki so predvsem nad nekaterimi detajli v notranjostjo stavbe ogorčeni.
Vprašanji obeh referendumskih pobud sta identični: Ali se strinjate z razveljavitvijo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in ohranitvijo samostojnega zavoda Muzej Ormož? Referendumsko vprašanje je menda neustrezno: ne more se razveljaviti nekaj, kar še ni stopilo v veljavo, zato so prvopodpisano Olgo Bedenik zaprosili, da referendumsko vprašanje popravi.
„ Referendumsko vprašanje se lahko glasi: Ali se stri-
njate z uveljavitvijo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj -Ormož? Gospa Bedenik ima možnost, da referendumsko vprašanje v osmih dneh popravi. Pod to zahtevo je 440 podpisnikov, tudi iz občine Sv. Tomaž, nekateri so podpisani menda tudi dvakrat, ampak jih je več kot potrebnih 200, je povedal Alojz Sok, ki se mu je zdelo zanimivo, da je večina podpisov iz KS Ivanjkovci, iz vasi Cerovec, in iz KS Podgorci, iz vasi Cvet-kovci.
O Stran 5
Duhove burijo predvsem prozorne steklene stopnice, slaba vidljivost na nekaterih sedežih na balkonih in prosojna vrata na straniščih. O tem, kako je prišlo do takšnih laičnih napak in kdaj lahko pričakujemo njihovo odpravo, smo se pogovarjali z direktorjem Mestnega gledališča Ptuj Renejem Maurinom. Konec marca mu poteče mandat, in kot je dejal, ne bo ponovno kandidiral.
»Otvoritev gledališča je bila narejena zelo hitro, zaradi tega je izostalo mnogo
nekih detajlov, ki so za delovanje gledališča nujno potrebni in ki jih moramo sedaj še urejati. Jasno, da smo z veliko večino stvari zelo zadovoljni, nekatere zadeve, ki pa so rešene neposrečeno, pa je še treba popraviti. Predvsem gre za slabo razporeditev avditorija, ki ovira vidljivost iz nekaterih mest v dvorani. Manjše napake že odpravljajo in mislimo, da bomo do konca mojega mandata uspeli odstraniti vse pomanjkljivosti in probleme. Treba pa je povedati, da je to nova stavba, moralo bo preteči nekaj časa, da se bo vanjo
vnesel duh ljudi, ki tu delajo, in da bo dobila neko osebno noto, ki je za umetniško institucijo seveda zelo pomembna. Seveda pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da je to velikanska pridobitev za mesto Ptuj.«
O Stran 6
Slovenija • Pred sprejetjem novega zakona
Varstveni dodatek se bo letos uskladil trikrat
Varstveni dodatek se bo, kot predvideva predlog zakona o njem, usklajeval tako kot pokojnine dvakrat na leto. Ker pa bo zakon začel predvidoma veljati šele februarja, bodo po veljavni zakonodaji varstveni dodatki usklajeni že januarja, je dejala direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Romana Tomc.
Foto: Črtomir Goznik
Z zakonom o varstvenem dodatku, katerega predlog je vlada za obravnavo v državnem zboru po nujnem postopku pripravila konec decembra lani, naj bi izboljšali socialni položaj upokojencev z nizkimi pokojninami. Varstveni dodatek se bo usklajeval tako kot pokojnine dvakrat na leto, februarja in novembra, glede na rast povprečnih plač.
Ker pa bo zakon začel predvidoma veljati šele februarja, bodo v januarju letos varstveni dodatki usklajeni po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Sloveniji glede na rast cen življenjskih potrebščin. Ta zakon je začel veljati 1. januarja 2007. Tokratna uskladitev bo 3,6-odstotna.
Februarja in novembra pa bo dodatek usklajen tudi po zakonu o varstvenem dodatku. Do trikratne uskladitve bo izjemoma prišlo le v le-
tošnjem letu, v naslednjih letih pa bo uskladitev dvakrat letno, je opozorila generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela v ministrstvu za delo.
Spomnila je tudi na to, da se bosta po novem zakonu o varstvenem dodatku enako kot pokojnine dvakrat letno usklajevala tudi del vdovskih pokojnin za tiste upravičence, ki poleg lastne pokojnine pridobijo tudi pravico do vdovske pokojnine, in dodatek k pokojninam, uveljavljenim v drugih republikah nekdanje SFRJ.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je napovedal, da bodo v poslanski skupini predlog zakona o varstvenem dodatku podprli. Vendar je opozoril, da ostajajo še druge pravice, ki zadevajo upokojence, npr. letni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo, ki jih bo še naprej urejal zakon o usklajevanju
transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V DeSUS se s predlogom zakona o prenehanju veljavnosti zakona o usklajevanju transferjev, ki so ga pripravili in naj bi ga državni zbor obravnaval na naslednjem zasedanju, zavzemajo za takšno ureditev pravic, kot je bila v veljavi pred 1. januarjem 2007.
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je na novinarski konferenci v četrtek dejala, da predlog podpirajo. Vendar vladi predlagajo, naj se v njem zviša osnova za odmero varstvenega dodatka, da bo več tistih upokojencev, ki so na robu preživetja, dobilo možnost za ta dodatek.
Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) so v začetku januarja sporočili, da se cenzus dohodka za pridobitev pravice do varstvenega dodatka v letu 2008 v primerjavi s cenzusom, veljavnim v letu 2007, ne spreminja. Pojasnili so, da imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine v letu 2008 pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z dohodki družinskih članov v letu 2007 ne
Foto: Majda Goznik
Minister za javno upravo Gregor Virant je imenoval načelnike desetih upravnih enot, za UE Ljubljana pa bodo natečaj ponovili, so danes sporočili z ministrstva. Poudarjajo, da pri imenovanjih ni šlo za kadrovske menjave, prav tako ni bil kriterij odločanja politična pripadnost kandidatov. Po izvedbi javnega natečaja je Virant imenoval naslednje načelnike upravnih enot: Andrejo Stopar v Laškem, Metoda Graha na Ptuju, Branka Murnika v Škofji Loki, Željka Vogrina v Mariboru in Sonjo Kovačič v Sežani. Šest kandidatov po izboru ministra pa bo imenovanih za načelnike s 1. februarjem, če bodo uspešno prestali preverjanje verodostojnosti predloženih dokazil, in sicer so to: Irena Sešelj v Slovenj Gradcu, Ivan Seljak v Piranu, Rafael Vil-tužnik v Lenartu, Maja Antonič v Radovljici, Fidel Krupič v Velenju in Lidija Božič v Krškem. (sta)
presegajo mesečno 369,49 evra ali letno 4433,93 evra na posameznega družinskega člana.
Branko Kokot iz ZPIZ pa je dejal, da je po uskladitvi pokojnin februarja lani varstveni dodatek izgubilo približno 860 ljudi, po uskladitvi pokojnin novembra lani pa še približno 890 ljudi. Pokojnine so se namreč povečale, meja za pridobitev varstvenega dodatka pa je ostala nespremenjena. V lanskem letu je
gospodarstvo in zdravstvo poslali predloge za spremembo lani sprejete novele zakona. Po mnenju OZS novela povzroča vrsto problemov, saj se je zaradi nje zaprlo že šest lokalov. Spremembe se morajo po mnenju sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS sprejeti nemudoma. Ob tem poudarjajo, da se morajo spremembe nanašati na vse, ki opravljajo gostinsko dejavnost, ne glede na velikost oziroma vrsto ponudbe. Po njihovem mnenju mora zakon veljati za vse enako. V sekciji želijo, da ponovno stopi v veljavo zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je veljal do avgusta 2007, so sporočili iz OZS. Člani sekcije predlagajo predvsem spremembo definicije zaprtega javnega in delovnega prostora, ki ga je v veliko primerih praktično nemogoče izvajati. Predlagajo tudi, da se dovoli uživanje pijače v kadilnicah, v katere si jo gost lokala lahko prinese sam, ter da se za kadilnice, ki so fizično ločeni
tako pravico do varstvenega dodatka izgubilo skoraj 1800 ljudi, je povedal Kokot.
Varstveni dodatek je po predlogu novega zakona mesečni denarni dodatek, do katerega imajo pravico upokojenci, če njihova pokojnina ne dosega 80,3 odstotka najnižje pokojninske osnove in če skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje.
Pokojnine pa so prejemek,
i
ki- i
Foto: internet
Vlada je pripravila novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga državnemu zboru predlaga v sprejem po nujnem postopku. Z novelo bi vsem upravičencem zvišali otroški dodatek za 8,4 odstotka, je po seji vlade pojasnila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Zaradi zadnjih podražitev življenjskih potrebščin želi vlada izboljšati finančni položaj družin ter zmanjšati morebitno tveganje za povečanje revščine in socialne izključenosti otrok. Po besedah Cotmanove se višina otroškega dodatka nominalno povišuje za 8,4 odstotka za vse upravičence, ki jih je približno 400.000. Za dvig otroškega dodatka bo vlada iz državnega proračun porabila 30 milijonov evrov. Povišanje otroškega
za katerega so bili plačani prispevki in je priznan po zavarovalniškem načelu. Februarja lani so se zvišale za 3,2 oziroma 3,8 odstotka, novembra lani pa za dva odstotka.
Prejemnikov varstvenega dodatka je bilo v oktobru lani približno 44.300, povprečni varstveni dodatek pa je znašal približno 70 evrov, je razvidno iz statističnih podatkov, objavljenih na spletnih straneh ZPIZ.
STA (pripravlja SM)
pustili stranko in njeno poslansko skupino, so v ponedeljek vložili akt za ustanovitev društva Lipa, je potrdil Sašo Peče. Pričakuje, da bo društvo čim prej preraslo v politično stranko, in sicer najpozneje v dveh mesecih. Društvo Lipa, na katero bo vezana tudi poslanska skupina treh nekdanjih poslancev SNS, bo torej ustanovljeno, ko bodo urejene vse pravno-formalne podrobnosti. Sašo Peče preoblikovanje v politično stranko pričakuje zelo kmalu, saj imajo nekdanji poslanci SNS že sedaj zadostno podporo za njeno ustanovitev. Trenutno sicer še preverjajo podporo v Mariboru. V novi stranki Peče pričakuje čim širšo podporo tako članov drugih političnih strank kot ljudi, ki še nikoli niso bili njihovi člani. Zaradi napovedane podpore pričakuje, da bo stranka ustanovljena čim prej, najpozneje v dveh mesecih, če ne bo pretiranega "političnega nagajanja". Politično stranko sicer lahko ustanovi najmanj 200 državljanov. (sta)
Uvodnik
Kdo je reven
Sindikalni voditelji nam zatrjujejo, da so mnogi Slovenci na pragu revščine. Dobrodelne organizacije trdijo, da se k njim po pomoč zateka vedno več ljudi. Tudi ljudski glas tarna, kako je bilo včasih dosti bolje.
Potem pa se človek malce sprehodi po naših krajih. Hiše urejene, z novimi strehami, fasadami. Pred nemalo katero ne samo en avto, ampak tudi dva ali več. Pa seveda nadstrešek zanj, saj v garaži ni več prostora. In pričneš razmišljati: Kje je vedno več reve-žev? Pobrskaš po svojem spominu, se v mislih sprehodiš po svoji vasi od hiše do hiše in se ne spomniš pravzaprav nikogar, za katerega bi lahko rekel: Ja, ta je pa res revež.
Najbrž bo že držalo, da ljudje revščino skrivajo, se je sramujejo. Pa potem kdo drugi opozori nanjo novinarje - najraje s kakšne odmevne televizije, da te vidi vsa Slovenija, ali pa kakšnega velikega časopisa. Kajti ljudje se odzovejo in pomagajo sočloveku v stiski. Največkrat so stiske ljudi povezane s smrtjo katerega od staršev, ki zapusti še mladoletne otroke. Žal so seveda nadomestljive samo materialne dobrine, pokojnikove ljubezni, skrbi, dobrote ne more nihče nadomestiti. Ampak tudi v tem primeru velikokrat ne moremo govoriti o revščini, kajti izvemo, da prizadeta družina ni lačna kruha, da otroci niso goli in bosi, da ne živijo pod milim nebom ... Tako si namreč"navaden" človek predstavlja revščino. Ne, nedavno tega smo izvedeli, da potrebuje "revna" družina asfaltirano ali tlakovano dvorišče, da otroci potrebujejo računalnik, da tudi fasada že nekaj časa ni bila preple-skana pa z žlebovi naj bi bilo nekaj narobe...
Lepo je, če pomagamo človeku v stiski - kot posamezniki z denarnim ali drugačnim darilom, kot medijska hiša s pozivom javnosti, naj pomaga, kot društvo s pripravo kakšne dobrodelne prireditve, kot dobrodelna organizacija, ki vsakodnevno organizira pomoč revnim. Toda včasih dobi človek občutek, da revščino nekateri razumejo zelo po svoje in nas v bistvu zlorabijo. Kakorkoli žeje - odločitev pomagati ali ne pomagati je v rokah posameznika. In najbrž je bolje biti kdaj pri tem ogoljufan kot nikdar nikomur ne pomagati...
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Metod Grah ostaja načelnik UE Ptuj
Gostinci: Sprememba tobačnega zakona je nujna
Gostinci, združeni pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), menijo, da je sprememba tobačnega zakona nujna. Zato so
prostori, zahteva milejše tehnične pogoje. (sta)
Vlada predlaga dvig otroškega dodatka
dodatka po predlogu bo ne glede na datum sprejema začelo veljati že od letošnjega 1. januarja. (sta)
Stranka Lipa predvidoma v dveh mesecih
Nekdanji poslanci SNS, ki so za-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Končno prodaja nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju
Čakali na podpis završkega župana
V zadnjih letih so se župani občin na Ptujskem, ki se redno sestajajo v okviru kolegija županov Spodnjega Podravja, bolj ali manj zavzeto ukvarjali tudi s prodajo nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju, potem ko so se odločili, da je ne bodo skupno urejali za namene letovanja otrok s Ptujskega. Pogovarjali so se o več možnostih ureditve nekdanje počitniške kolonije Biograd na moru, ki propada že dobrih 23 let, kolikor je minilo od zadnjega letovanja otrok v koloniji. Skupnih točk razen prodaje niso našli.
V začetku njihovega sestajanja je za nekdanjo kolonijo, ki jim je pripadla po delitveni bilanci, dobro kazalo, saj so se župani bolj nagibali k temu, da bi jo uredili, kot da bi jo prodali. Ponovno pa se je zataknilo pri denarju, kot je že praksa pri skupnih projektih. V občinah bi za ureditev pogojev za ponovno letovanje otrok in izvajanje šole v naravi morali po prebivalcu zagotoviti dobrih šest evrov, to pa se ni zgodilo. Zdaj občine počitnikovanje svojih otrok rešujejo vsaka po svoje. Zavrnile so tudi ponudbo Hrvatov za zamenjavo z drugim
Člani sveta četrtne skupnosti so ob obravnavi te pobude na decembrski seji sprejeli sklep o izvedbi razširjene seje sveta, na kateri bi takoj v začetku novega leta obravnavali problematiko hrupa, ki je še zlasti moteč ob koncu tedna, ko mnogim kali spanec in tudi sicer deluje moteče, ob tem pa se v tem delu mesta pojavlja tudi vandalizem. Seja bo v četrtek, 17. januarja, ob 17. uri, v Narodnem domu na Ptuju, dodali pa so ji pobudo o tem, da naj mestna oblast končno doreče vizijo razvoja starega mestnega jedra. Na sejo so poleg občanov povabili mestno oglast z županom dr. Štefanom Čelanom na
počitniškim objektom, za hotel v Filipu Jakovu, za katerega bi morali plačati skoraj enkrat toliko, kot bi stala obnova, ki so jo želele občine s Ptujskega kot lastnice bivše počitniške kolonije Biograd na morju reševati skupaj s ptujskimi podjetji, ki pa niso bila za to.
Leta 2005 je postalo kristalno jasno, da ni druge rešitve kot prodaja. Želeli so jo izvesti že v tistem letu, pa iz različnih razlogov ni šlo. Minimalni stroški vzdrževanja nekdanje kolonije so takrat znašali več kot štiri tisoč evrov letno. Prodajo so one-
čelu, Janka Širca, vodjo oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, in predstavnika ZRS Bistra, ki koordinira projekt Adhoc, s katerim naj bi odgovorili na vprašanja glede razvojne vizije starega mestnega jedra.
Na tem sestanku ne želijo samo ugotavljati in tarnati zaradi razmer v mestu, temveč želijo slišati več o tem, kako bo mestna oblast poskrbela za to, da se bo hrup zmanjšal in da bo mesto s svojo politiko poslej na tem območju razvijalo dejavnosti, ki za to območje ne bodo moteče. To pomeni, da mestno jedro ne prenese dejavnosti, kot
mogočali izbris plombe v zemljiški knjigi v zvezi s premoženjem tujcev, uskladitev geodetskega in zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ureditev obveznosti z občino Biograd na morju za del zemljišča počitniške kolonije, ki ga je občina Biograd namenila za cestišče in pločnik, pripraviti pa je bilo potrebno tudi rešitev za premoženje MO Ptuj (to sta bila objekta bivše jedilnice in kuhinje), ki sta bila v uporabi Marine. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je oktobra 2005 povedal, da so ne glede na vse plombe prišli tako daleč, da
so diskoteke. Tudi vse bolj turistično naravnana vsebina mestnega jedra, novi družinski hoteli, pa območje ob Dravi, kjer naj bi tudi zgradili sodoben mestni hotel, ne prenesejo divjanja množice mladcev ob koncu tedna in tudi sicer. Turizmu bi koristilo, poudarja predsednik sveta ČS Center Boris Miočinovič, da bi zabaviščno dejavnost organizirali tam, kjer ne bo moteča ne za stanovalce, ne za turiste. Zavedajo se, da turizma brez zabave ne more biti, le organizirati in izvajati jo je potrebno tako, da ne bo moteča. Ena od lokacij je lahko zemljišče med dvema mostoma, tam, kjer so nekoč postavljali šotor za kurento-vanje. O tem bi morala razmišljati mestna oblast, ko podeljuje nekatera dovoljenja oziroma opredeljuje pogoje za opravljanje nekaterih dejavnosti. Boris Miočinovič v tem trenutku tudi ni mogel povedati, v kakšno širino bo šla civilna iniciativa, ki je doslej zbrala 101 podpis za ureditev razmer. Ne sprejema pa teze, da za hrup in vse posledice nočnega veseljačenja gostinci na območju mestnega jedra ne sprejemajo krivde. Ker če jih ne bi bilo, ne bi bilo vsega tega, kar se danes dogaja, so prepričani prebivalci v centru mesta.
MG
Počitnikovanje otrok občine na
je v fazi priprave javni razpis, da bi premoženje še istega leta prodali, saj je bil interes velik. Priprava prodaje se je takrat pripravljala po stanju v zemljiški knjigi iz leta 1984 in z vsemi nadaljnjimi obremenitvami., je še dodal, premoženje je bilo tudi na novo ocenjeno. V nadaljnjih aktivnostih, preteči sta morali še dobri dve leti, so zadeve pripeljali tako daleč, da je premoženje mogoče prodati.
Po prvem javnem razpisu minister za javno upravo dr. Gregor Virant ni imenoval novega načelnika, kljub temu da je že v okviru prvega razpisa dosedanji ptujski načelnik strokovno „premagal" preostale kandidate. Imenovali so ga za v.d. načelnika za dobo šestih mesecev, 28. decembra pa so mu vedejevski mandat podaljšali še za en mesec. Drugi razpis za načelnika UE Ptuj je bil objavljen septembra lani, vseh vlog pa je v zakonitem roku prispelo deset. 7. januarja letos je minister za javno upravo dr. Gregor Virant izdal odločbo, s katerim je mag. Metoda Graha imenoval za novega (starega) načelnika UE Ptuj za dobo petih let.
Ob ponovnem imenovanju za načelnika je Grah povedal,
rešujejo vsaka po svoje.
Izhodiščna vrednost naj bi bila okrog 700 tisoč evrov, pod to ceno se premoženje ne sme prodati, seveda pa si bodo prizadevali, da bi ga prodali po čim višji ceni. Za prodajo so župani občin na Ptujskem pooblastili ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Na decembrskem kolegiju županov Spodnjega Podravje je bilo povedano, da čakajo le še na notarsko overjen podpis završkega župana Mirana
da je še dobro, da obstaja uradniški svet; to je vseeno neko telo, ki dela selekcijo na podlagi strokovnih kriterijev, ker večina kandidatov, čeprav
Foto: Črtomir Goznik
Vuka, da bodo lahko prodajo objavili v mednarodnem uradnem listu. To naj bi se zgodilo v začetku tega tedna.
V občinah solastnicah se nagibajo k temu, da bi del kupnine od prodaje nekdanje počitniške kolonije v Bio-gradu na morju namenili za gradnjo nove OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka, je bilo slišati na več sejah kolegija županov Spodnjega Podravja.
MG
so nekateri imeli tudi močno politično podporo, ni mogla naprej, saj ni pokazala ustreznega znanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Svet ČS Center vabi na razširjeno sejo sveta 17. januarja ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma Ptuj. Obravnavali bodo pobudo prebivalcev mestnega jedra za zagotovitev javnega reda in miru, mestno oblast pa pozvali, da doreče vizijo razvoja starega mestnega jedra.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Metod Grah bo Upravno enoto Ptuj vodil tudi v novem petletnem mandatu.
Ptuj • Razširjena seja sveta Četrtne skupnosti Center
Vse oči uprte v mestno oblast
Občani mestnega jedra so s 101 podpisom podali pobudo za zagotovitev javnega reda in miru na tem območju. Od mestne oblasti pričakujejo, da jih bo zaščitila, da bodo lahko mirno spali. Miren spanec pa potrebujejo tudi turisti, ki bivajo v mestnem jedru. Teh bo v prihodnjih letih glede na načrtovane gradnje novih družinskih hotelov še več.
Ptuj • Mag. Metod Grah novi (stari) načelnik UE
Stroka pred politiko
Od 7. januarja letos je mag. Metod Grah novi (stari) načelnik Upravne enote Ptuj. Junija lani mu je potekel mandat načelnika. Postopki za imenovanje novega so stekli že tri mesece prej.
Ptuj • Vabi knjižica z delovnim programom
Ne želijo biti le inventar!
Ob koncu lanskega leta je Društvo upokojencev Ptuj, ki ga vodi Vojo Veličkovič, izdalo lično knjižico z letnim delovnim programom oziroma načrtom, s katero želijo priti do slehernega upokojenca na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Vojo Veličkovič, predsednik DU Ptuj želi, da bi društvo delovalo tako, da bi pritegnilo čim več upokojencev, da bi jesen življenja preživeli dejavno in polno oziroma tako, kot si sami želijo.
Ugotavljajo, da obstaja še veliko možnosti za tesnejše in bolj plodno sodelovanje. Vseh možnosti še niso izrabili. Vodstvo in organi društva si želijo, da bi se z vsemi upokojenci na Ptuju srečevali pogosteje in ne samo takrat, ko je potrebno plačati članarino. Vsi skupaj si morajo prizadevati za to, da bodo postali upoštevanja vreden partner v procesu ptujskega dogajanja, saj ne želijo biti odrinjeni na obrobje dogajanj, biti etiketirani kot inventar. Vabi bogato društveno sekcijsko delovanje, organizirano v kar šestnajstih sekcijah, v katerih lahko vsak najde nekaj zase. V okviru DU Ptuj delujejo li-terarno-dramska sekcije, foto sekcija, mešani pevski zbor, likovna sekcija, kolesarska sekcija, kegljaška sekcija, sekcija visečega kegljanja, balinarska sekcija, pikado sekcija, strelska sekcija, šahovska sekcija, ribiška sekcija, gimnastična sekcija, sekcija plesnih večerov, ki vabi vsak prvi četrtek v mesecu v gostišče Klinc na Dornavski cesti in vsak tretji četrtek v mesecu v jedilnico
Doma upokojencev na Ptuju, sekcija dopustništva in sekcija izletništva, ki v sodelovanju s ptujskimi Vedutami pripravlja izlete vsak tretji petek v mesecu. 18. januarja bodo tako spoznavali skrite podobe najstarejšega mesta pod naslovom Ali res poznamo Ptuj, spoznanja pa bodo lahko koristno uporabili tudi v okviru letošnje teme medge-neracijskega projekta Združimo znanje, hotenja in moči.
Ob sekcijskem delovanju pa društvo redno organizira tudi merjenje krvnega tlaka ter dejavnosti na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Merjenje krvnega tlaka poteka vsak prvi in tretji petek v mesecu od 10. do 12. ure v prostorih društva. Jadranska ulica 6. Za letošnje leto so si zadali nalogo, da bodo poskušali organizirati tudi merjenje holesterola. V okviru dejavnosti na podro-
čju socialnega in zdravstvenega varstva želijo spoznati potrebe starejših od 69 let, ki živijo doma, poiskati tiste, ki ne znajo, ne morejo ali nočejo poiskati pomoči, seznaniti starejše s programi za starejše, organizirati pomoč v lastnih vrstah in podobno, vse s ciljem za izboljšanje kakovosti življenja starejših. Tudi v letu 2008 bodo izvajali medgenaracijski projekt pod naslovom Združimo znanje, hotenja in moči, v katerega se vključujejo otroci iz vrtcev, učenci, dijaki, zaposleni v zavodih, oskrbovanci Doma upokojencev Ptuj in člani Društva upokojencev Ptuj. Na likovnem področju bo letos ustvarjali na temo Kaj vidiš v zrcalu, na literarnem področju je tema Moj najboljši prijatelj, ki je lahko zapisana kot kratka zgodba ali pa kot pesem. Kviz, ki bo predvidoma 30. januarja v dvorani Gimnazije Ptuj, bo potekal pod naslovom Ali res poznamo Ptuj, športne moči pa bodo udeleženci merili k balinanju in visečem kegljanju.
MG
Radenci • Kronanje nove Slovenske vinske kraljice
Svetlana Širec - vinska kraljica
S slovesno predajo krone se je v radenskem hotelu Radin pričela letošnja pot nove vinske kraljice Slovenije. Slovo je vzela enajsta vinska kraljica Maja Benčina, prisegla pa Svetlana Širec s ptujskega območja.
Štiriindvajsetletnica prihaja iz vinogradniške družine, doma iz Krčevine pri Vurber-gu, z uspešno zaključenim študijem na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Nadaljuje z magisterijem, sicer pa si je "kraljevske" vinske izkušnje uspešno nabirala v lanskem letu kot vinska kraljica Ptuja.
Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slo-venije,ki ima za cilj promocijo slovenskih vin, vinogradništva in slovenske vinorodne dežele, je v skladu z natečajem izbral 12. vinsko kraljico Slovenije 13. novembra lani, kandidatke pa so morale izpolnjevati predpisane kriterije. Za izbrano Sve-tlano Širec je vinogradništvo poezija kmetijstva. Pravi, da se zaveda pomena tradicije in kulture s področja vinogradništva in vinarstva. S to panogo se je srečala že v otroštvu, saj je odraščala ob trti, zato čuti ljubezen do slovenskih vinskih gričev in vinskih hramov ter daje globoko spoštovanje vsem pridelovalcem grozdja in vina. V svojem poslanstvu se bo v prvi vrsti zavzemala za dvig kulture pitja vina. Njen izbor, na katerega prisega,je
vinska sorta traminec.
Slovensko vinsko zgodbo v tem letu bo torej pisala Svetla-na Širec, ki sta jo pred številnimi obiskovalci in eminent-nimi udeleženci prireditve slovesno okronala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsedujoči v Svetu kmetijskih in ribiških ministrov EU Iztok Jarc in direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. S posebnim zadovoljstvom je zbrane nagovoril tudi župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan, direktor družbe Autocommerce Štefan Voroš pa je novi vinski kraljici predal ključe sponzorskega vozila.
Kot zanimivost razkrijmo, da je kraljičino obleko izdelala priznana slovenska modna kreatorka Sanja Veličkovič s Ptuja. Novost pri izboru letošnje vinske kraljice predstavlja unikatni prestol, ki ga je za tokratno in bodoče vinske kraljice zagotovil nosilec projekta, oblikoval in izdelal pa priznani avtor stolov Janez Suhadolc, profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Niko Šoštarič
Svetlana Širec na prestolu vinske kraljice 2008
Foto: NS
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Bogomirja Jurtela
Foto: M. Ozmec
V razstavišču ptujske blagovnice je v teh dneh na ogled razstava likovnega umetnika Bogomirja Jurtela, člana likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Umetnik je kot slikar s poetično dušo in tudi kot likovni pedagog že nekaj desetletij prisoten na širšem ptujskem območju, sicer pa sedaj živi in ustvarja na Hajdini. Motivika njegovih slik je raznovrstna, saj se z raziskovalno in eksperimentalno vnemo loteva tako krajin kot tihožitij ter človeške in živalske figuralike. Uporablja tudi različne slikarske tehnike in materiale, s katerimi večkrat izstopi iz slikarske podloge v tretjo dimenzijo. Sicer pa slike Bogomirja Jurtela krasijo številne domove in ustanove tako v Ptuju kot v širši podrav-ski regiji, razstava njegovih likovnih del pa bo na stopnišču Mercatorjeve blagovnice na ogled še do konca meseca.
-OM
Polenšak • Božično-novoletni koncert
Foto: Martina Horvat
Člani TD Polenšak so v nedeljo, 30. decembra, organizirali božično-novoletni koncert, ki je ponovno dodobra napolnil tamkajšnjo cerkev sv. Marije. Na njem so nastopili: Marjan Zgonc, Mili, Završki fantje, Dornavski oktet, kvartet TD Polenšak, moški PZ Jezero DU Budina-Brstje, cerkveni PZ s Polenšaka, Mladinski PZ s Polenšaka itd. Koncert, ki je bil prežet zgolj z božično tematiko, sta zelo slikovito povezovali mladi Tamara in Vesna v vlogi angelčkov, besede veznega teksta pa je pripravila Maja Kukovec. Zbrane so nagovorili tudi predsednik TD Franc Kukovec, župan občine Dornava Rajko Janžekovič in naddekan Marijan Fesel. Po koncertu je v dvorani gasilskega doma ob zvokih domačega ansambla Šarmerji ob manjšem prigrizku in kozarčku sledilo družabno srečanje vseh nastopajočih in obiskovalcev koncerta.
Martina Horvat
Ljutomer • Predstavitev monografije o Prlekih
Foto: NS
Ljutomerčani so se v velikem številu odzvali na prvo javno predstavitev monografije o lastni identiteti, ki se izkazuje v razgibani preteklosti, orisanimi s številnimi znamenitimi dogodki, ki Prleke in njihove rojake postavlja med pomembne mejnike zgodovine slovenstva. Tovrstno znanstveno delo je bilo s strani občine Ljutomer zasnovano že leta 2005, uresničeno pa lansko leto, ko ga je izdala ljutomerska razvojna agencija v sklopu projekta Tematske poti Prlekije. Publikacijo je delno sofinancirala služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalnopolitiko, avtorji - v glavnem gre za domače pisce tekstov -pa so pripravili 237 strani pisnega in ilustriranega gradiva. Monografija je tiskana v 2500 izvodih in jo bo mogoče kupiti tudi v prosti prodaji. V letu, ko se v Ljutomeru obeležuje 140. obletnica 1. slovenskega tabora, pa bo v prvi vrsti namenjena protokolarnemu darilu.
NŠ
Ormož • Dve pobudi za razpis referenduma
Spremeniti referendumsko vprašanje
Župan Alojz Sok je na tiskovni konferenci povedal, da so na občino dobili dve pobudi za razpis referenduma: eno s strani občinskih svetnikov, s prvopodpisanim Slavkom Kosijem, drugo pa s strani skupine občanov, pri katerih je prvopodpisana Olga Bedenik, čeprav po Sokovih besedah v javnosti menda nastopa Boris Skok.
Na novinarsko vprašanje, ali je župan z Bogo-mirjem Lucijem res sklenil stavo, kot le-ta trdi, smo dobili negativen odgovor. Alojz Sok zagotavlja, da v intervjuju za Kabelsko televizijo Ormož ni izjavil, da po sprejetju proračuna svetnikov pravzaprav ne potrebuje. Bogomir Luci pravi, da sta stavila in da je župan zastavil svoje župansko mesto. Kakor koli že, hranimo pa posnetek, na katerem je župan obljubil, da bo spravil v red delovanje svoje uprave, da bo pravočasno pošiljala vabila za tiskovne konference, če ne, pa bo menda res odstopil. Zaenkrat obljubo še drži, vabila za današnjo (15. 1.) tiskovno konferenco so poslali že v petek ...
Župan Alojz Sok možnosti referenduma ne nasprotuje, opozarja pa, da bo stal 35.000 evrov, ki v proračunu niso predvideni in jih bo potrebno nekje vzeti ...
Foto: vki
Vprašanji obeh referendumskih pobud sta identični: Ali se strinjate z razveljavitvijo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in ohranitvijo samostojnega zavoda Muzej Ormož? Referendumsko vprašanje je menda neadekvatno: ne more se razveljaviti nekaj, kar še ni stopilo v veljavo, zato so pr-vopodpisano Olgo Bedenik zaprosili, da referendumsko vprašanje popravi. „ Referendumsko vprašanje se lahko glasi: Ali se strinjate z uveljavitvijo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož? Gospa Bedenik ima možnost, da referendumsko vprašanje v osmih dneh popravi. Pod to zahtevo je 440 podpisnikov, tudi iz občine Sv. Tomaž, nekateri so podpisani menda tudi dvakrat, ampak jih je več kot potrebnih 200, je povedal Alojz Sok, ki se mu je zdelo zanimivo, da je večina podpisov iz KS Ivanjkovci, iz vasi Cerovec, in iz KS Podgorci, iz vasi Cvetkovci.
Ne mislim omejevati možnosti referenduma, ki bo stal 35.000 evrov, kar je skoraj toliko, kot bi stala cesta, ki
Zanimive vinske zgodbe, na katerih se bodo predstavljali odlični predavatelji in
jo zahteva svetnica Veronika Vrbnjak iz Cerovca. Če bo odlok razveljavljen, bo občina Ormož morala prevzeti celotno breme vzdrževanja muzeja na svoja pleča in bo to pomenilo dodatnih 80.000 evrov iz proračuna, iz tistega dela, ki ga predvidevamo za družbene dejavnosti. Ne morem pristati, da Boris Skok na eni strani od občine zahteva več denarja za OŠ Velika Nedelja za pokritje izpad dohodka za hišnika in kuharico, na drugi strani pa s svojo pobudo zahteva več za delovanje muzeja."
Alojz Sok pa je imel tudi nekaj pripomb na izjave Slavko
poznavalci vin, so se začele decembra. Serija druženj, ki poteka pod blagovno znam-
Kosija - v muzeju je trenutno zaposlenih 6 univerzitetno izobraženih strokovnjakov in vsi niso domačini. „Kosi tega ali ne ve ali noče vedeti, od šestih zaposlenih se vsak dan trije na delo vozijo iz Ptuja, gospa direktorica pa iz sosednje občine Sv. Tomaž. Še enkrat poudarjam, ni problem 50.000 evrov. Problem je, da muzej nima statusa, ki bi mu dal možnost dela v javnem interesu. V vseh treh občinah ima to pristojnost Pokrajinski muzej Ptuj. Če poenostavim: letos naj bi se začela graditi cesta proti Gorišnici, naš arheolog pri tem ne more sodelovati kot
ko Misel in vino, bo trajala vse do junija, na njih pa bo možno prisluhniti različnim zanimivim temam, na katerih ne bo šlo za klasična predavanja, ampak bo to priložnost za druženje in diskutiranje z govorniki. Izkušnje vinskih mislecev bodo tako povezali s samimi vinarji. Ciklus druženj v letošnjem letu so pričeli minuli teden s predavanjem dr. Vilijema Ščuk. Ugle-dati sebe prek telesa, giba in čutnosti. Za dobro vino so poskrbeli v vinski kleti Tilia, za glasbeni del Nina in Tone Merkoci, za plesni del Mojca Hasjak iz Plesne Izbe Maribor, za interpretacijo besedil pa Peter Boštjančič, igralec SNG Maribor.
Dženana Bečirovič
raziskovalec, morali bodo poklicati koga s Ptuja. Tudi me doslej še nihče ni uspel prepričati, da bi samostojni muzej v programskem smislu lahko pomenil več programa kot organizacijska enota. Ko bodo zahtevniki referenduma odgovorili na ta vprašanja, se bomo lahko začeli pogovarjati. Očita se mi, da nisem naredil vsega, kar bi moral, da bi muzej ohranil. Muzej Ormož je bil ustanovljen leta 2005 in Vili Trofenik je imel kot vladni poslanec vso možnost, da dobi javna pooblastila od takratne ministrice Andreje Rihtar. Tega ni naredil, ustanovil je občinski zavod, sedaj pa se zahteva, da to naredim jaz. Na vseh treh sestankih z ministrstvom za kulturo, na katerih so bili prisotni predstavniki vseh občin, tudi ptujske, je bilo vedno jasno povedano, da ima podobne zahteve še več občin, in v skladu s tem, da se mora število zaposlenih v javni upravi zmanjšati za 1 %, nihče ne more dobiti tega statusa.
V luči nove pokrajinske ureditve, ki naj bi nastala letos, pa bo v pokrajini le en pokrajinski muzej. Seveda v Ormožu lahko imamo svoj muzej, ampak na svoje stroške. Da bi se temu izognili, smo se v Ormožu odločili, da sodelujemo pri skupnem pokrajinskem muzeju. Tudi obe ostali občini sta šli k muzeju le, če zadevo združimo s Ptujem, stroške zmanjšamo in prevzamemo manjše breme.
Vse tri občine so v letu 2007 v svojih proračunih namenile za delovanje muzeja okrog 200.000 evrov, občina Ormož 164.000, ostalo pa novi občini. Preden je leta 2005 ormoški muzej postal samostojen, pa je bilo za delovanje muzeja s strani občine Ormož plačanih 20 milijonov takratnih SIT. Ob ustanavljanju muzeja je bilo velikokrat povedano, da samostojen muzej ne bo nič dražji od enote, in to se seveda ni potrdilo, ker 20 milijonov ni 200.000 evrov."
Referendum možen najhitreje aprila
V letošnjem proračunu občine Ormož je za muzej Ptuj - Ormož namenjeno 110.000 evrov, svoj delež prispevata tudi obe novi občini, okrog 15.000 evrov vsaka. Sok je prepričan, da referendum ne bo dal nobenega rezultata. Če bodo se volivci odločili za, bo potrjeno, kar so svetniki že potrdili, in bo šlo 35.000 evrov čez ramo. Če pa bodo volivci rekli, da so proti, pa bo v letu 2008 poleg sredstev za referendum potrebno zagotoviti še 80.000 evrov za delovanje samostojnega muzeja.
Poudaril je še, da dosežkov muzeja ni nihče postavljal pod vprašaj, saj je delal dobro in veliko dosegel. Direktorica Zdenka Kresnik pa je podala nepreklicni odstop, čeprav naj bi ji bilo s strani Aleša Ariha ponujeno mesto pomočnice, je povedal Alojz
Sok.
Postopek se bo nadaljeval z izredno sejo (18. januarja), ko bo sprejeta odločitev o referendumski pobudi svetnikov, pred tem morajo oblikovati jasno vprašanje. Na isti seji bodo imenovali tudi vršilko dolžnosti direktorja muzeja. Pri referendumski pobudi volivcev bo prav tako potrebno popraviti vprašanje, določil se bo obrazec, na katerem se zbirajo podpisi. Zbrati bo potrebno okrog 500 podpisov in jih overiti na upravni enoti. Kot je povedal župan Sok, bo prav tako potrebno pripraviti rebalans proračuna, ker je treba zagotoviti 35.000 evrov za referendum. Ob upoštevanju terminskih določil bi bil referendum lahko najhitreje aprila.
„Strah me je finančnega bremena, ki nas čaka. Če so Vili Trofenik in njegovi somišljeniki uspeli prepričati ljudi, da je to v redu, naj nosijo tudi posledice. V občinskem svetu je le Ana Pevec glasovala proti odloku, ostali opozicijski svetniki so se vzdržali. Miroslav Tramšek je celo pomagal z amandmaji, potem pa ga najdemo kot podpisanega tako na eni kot tudi na drugi pobudi. Gre za tipično obliko političnega sprenevedanja. Sklical bom predstavnike vseh političnih strank in jih bom vprašal, ali je to vredno cene, ki jo bo treba plačati, da politično obračunavajo med sabo."
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Misel in vino
Miselno in čutno doživetje ob kozarcu dobrega vina
Da kulturi pitja vina namenjajo v Park hotelu Ptuj posebno mesto, dokazuje kopica prireditev in literarnih večerov, ki jih izvajajo v povezavi z degu-stacijami vin različnih vinskih kleti. Decembra so pričeli serijo druženj, ki potekajo pod blagovno znamko Misel in vino. Na enem se je minuli teden predstavil vsestranski predavatelj dr. Vilijem Ščuka.
Ptuj • Pogovor z Renejem Maurinom, direktorjem Mestnega gledališča
Obnovljeno gledališče buri duhove
Po mesecu dni od otvoritve prenovljene stavbe Mestnega gledališča Ptuj so vtisi obiskovalcev deljeni. Medtem ko so nekateri z njegovim videzom izredno zadovoljni, je nemalo kritikov, ki so predvsem nad notranjostjo stavbe ogorčeni. Duhove burijo predvsem prozorne stopnice, slaba vidljivost na nekaterih sedežih na balkonih in prosojna vrata na straniščih.
O tem, kako je prišlo do takšnih laičnih napak in kdaj lahko pričakujemo njihovo odpravo, smo se pogovarjali z direktorjem Mestnega gledališča Ptuj Renejem Maurinom. Konec marca mu poteče mandat, in kot je dejal, ne bo ponovno kandidiral.
Pred natanko mesecem dni je Mestno gledališče Ptuj odprlo vrata prenovljene stavbe. Kako ste zadovoljni z novimi prostori?
»Otvoritev gledališča je bila narejena zelo hitro, zaradi tega je izostalo mnogo nekih detajlov, ki so za delovanje gledališča nujno potrebni in ki jih moramo sedaj še urejati. Jasno, da smo z veliko večino stvari zelo zadovoljni, nekatere zadeve, ki pa so rešene neposrečeno, pa je še treba popraviti. Predvsem gre za slabo razporeditev avditorija, ki ovira vidljivost iz nekaterih mest v dvorani. Manjše napake že odpravljajo in mislimo, da bomo do konca mojega mandata uspeli odstraniti vse pomanjkljivosti in probleme. Treba pa je povedati, da je to nova stavba, moralo bo preteči nekaj časa, da se bo vanjo vnesel duh ljudi, ki tu delajo, in da bo dobila neko osebno noto, ki je za umetniško institucijo seveda zelo pomembna. Seveda pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da je to velikanska pridobitev za mesto Ptuj.«
Precej kritik je na račun na prozornih stopnic v gledališču. Pojavile so se celo šale na ta račun, da se v gledališču da vi-
Rene Maurin, direktor Mestnega poteče konec marca, pravi, da ne
gledališča Ptuj, ki mu mandat bo ponovno kandidiral.
det pod krila obiskovalk. Tudi dejansko se, če stojiš pod njimi, marsikaj vidi. Je bila tudi to ena izmed opaženih napak?
»Dejansko se ne vidi več kot temen obris osebe. Prosojnost stopnic je bila skrbno preverjena in rezultat je takšen, kot je bil predvidevan. Stopnice so bile del koncepta tega gledališča. Nekaterim so izredno všeč, drugim ne. Jasno je, da posamezniki potrebujejo več časa, da sprejmejo nekaj drugačnega, oziroma da obstajajo ljudje, ki niso naklonjeni novostim in drugačnosti. To je stvar okusa in odprtosti. Pri izdelavi projektov pa smo bili mnenja, da gledališče samo po sebi ne sme biti neka povprečna stavba. To ni upravna enota, kamor gre človek po osebno izkaznico, in želeli smo, da bi
bila ta zgradba nekaj posebnega.«
Reševanju katerih napak boste dali prednost in kdaj lahko v celoti pričakujemo
njihovo odpravo?
»Začeli bomo z avditorijem in drugimi večjimi problemi, ki vplivajo na obiskovalce gledališča. Sledila pa bo odprava manjših pomanjkljivosti, ki jih zaznavamo predvsem zaposleni. Trudili se bomo, da bo do marca gledališče optimalno korigirano, hkrati pa, da obiskovalci ne bodo utrpeli pomanjkanja programa. Povedati pa je potrebno, da imajo nekateri ljudje prirojeno potrebo po kritiziranju. Nekatere kritike, ki smo jih dobili, so resnično smešne. Neka obiskovalka nam je, recimo, povedala, da ne more sedeti v parterju, češ da je preveč nagnjen. Seveda priznavamo upravičene kritike, na žalost pa se pojavlja tudi mnogo izmišljotin.«
Celostna zunanja podoba gledališča je spremenjena. Ali se obetajo tudi
Prozorne stopnice so vzpodbudile kopico razprav. Nekaterim so všeč, drugi so nad njimi ogorčeni.
Videm • Dobrodelni koncert Božično glasbena skrivnost
Ostijarejevci pomagali Mušičevim
Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej pod vodstvom Dejana Rihtariča je v soboto zvečer v cerkvi Sv. Vida v Vidmu pripravil ponovitev velikega božičnega koncerta z namenom pomagati družini Muhič, ki jo je pred nedavnim zadela družinska tragedija.
V okviru koncerta so mladi pevci zapeli številne skladbe, brez katerih si božiča ni možno predstavljati: „Gre za pesmi, ki so slišane po cerkvah, radiu, televiziji ob tem času," je povedal Rihtarič. Posebnost koncerta je bil skupen nastop zbora z godalnim orkestrom v drugem delu večera, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki Kat-juša Majcenič, Tina Čeh, Sau-san Hussein, Eva Hojski, Ina Lorbek, Marko Kragelnik in Uroš Lečnik. „Priredbe skladb, napisane za mešani pevski zbor in godalni orkester, ki so v Božično glasbeni skrivnosti doživele krstno izvedbo, je posebej za ostijarejevce napisal Sašo Vollmaier," je še povedal Dejan Rihtarič, ki pa je bil sam avtor dramskih povezovalnih vložkov (izvajala sta jih Tjaša Ozmec in Alen Krajnc) v glasbenem večeru.
SM
kakšne vsebinske spremembe?
»Vsebina oziroma program ostaja nespremenjen. Program Mestnega gledališča Ptuj se je v svojem optimalnem formatu izoblikoval pred kakimi tremi leti. Letno ustvarimo tri do pet premier, festival SKUP in bienalni festival Monodrama Ptuj. Ta koncept je bil zaključen in tak format podpira tudi Ministrstvo za kulturo kot večinski financer programa. Seveda pa bo tudi ta program dovolj težko vzdrževati, glede na to da so se občinska programska sredstva v treh letih zmanjšala za 70 odstotkov. Spremembe v smislu dimenzij programa niso niti možne niti smiselne. Poudarek bo verjetno posvečen trudu za čim atraktivnejši program in prisotnost MGP v širšem prostoru.«
Konec marca vam poteče mandat direktorja. Ali boste ponovno kandidirali?
»Osebno podpiram menjave direktorjev, saj mislim, da se človek v nekem obdobju izčrpa in ne more več vložiti toliko kreativnosti, kot bi bilo možno. Štafeta štiri krat sto metrov je hitrejša, kot če to progo preteče en sam. Menjave se mi zato zdijo dobre. Je pa seveda pomembno, kdo prevzame štafetno palico. Pri spremembah se mora vsaj do neke mere slediti preteklosti ter jo nadgrajevati. Izvajanje revolucij pogosto uničuje tako dobro kot slabo dediščino, zato sem pristaš evolucije in dopolnjevanja. To je edini način za napredek institucij. Po šestih letih in pol sem globoko začutil potrebo, da se bolj posvetim umetniškemu delu. Seveda pa bi zelo rad ostal v stiku z MGP, vendar ne kot nosilec odgovorosti, temveč v kakšni drugačni obliki, kjer bi lahko še naprej prispeval k razvoju zavoda.«
Ste že seznanjeni s kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, in ali katerega posebej podpirate v primeru, da vi ne boste vložili kandidature?
»Z vsemi kandidati za direktorja nisem popolnoma seznanjen. Slišal sem za dve, tri imena, vendar zaradi nepoznavanja njihovih programov ne morem jasno in javno podpreti kogarkoli izmed
njih. Menim, da je v funkciji direktorja potreben gledališki praktik, ki je hiter, agilen in tudi večnamenski. Seveda bom, ko bo čas, glede izbora prihodnjega direktorja podal svoje mnenje, saj gre na nek način za predajo mojega dela preteklih šestih let.«
Več kot šest let vodite Mestno gledališče Ptuj. Kako ocenjujete svoje delo? Na kaj ste najbolj ponosni?
»Seveda sem ponosen na uspelo prenovo MGP, na predstave, ki dosegajo odmevnost, veliko število ponovitev in prejemajo nagrade. Najbolj ponosen pa sem na kolektiv MGP, ki zmore več, kot bi se zdelo možno, in na naše sodelovanje, ki je bilo resnično izpolnjujoče, ustvarjalno in zabavno. Ponosen sem, da sem del tega kolektiva in Mestnega gledališča Ptuj.«
Je ostalo morda kaj takega, kar bi želeli storiti, pa še niste imeli možnosti?
»Gledališče je neskončna reč, ki se, kot samo ustvarjanje, nikoli ne dokonča. Jasno je, da je so z novo zgradbo prišle tudi nove zmožnosti, nove priložnosti, ki jih bo treba tudi kadrovsko pametno podpreti. Dejstvo je, da je celotna uprava gledališča premajhna in da se mora kolektiv pogosto dobesedno raztrgati, da lahko gledališče normalno funkcionira. Nujno potrebno je ojačati kadrovsko zasedbo gledališča v upravnem in umetniškem aspektu. Če želimo imeti še stabilnejšo produkcijo, bi se moralo razmišljati tudi o osnovni igralski celici približno štirih zaposlenih igralcev. To bi omogočilo popolnoma drugačno planiranje produkcije in mirnejše posvečanje umetniškim aspektom. Vzpon gledališča je bil v 12 letih od profesionalizacije izredno strm, saj se že lahko postavljamo ob bok najuspešnejšim gledališčem v regiji. Seveda je tudi prihodnja pot usmerjena navzgor, vendar bo strmina vzpona postajala manjša. Na začetku so seveda koraki zelo veliki, bistveno pa je, da se vztrajno nadaljuje in da se Ptuj zaveda, da poseduje institucijo, na katero smo lahko upravičeno ponosni.«
Dženana Bečirovič
Gledališče je dobilo tudi novo kavarno.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: SM
Videm • Načrti prihodnjega obdobja
Kje in kaj se bo gradilo v Vidmu
Potem ko je videmski občinski svet decembra sprejel proračun za leto 2008, se bodo po besedah župana Friderika Bračiča prva letošnja planirana investicijska dela na cestnem programu začela že v kratkem; takoj, ko bo to dovoljevalo vreme.
Foto: SM
Župan Friderik Bračič pravi, da se bodo prva dela na dveh cestnih odsekih začela kmalu: „Imamo sklep o sofinanciranju tega projekta iz RRP; pridobili smo 800.000 evrov, 450.000 evrov pa bomo dodali iz poračuna. V drugi polovici leta pa bi se morala začeti tudi zadnja faza izgradnje vodovoda v haloškem delu občine!"
„Najprej bomo začeli modernizacijo dveh odsekov cest, za katero smo že pridobili tudi sklep o sofinanciranju iz RRP. Skupna vrednost tega projekta je 1,25 milijona evrov, pri čemer je znesek državnega sofinanciranja 800.000 evrov, razliko, to je 450.000 evrov, pa smo zagotovili v občinskem proračunu." Skupna dolžina obeh odsekov cest znaša približno šest kilometrov, gre pa za odseka Ljubstava-Vareja-Dravinj-ski Vrh in Mala Varnica-Belav-šek-Okič-Skorišnjak. Sicer pa so v Vidmu za vse načrte v okviru obnove cest namenili kar 1,35 milijona evrov: „Po-leg omenjenih dveh odsekov, ki predstavljata največjo cestno naložbo, je v načrtu še ureditev številnih krajših odsekov; teh je skupno kar 15, vendar pa pri tem računamo še na razpise oz. sofinanciranje; predvsem upamo, da bo izdan obljubljen razpis za južno mejo oz. obmejni pas, kamor se bomo gotovo prijavili."
Vodovod v drugi polovici leta
Prav v teh dneh pa je občina Videm že odposlala vso potrebno dokumentacijo (študija izvedljivosti in investicijski program) za izvedbo druge faze vodovodnega omrežja v Zahodnih Halozah, v katero sicer ob Vidmu vstopa še sosednja občina Majšperk. "Za drugo fazo izgradnje vodovodnega sistema pričakujemo po zagotovilih Bernarde Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor sredstva iz kohezije. Sklep o sofinanciranju sicer pričakujemo do poletja, do takrat pa bomo v občini že pripravili razpisno
dokumentacijo, saj bo potreben nov razpis za izvajalce del. Tako bomo lahko takoj po pričakovanem sklepu o sofinanciranju izdali razpis in izbrali izvajalca, dela pa naj bi se potem začela enkrat konec letošnjega poletja in bila zaključena v naslednjem letu," pojasnjuje župan Bračič.
V drugi fazi vodovodnega omrežja se načrtuje izgradnja okrog 17 kilometrov primarnega voda, vsa potrebna mreža sekundarnih vodov ter ostala nujna infrastruktura, kot so prečrpalnice in vodohrani, vodovod pa bosta dobili naselji Velika Varnica in del Trdobojcev. „S tem bo možnost priključitev na javni vodovod dobilo še zadnjih 120 gospodinjstev v naši občini. Celotna vrednost projekta za našo občino znaša 2,15 milijona evrov, občinski delež pa dobrih 500.000 ev-rov."
Zaradi številnih drugih načrtovanih naložb v občini je občinski svet skupaj s proračunom potrdil tudi najetje kredita, gre za okoli 450.000 evrov, ki ga bodo po mnenju župana odplačali predvidoma v obdobju petih let: „Vedeti je treba, da smo proračun naravnali izjemno investicijsko, saj je dobre štiri milijone ev-rov namenjenih naložbam, to pa predstavlja približno 60 odstotkov celotnega proračuna, ki sicer znaša 6,5 milijona evrov. Ob vodovodu in cestah bo investicijska pogača razdeljena še za obnovo OŠ Sela, ki se bo sicer dokončala v letu 2009, 250.000 evrov je razdeljenih med naše KS z njihovimi naložbenimi programi, ki pa, upam, jih bomo lahko oplemenitili še z dodatnim denarjem iz razpisov, nekaj denarja je namenjene-
ga za ureditev pokopališča v Leskovcu, za prostorski plan občine, v okviru katerega predvidevamo umestitev industrijske cone ter poslovno-stanovanjske in stanovanjske cone, za posodobitev športnih objektov, nakup računalnikov za občinski svet, nakup avtomobila za PGD Leskovec, svoje pa zahteva tudi priprava različne dokumentacije in projektov za razpise."
Dom upokojencev v centru, vrstne hiše v Pobrežju
Dve izmed zanimivejši novic, ki sicer nista ravno novost, sta pa vendarle že uradno potrjeni, je predvidena izgradnja doma upokojencev in kompleksa vrstnih hiš v Po-
brežju. Obe coni, namenjeni pozidavi, sta umeščeni tudi v občinski prostorski plan, ki naj bi bil s strani vlade potrjen letos poleti. Takrat bo tudi 100-odstotno jasno, ali bo pozidava možna ali ne. Za območje, kjer naj bi se gradile vrstne hiše, sicer ni velikega dvoma, saj je bilo že prej opredeljeno kot poslovno-sta-novanjska cona, s spremembo dikcije v PUP-u pa gre zdaj zgolj za stanovanjsko cono: „To spremembo smo sprejeli zaradi jasno izraženega interesa zasebnega investitorja, ki nam je predstavil tudi že idejne projekte izgradnje. Po meni znanih informacijah naj bi v tem času tudi že odkupil zemljišče v velikosti enega hektarja tik ob glavni cesti v Videm, na njem pa naj bi se
zgradilo od 12 do 14 vrstnih hiš, sicer fizično ločenih, enostanovanjskih, z urejeno mansardo. Seveda pa se bo sama gradnja lahko pričela šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja, kar bo možno potem , ko bo občinski PUP potrjen, torej nekje od polovice leta naprej," potrjuje govorice o gradnji vrstnih hiš tudi župan Friderik Bračič.
Poleg cone vrstnih hiš se spremembe obetajo tudi samemu centru Vidma, in sicer na zaenkrat še zasebnem kmetijskem zemljišču za gostiščem Pal ter domačim žup-niščem: „Res je, da smo tudi ta predel, gre za eno večjo in eno manjšo parcelo, v PUP-u predlagali kot zazidalni, saj naj bi se tu zgradil dom upokojencev in morda še kakšna manjša stavba za zdravstveno dejavnost. Občina je v tem primeru v dogovoru z vodstvom ptujskega doma upokojencev in moram reči, da so pogovori doslej zelo optimistično naravnani, saj sta obe strani, torej mi in vodstvo ptujskega doma, zainteresirani za to novogradnjo. O sedanjih načrtih naj bi se tukaj postavila dislocirana enota ptujskega doma upokojencev s kapaciteto med 50 in 60 varovanci. Investitor je seveda DU Ptuj (oz. pristojno ministrstvo), ki bo odkupil tudi zemljišče. Občina v tem primeru nastopa le kot partner pri zadevah, kjer je nujno potrebna njena vloga. Tako smo doslej uredili geodetske zadeve in dostop do parcel," pravi Bračič.
Namesto hmelja poslovno-stanovanjska cona
V občinskem prostorskem
načrtu pa je še ureditev po-slovno-stanovanjske cone na zemljišču za pokopališčem, kjer se trenutno še goji hmelj. V cono bo sicer zajetih še nekaj predlaganih zasebnih zemljišč, tako da bo skupna velikost območja za pozidavo kar okoli 10 hektarjev.
„S sedanjim najemnikom kmetijskih zemljišč, ki so v rokah sklada, gospodom Še-gulo sva se o namenu občine, da se na tem območju uredi poslovno-stanovanjska cona, že pogovarjala in načeloma imam njegovo ustno zagotovilo, da postopka ne bo zaviral. Seveda pa je tudi za to območje najprej potrebno pridobiti potrjen PUP, potem se bodo zadeve tako ali drugače lahko začele odvijati naprej."
Dejstvo je, da sklad kmetijskih zemljišč svojo zemljo odprodaja občini samo, če je potrjena zazidalna oz. stavbna namembnost zemljišča, kar pomeni tudi višjo ceno. Po drugi strani pa se z uvedbo pokrajin oz. pokrajinske zakonodaje obeta prenos stavbnih zemljišč iz skladovih v roke občinam, kar pomeni, da bi občina v primeru, da bo ta zakonodaja res obveljala, prišla do zemljišča, kjer zdaj še raste hmelj, zastonj (in ne z dragim odkupom). Na to možnost bodo v Vidmu gotovo počakali, tega ne zanika niti župan, saj bi bil drag odkup v tem primeru nesmiseln.
Podobno velja tudi za načrtovano industrijsko cono, ki naj bi se raztezala na kar 12 hektarjih zemljišč ob sedanji zapuščeni gramoznici: „Občina je tam že lastnica 4,5 hektarja zemljišč, večino bi morala še dokupiti spet od sklada kmetijskih zemljišč, nekaj pa še od zasebnikov. V našem PUP-u smo to območje opredelili za industrijsko cono, in če bo plan potrjen, potem se bo slednja začela urejevati glede na pričakovano pokrajinsko zakonodajo, upoštevajoč tudi dinamiko investitorjev. Moram pa reči, da je interese precejšen, in če bo takšna še realizacija, potem je naša cona praktično že razprodana;" je v zvezi s tem povedal Bračič in še dodal, da bo komunalna ureditev cone, ko bo pač do nje prišlo, gotovo spet velik finančni zalogaj za občinski proračun.
Veliko načrtov o prostorski ureditvi občine Videm je torej odvisno od potrditve pros-torsko-ureditvenega plana. Ta se pričakuje v letošnjem poletju in takrat bo znano, kdaj, kje in koliko od povedanega se bo lahko začelo dejansko uresničevati.
SM
Foto: SM
Zemljišče med oz. za župniščem in gostiščem Pal (na sliki) je predvideno za izgradnjo doma upokojencev; gradil naj bi se dislocirani oddelek ptujskega doma upokojencev. Sicer pa se Vidmu obeta še gradnja vrstnih hiš ( v Pobrežju) ter ureditev poslovno-stanovanjske cone na območju za pokopališčem, kjer danes še raste hmelj.
Pariz • Poslanci izglasovali sporni zakon
Francija sprejela zakon o duševno prizadetih zločincih
Poslanci francoske narodne skupščine so v noči na četrtek izglasovali sporen zakon, ki za nekatere duševno prizadete storilce kaznivih dejanj po koncu prestajanja zaporne kazni predvideva možnost dosmrtnega prisilnega bivanja v posebni ustanovi. O tem koga bo doletela takšna usoda, bo presojala posebna komisija.
Komisijo naj bi po pisanju spletne izdaje francoskega dnevnika Le Monde sestavljali prefekt, sodnik, psiholog, psihiater, odvetnik in žrtev kaznivega dejanja, ki ga je zagrešila obravnavana oseba. Oceno naj bi komisija izvedla leto pred iztekom zaporne kazni. Končna odločitev, ki bo sprejeta za eno leto in jo bo moč podaljševati brez omejitev do storilčeve smrti, pa bo v rokah posebne komisije, sestavljene iz treh sodnikov prizivnega sodišča.
Zakon, ki je sprožil številna pravna, moralna in ustavna vprašanja, ter si pridobil številne nasprotnike, je brez presedana v francoski kazenski zakonodaji. Takšno zakonsko rešitev so oblikovali po tem, ko je avgusta lani 61-letni pedofil Francis Evrard kmalu po izteku zaporne kazni ugrabil in zlorabil petletnega dečka. Sprva je bilo predvideno, da bi takšna rešitev obveljala zgolj za zločine nad osebami, mlajšimi od 15 let. Poslanci pa so nato določila zakona zaostrili in njegov doseg razširili. Zakon sedaj velja za vse storilce hudih kaznivih dejanj, ki so obsojeni na najmanj 15 let zapora. Zakonu so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ostro nasprotovali opozicijski socialisti, ki ga označujejo za primer razmišljanja, ki je v nacistični Nemčiji pripeljal do najhujših ekscesov. Oseba naj bi bila tako zaprta ne zaradi zločina, za katerega je bila obtožena ali obsojena, ampak zaradi navideznega zločina, ki bi ga šele lahko zagrešila. Poudarjali so tudi, da kazensko pravo ne predvideva dvojne kazni za isti zločin in da zakon ni v skladu s pravnim naukom Evropskega sodišča za človekove pravice. Francoska ministrica za pravosodje Rashida Dati po drugi strani trdi, da v tem primeru ne gre za sodno kazen, ampak za "varnostni ukrep", ki se po kazenskem pravu lahko doda k že izrečeni kazni. Obstaja pa v zakonu pravna zanka, in sicer da je takšen ukrep možen zgolj, če je predviden že v izrečeni kazni. To dejansko pomeni, da bo zakonsko rešitev moč uporabiti šele čez najmanj petnajst let, ko se bodo iztekle prve kazni po novem zakonu. (sta)
B!
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Berlin •
Nezadovoljstvo nemške vlade
Med
predsedovanjem ne bo tolmačenja v nemščino
Nemška vlada ni zadovoljna, ker na neformalnih ministrskih zasedanjih EU v času slovenskega predsedovanja ne bo zagotovljeno tolmačenje v nemščino, zato grozi spor med slovenskim predsedstvom in Berlinom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah slovenskega predsedstva pa Slovenija od Nemčije ni prejela ne uradnega ne neuradnega protesta.
Uradni govorec slovenskega predsedstva Anže Logar je povedal, da od Nemčije v zvezi s tolmačenjem niso prejeli ne uradnega ne neuradnega protesta.
Da Nemčija ni protestirala, so danes za STA potrdili tudi na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani, kjer so pojasnili, da pa se s slovensko stranjo pogovarjajo o možnostih tolmačenja na nekaterih neformalnih ministrskih srečanjih v Sloveniji tudi v nemščino, kar je po njihovih navedbah tudi sicer ustaljena praksa.
Nemška vlada je leta 2000 dala svojim članom navodilo, naj se ne udeležijo ministrskih zasedanj, na katerih ni zagotovljeno tolmačenje v nemščino, so še pojasnili na veleposlaništvu.
Na neformalnih zasedanjih bo zagotovljeno tolmačenje v francoščino in angleščino, oba delovna jezika v EU. "Slovenija je v pripravah na predsedovanje upoštevala, da v režimih za tolmačenje ne gre v širitev, ker bi to pomenilo presedan
za naslednje predsedujoče. Režim tolmačenja je potrdila ožja delovna skupina za priprave na predsedovanje," je še pojasnil Logar. Slovenija ima sicer tudi zelo omejen nabor tolmačev.
Na neformalnih srečanjih ministri poglobljeno razpravljajo o pomembnih temah, a ne sprejemajo sklepov. Tolmačenje pa je v preteklosti že povzročilo težave - ker ni bilo zagotovljenega tolmačenja v nemščino, sta Nemčija in Avstrija po navedbah dpa že v času finskega predsedovanje uniji leta 1999 bojkotirali dve ministrski srečanji. (sta)
ZDA • Iz političnega dogajanja
Richardson odstopa od predsedniške kampanje
Richardson je v Iowi in New Hampshireu osvojil dve četrti mesti, kar ni bilo dovolj, da bi ohranil naklonjenost ljudi, ki so pripravljeni finančno podpreti njegovo kampanjo. Richardson naj bi odstop uradno oznanil še danes, še poroča AP, ki se sklicuje na vire v njegovi kampanji.
Če se govori o izkušnjah, je bil prav Richardson najbolj izkušen kandidat med demokrati in tudi republikanci. V svoji dolgi politični karieri je bil član predstavniškega doma kongresa, veleposlanik pri ZN, minister za energetiko, pogajalec in guverner Nove Mehike. Veljal je za prvega resnega predsedniškega kandidata latinsko ameriškega porekla, čeprav tega glede na njegov priimek ni vedlo niti veliko Latinoameričanov v ZDA. Njegovo poreklo je skupaj z barvo kože senatorja iz Illino-isa Obame in spolom senatorke iz New Yorka Clintonove letošnjo demokratsko listo naredilo najbolj raznoliko v zgodovini, ki so jo zaznamovali belopolti moški.
60-letni Richardson je bil med bolj zabavnimi kandidati, ki se je znal večkrat pošaliti iz samega sebe. Njegova odločitev za odstop od kampanje glede na rezultate in podporo v anketah ni preuranjena, čeprav se ugiba, da se je umaknil v korist Clintonove, ki sedaj ostaja kot najbolj "izkušena" med demokratskimi kandidati.
Po strankarskih zborovanjih v Iowi je na primer bilo mogoče slišati, da je nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton rohnel od besa zaradi domnevne "izdaje". Clinton je bil besen, ker je mož, ki mu je dal položaj veleposlanika v ZN in ministra za energetiko, v Iowi svojim podpornikom naročil, naj podprejo Obamo, če sam ne bo dobil zadostne podpore za uspešen izid zapletenih strankarskih zborovanj. Z odstopom sedaj ohranja možnosti, da si ga kdo morebiti izbere za podpredsedniškega kandidata. (sta)
London •
Britanska vlada vabi energetska podjetja
Podpora gradnji novih jedrskih elektrarn
Foto: internet
Britanska vlada je danes naznanila podporo gradnji novih jedrskih elektrarn. Jedrsko energijo je označila za varen in preizkušen vir, primeren za boj proti podnebnim spremembam. Izgradnjo novih elektrarn bi financirala zasebna energetska podjetja, ne vlada, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Britanski minister za gospodarstvo John Hutton je danes predstavnikom spodnjega doma parlamenta dejal, da bi morala imeti jedrska energija, poleg virov z nizko vsebnostjo ogljika, mesto v prihodnji proizvodnji energije v tej državi. Po njegovih besedah je jedrska energija "preizkušen in varen" vir električne energije.
Hutton je dejal, da bi nove elektrarne financirala zasebna energetska podjetja, ne vlada. "Energetska podjetja vabim, naj predložijo načrte za izgradnjo novih jedrskih elektrarn."
Okoljevarstvene organizacije so vladno odločitev obsodile, saj je po njihovem jedrska energija nevarna, poleg tega pa bi tudi odvrnila finančna sredstva od razvoja obnovljivih virov energije.
Jedrske elektrarne trenutno proizvedejo okoli 20 odstotkov britanske elektrike, vendar pa se bo vsem razen ene obratovalna doba iztekla leta 2023. Hutton je izrazil upanje, da bo prva od novih tovarn začela obratovati do leta 2020. (sta)
Foto: internet
Guverner ameriške zvezne države Nova Mehika Bill Richardson se je odločil za odstop od predsedniške kandidature potem, ko je postalo dovolj jasno, da nima možnosti za demokratsko predsedniško nominacijo v boju proti Hillary Clinton, Baracku Obami ter niti Johnu Edwardsu, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Zagreb • Sprememba zakona o vladi
Prihodnja hrvaška vlada z dvema novima ministrstvoma
Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Ivo Sanader je danes napovedal, da bo hrvaški sabor v petek obravnaval spremembo zakona o vladi, ki predvideva dve novi ministrstvi - za turizem ter za regionalni razvoj, vodno gospodarstvo in gozdarstvo. Sanaderjeva druga zaporedna vlada naj tako imela 15 namesto dosedanjih 13 ministrstev.
Po večtedenskih pogajanjih Sanaderjeve Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) s koalicijskimi partnerji iz Hrvaške kmečke stranke (HSS), Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) in Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) so se koalicijski partnerji dogovorili, da bodo v vladi poleg dveh podpredsednikov iz HDZ še po en podpredsedniški položaj dobili v HSLS in SDSS. Predsednica HSLS Durda Adlešič pa je sprejela položaj podpredsednice vlade brez listnice, medtem ko so iz SDSS napovedali, da se bodo še dogovorili, kdo bo zasedel visok položaj v novi vladi. Predsednik HSS Josip Friščic je potrdil koalicijski dogovor, da bo sam eden izmed novih podpredsednikov sabora. Predsednik sabora bo veteran HDZ Luka Bebic, ki bo zamenjal stolček z dosedanjim šefom sabora Vladimirjem Šeksom. Slednji bo po novem eden izmed podpredsednikov sabora. V prejšnji sestavi sabora je bilo pet podpredsednikov - trije iz saborske večine.
Sanader je potrdil, da bo novi minister za regionalni razvoj, vodno gospodarstvo in gozdarstvo dosedanji kmetijski minister Petar Čobankovic. Njegovo dosedanje mesto v ministrstvu za kmetijstvo in ruralni razvoj bo prevzel podpredsednik HSS Božidar Pankretic, medtem ko bo Damir Bajs (HSS) vodil novo, samostojno ministrstvo za turizem. To je prej vključeno v največje hrvaško ministrstvo - ministrstvo za morje, turizem, promet in razvoj. "Preostanek" ministrstva bo še naprej po vsej verjetnosti vodil Božidar Kalmeta (HDZ). (sta)
SINGAPUR - Svetovne cene surove nafte so se nekoliko zvišale. Cena za sod (159 litrov) zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v februarju se je zvišala za dva centa na 95,69 dolarjev na azijskem elektronskem trgovanju v New Yorku, severnomorska nafta brent z dobavnim rokom februarja pa se je na londonski borzi ICE Futures podražila za sedem centov na 94,44 dolarja za sod. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v sredo v primerjavi s torkovim trgovanjem podražila za 36 centov na 92,28 dolarja za sod. LONDON - Nekdanji britanski premier Tony Blair bo postal višji svetovalec vodilne ameriške investicijske banke JP Morgan. Blair, ki bo banki nudil politične in strateške nasvete, je junija lani po desetih letih zapustil položaj britanskega premiera, nato pa postal posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice. Ob prevzemu novih nalog pa je že izjavil, da se veseli, da bo JP Morgan lahko svetoval glede političnih in gospodarskih sprememb, ki jih prinaša globalizacija. Blairu anj bi novo delovno mesto prineslo milijon ameriških dolarjev na leto. LONDON - Pivovarska koncerna Carlsberg in Heineken sta zvišala prevzemno ponudbo za škotskega proizvajalca piva Scottish & Newcastle s 7,3 na 7,6 milijarde funtov (10,16 milijarde evrov). Vodstvo škotske pivovarne je ponudbo označilo za prenizko. Carlsberg in Heineken sta za delnico ponudila 7,80 funta (10,43 evra) oz. 30 penijev (0,40 evra) več kot v prejšnji ponudbi. Scottish & Newcastle je sporočil, da ga ne zanimajo pogovori za manj kot osem funtov (10,69 evra). Cena delnice se je v četrtek zvišala za 1,4 odstotka na 7,29 funta (9,75 evra). Carlsberg, ki si želi pridobiti popoln nadzor nad skupnim podjetjem s Scottish & Newcastle Baltic Beverages, namerava financirati večji del zvišane ponudbe, sta sporočili prevzemni družbi. Glede na dogovor bi Carlsberg pridobil lastništvo nad Baltic Beverages ter poslovalnicami škotske pivovarne v Franciji, Grčiji in na Kitajskem, medtem ko bi Heineken prevzel njeno delovanje v Veliki Britaniji, ZDA, Indiji in na drugih trgih.
MOSKVA - Rusija je lani zabeležila 11,9-odstotno inflacijo. Ta je bila precej viška od napovedi iz začetka leta, ki so ciljale na inflacijo okoli osem odstotkov. Inflacija v letu 2006 je znašala devet odstotkov. Ruske oblasti so ob objavi zadnjih podatkov izrazile zaskrbljenost zaradi naraščajoče inflacije v času, ko se država pripravlja na volitve. Rusi bodo namreč 2. marca volili naslednika predsednika Vladimirja Putina. V letu 2007 so se najbolj zvišale cene hrane, in sicer za 15,6 odstotka. V kategoriji hrana se je najbolj podražilo sončnično olje, in sicer za 52,3 odstotka. Mleko se je podražilo za 30,4 odstotka, kruh pa za 22,4 odstotka. Rusija je sicer že poskušala omejiti rast cen s povečanjem dajatev na izvoz žita, s čimer je želela povečati prodajo ruskega žita na domačem trgu.
NEW YORK - Ameriška revija BusinessWeek je za poslovneža leta izbrala glavnega izvršnega direktorja podjetja Hewlett-Packard (HP) Marka Hurda. Hurd si je po mnenju urednikov in bralcev BusinessWe-eka ta naziv zaslužil zaradi svojega uspešnega vodenja družb, ki se je še pred nekaj leti ubadala s precejšnimi težavami. Petdesetletni Hurd je zmagal v močni konkurenci, v kateri sta bila med drugimi prvi mož Appla Steve Jobs in medijski mogotec Rupert Murdoch. WASHINGTON - Ekonomisti ameriške investicijske banke Goldman Sachs ocenjujejo, da je ameriško gospodarstvo že oziroma bo kmalu v recesiji. "Najnovejši podatki nakazujejo, da ameriško gospodarstvo pada v recesijo," so v sredo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Goldman Sachsa. K recesiji, ki pomeni znižanje bruto domačega proizvoda v vsaj dveh zaporednih četrtletjih, naj bi med drugim prispevale posledice krize na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov. Že pred dvema dnevoma je prav tako ameriška investicijska banka Merrill Lynch tudi ocenila, da je recesija v največjem gospodarstvu na svetu že realnost. To naj bi dokazovali nedavno objavljeni podatki, da je bilo decembra v ZDA ustvarjenih le 18.000 delovnih mest in da se je stopnja brezposelnosti zvišala na pet odstotkov. SINGAPUR - Cene nafte so se v sredo popoldne po objavi tedenskega poročila o ameriških zalogah, ki je pokazalo močan padec zalog surove nafte, zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v februarju, je bilo treba na borzi v New Yorku odšteti 97,15 dolarja, kar je 81 centov več kot ob koncu torkovega trgovanja. Sod severnomorske nafte brent za dobavo februarja se je v Londonu podražil za 57 cenotv na 96,11 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
FRANKFURT - Nemški trgovinski presežek je novembra lani dosegel 19,3 milijarde evrov, medtem ko je oktobra presežek tega največjega evropskega gospodarstva znašal 18,9 milijarde evrov. Analitiki so sicer za november napovedovali 17,8 milijarde evrov presežka. Vrednost novembrskega izvoza je znašala 87,8 milijarde evrov, kar na letni ravni predstavlja 3,2-odstotno rast. Uvoz se je novembra v primerjavi z enakim predlanskim mesecem zvišal za 2,3 odstotka na 68,5 milijarde evrov, kažejo podatki nemškega zveznega statističnega urada, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. ZAGREB - Tuji vlagatelji so v prvih devetih mesecih lani na Hrvaško vložili 2,7 milijarde evrov, kar je skoraj toliko kot predlani, ko je na Hrvaško pritekel rekorden obseg tujih neposrednih investicij, 2,74 milijarde evrov. Od leta 1993 so tuji vlagatelji na Hrvaško investirali 16,7 milijarde evrov, je na spletnih straneh objavila hrvaška centralna banka. Največ so lani na Hrvaško vložili Avstrijci, in sicer 1,8 milijarde evrov, sledijo belgijski vlagatelji (375,7 milijona evrov), Švicarji (300 milijonov evrov), Nizozemci (234 milijonov evrov), Nemci (196,7 milijona evrov) in Francozi (102,5 milijona evrov). OSLO - Ameriški računalniški koncern Microsoft je v torek objavil, da namerava prevzeti norveško podjetje Fast Search and Transfer (Fast). Za vse delnice te družbe, ki se ukvarja s spletnimi iskalniki, je pripravljen ponuditi 19 kron (2,40 evra) za delnico oz. skupno 6,6 milijarde kron (836,8 milijona evrov), je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Uprava Fasta je, kot so zapisali v skupnem sporočilu, soglasno odločila, da delničarjem svetuje, naj ponudbo sprejmejo. Da bo ponudba, ki naj bi jo objavili prihodnji teden, uspešna, jo mora sprejeti vsaj 90 odstotkov delničarjev. Dva največja institucionalna vlagatelja, družbi Orkla in Hermes Focus Asset Management Europe, sta že sprejela ponudbo, prodajo pa naj bi zaključili v drugem četrtletju. Fast, ki je bil ustanovljen leta 1997 in zaposluje okoli 500 ljudi, je specializiran za spletno iskanje in poslovne informacijske sisteme.
Haloze • Za ekonomično pridelavo zdravega grozdja
V Podlehniku prve mini terase
Svetovalna služba ptujske enote KGZ januarja in februarja pripravlja izobraževanja za vinogradnike. Poudarek je na novostih v tehnologiji pridelave grozdja in zakonodaji, posebej za haloške vinogradnike pa se predstavlja tematika obnove oziroma ureditve mini teras.
„Glede uvajanja novih tehnologij pri pridelavi grozdja niti ne gre za neke revolucionarne novosti. Dejstvo je, da je dandanes za tržišče zelo pomembno zdravstveno stanje grozdja, saj je cenik močno prilagojen le-temu. Torej je le za zdravo in kakovostno grozdje možno iztržiti dobro ceno," pravi Andrej Reberni-šek, ki tudi vodi predavanja.
„Nove tehnologije pomenijo nujnost upoštevanja ukrepov glede zaščite vinske trte, način najoptimalnejše vinske rezi ter prednosti zelenili in ostalih del v vinogradu. Vsi ti ukrepi so namenjeni izključno pridelavi zdravega grozdja ob hkratnem izvajanju optimalne obremenitve trsa. Trto je potrebno tudi že pripravljati na stresne situacije; mišljene so predvsem klimatske spremembe, ki se napovedujejo vse pogosteje in ki smo jim bili že priča, bodo pa postale stalnica. V zvezi s tem je gotovo pomembna novost, hkrati pa že nujnost, rahljanje tal v vinogradih, da se bo poglobil koreninski sistem. Doslej je veljalo, da je najboljša rešitev zatravitev vinograda; s tem je bil koreninski sistem plitvejši, in ko prihaja do večjih padavin, se voda prekomerno absorbira preko koreninskega sistema, posledično pa pride bistveno prej do botritisa, pokanja jagod in gnilobe. Poleg tega je z zelenimi deli in predvsem zmanjšanjem obremenitve potrebno doseči oz. se dosega jačanje jagodno kožice, s čimer se prav tako preprečuje omenjene poškodbe in bolezni."
Prvi investitor je Avstrijec
Za vinogradnike iz Haloz bo
Prvi vinograd na osnovi mini teras bo izveden v Podlehniku; dela bodo končana letos.
gotovo nadvse zanimiva tudi tematika ureditve mini teras na izjemno strmih, izključno vinogradniških legah: „Za-interesiranim predstavljamo vse finančne kazalce upravičenosti takšne naložbe. Pri klasičnih terasah je namreč v sedanjih razmerah nemogoče zagotoviti ekonomično pridelavo, ker je premalo trsov po hektarju in preveč vloženega dela. Cena se torej ne pokriva. Pri mini terasah se poveča število trsov po hektarju, s tem pridelek, pa tudi delo je enostavnejše in lažje. Ključna težava pa je v virih financiranja oz. v stroških ureditev tovrstnega nasada in pri specialni mehanizaciji," pojasnjuje „porodne" težave projekta mini teras Rebernišek.
Kljub temu je zanimanje za mini terase v strmih legah začelo naraščati: „Trenutno se izvaja prvi tovrsten projekt mini teras pri nas na večjem
kompleksu štirih hektarjev vinogradov na območju občine Podlehnik, investitor pa je Avstrijec. Z njim zdaj veliko sodelujemo, pričakujemo pa zelo pozitivne učinke, saj so se takšni že pokazali v Švici, Avstriji in Nemčiji, kjer so projekt mini teras začeli že pred desetimi leti."
Trenutno so dela v polnem teku, obdelana je polovica površin (dva hektarja), že letos pa naj bi zasadili trto. Čeprav je začetni finančni vložek v ureditev precej zahteven, pa je Rebernišek prepričan, da druge rešitve za vinogradništvo v Halozah ni: „ Dejstvo je, da če ni ekonomike pridelave, potem ni nič, vinogradi so že in še bodo propadali, krajina se bo zaraščala. Poleg precej višje ekonomike pridelave, ki jo dajejo mini terase, se na ta način ohranja urejen izgled pokrajine s posebnim čarom in s tem je slednja zanimivej-
ša tudi s turističnega vidika."
Državnega sofinanciranja projekta sicer v kratkem še ni pričakovati, menda pa po neuradnih informacijah obstaja možnost, da bo prišlo do sofinanciranja s strani kmetijskega ministrstva v letih 2009 in 2010.
Andrej Rebernišek vinogradnike opozarja še na razpise, na katerih lahko sodelujejo za pridobitev dodatnih sredstev: „Po novem lahko vinogradniki oz. vinarji kandidirajo tudi za sredstva za obnovo kleti, kar je pomembno. So pa ti razpisi odprtega tipa in se je nanje treba dobro pripraviti; en razpis se že zapira, drugi naj bi bil po neuradnih podatkih odprt avgusta letos. Tistim, ki nameravajo kandidirati, predlagam, da naj začno pripravljati potrebno dokumentacijo že danes, ko je več časa za administracijo."
SM
Ritoznoj • Ledena trgatev pri Frešerjevih
Kot kaže, se je trud izplačal
V Ritoznoju, ki leži na 400 metrih nadmorske višine, se že stoletja bohoti vinska trta. Predel je znan po izredni ugodni vinogradniški legi, kar je še pred desetletji potrjeval tudi sloves nekdaj uspešnega podjetja Ritoznoj. Kljub temu da kmetijskega kombinata Ritoznoj ni več, pa je večina vinogradov na območju Ritoznoja obdelanih, saj so jih vzeli v najem od Sklada kmetijskih zemljišč mnogi kmetje, ki se ukvarjajo z vinogradništvom.
»Mil PttlMt 'i
i
V
S»"
I
1
Družina Vlada Frešerja se je pred leti odločila, da se bodo poleg govedoreje ukvarjali tudi s pridelavo vrhunskih vin. S pet tisoč litrov vina so v dveh letih prešli na dvajset tisoč, pri cerkvi sv. Marjete v Ritoznoju so zgradili novo klet, v kateri imajo polnilno linijo, v drugi stavbi pa klet za izvedbo degustacij.
Kljub temu da je družina Frešer z vinogradi povezana že več stoletij - prvi pisni viri o predaji vinogradov med potomci segajo namreč v leto 1783 - še nikoli niso negovali
Pa brez zamere
Luč
Privlačnost svetlobnega spektra
Zahvaljujoč modernim sredstvom komuniciranja sem imel priložnost videti letošnji ptujski novoletni ognjemet, čeprav novega leta nisem dočakal v rodnem kraju. Po ogledu videa, objavljenega na svetovnem spletu, se da sklepati, da je letošnji ognjemet bil nekje na nivoju lanskoletnega in tistega leto prej. Skratka - bilje izdaten, kar v tej branži svetlobnega udejstvovanja vedno tudi pomeni, da je bil drag kot žafran. Seveda, vse ima svojo ceno in stvari, ki letijo višje, hitreje in svetleje, še posebej.
Ob tem sem se spomnil enega izmed preteklih obele-ženj novega leta, ko smo z družbo prijateljev menjavo datuma pričakali v mojem takratnem bivališču v centru Ptuja. Malo po dvanajsti, potem ko smo odprli šampanjce in se medsebojno potrepljali po hrbtih, pripadniki različnih spolov pa med seboj tudi pocmo-kali (proti čemur načeloma nimam nič, kadar me pocmokajo ali potrepljajo ljudje, ki so moji prijatelji ali vsaj dobri znanci; v nasprotnem primeru pa mi to početje gre precej na živce, saj ga smatram kot precej hinavskega in totalno brez vsebine), smo se odpravili na dvorišče, da bi si ogledali ognjemet, ki se je zaradi naše pozicije odvijal skoraj točno nad našimi glavami, tako da se je zdelo, kot da smo znotraj njega. Pa smo tako bolščali v pirotehnične priprave, ki so se razstreljevale nad našimi glavami, ko je prijatelj začel glasno komentirati nekaj v tem stilu: "Bravo, župan, tako je to treba delati! Saj vseeno, če v občini ni dovolj denarja za kulturo, ceste in most, pomembno je, da se sveti in poka! Bravo!"
Prepričan sem, da ste vsi uvideli cinično-sarkastič-ni ton tega komentarja in da nihče od vas ne misli, da je moj prijatelj te vzklike resnično mislil z odobravajočim tonom. Poanta je vse prej drugje. A vseeno, navkljub očitni ironičnosti tega navdušenja nad denarjem, ki se transformira v bliske in poke, je v prijateljevem komentarju skrito oziroma nakazano na še nekaj drugega - na očitno navdušenje človeške vrste nad raznimi svetlobnimi efekti, ki se najbolj manifestira prav ob takih in drugačnih ognjemetih. Čeprav je ognjemet, gledano povsem realistično, zgolj velik strošek, zapravljanje denarja za nekaj minut bliskanja, ki nima nobenega koristnega učinka ali kake poglobljene umetniške vrednosti, pa dejansko skoraj vsi pričakujemo, da bo za obeleženja prehoda starega v novo leto nebo razsvetlil veličasten ognjemet - priznajte, velika večina bi vas ob umanjkanju tega svetlobnega rituala bila razočarana. Še več - od sil-vestrskega ognjemeta se na splošno pričakuje, da bo vsaj tako veličasten kakor tisti pred enim letom ali pa seveda še boljši. Čeprav skoraj vsi vemo, da bo za to svetlobno predstavo šlo ogromno denarja, ki bi ga bilo veliko bolj porabiti kje drugje. Da bi za ta pričakovanja večine bila kriva oblast, ki bi nas navadila oziroma vzgojila tako, da bi za novo leto pričakovali in zahtevali ognjemet, je malo verjetno. Precej bolj verjetno je obratno - ker je večina ljudi po naravi nagnjena k temu, da jih privlači luč, svetloba in s tem povezani efekti, oblast svojim vladanim ustreže na ta način, da pač za novo leto zapravi velike vsote za ognjemete.
Možna pa je seveda še ena razlaga - da so pač pričakovanja, zahteve večine po novoletnem ognjemetu del masovne histerije in psihoze, ki ji velik del ljudi zapade v tako imenovanem "veselem decembru". Kakorkoli, ognjemeti bodo verjetno še kar lep čas ostali novoletna stalnica, pa če vam je to všeč ali ne. Fiat lux!
Gregor Alič
grozdja do ledene trgatve. Letos so se odločili, da poskusijo, ker pa so bile decembra izredne vremenske razmere, je ledena trgatev prehitevala za dober mesec. To pa pomeni, da je njihovih 700 trsov dalo več žlahtnega soka, kot bi ga sicer v januarju ali februarju. Pri pripravi grozdja za ledeno trgatev jim je pomagal Andrej Rebernišek s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Vlado Frešer je za-
dovoljen povedal: »Za ledeno trgatev pa smo pustili grozdje laškega rizlinga. Kot kaže, se je trud s pomočjo Andreja Reberniška izplačal. Vina bo več, kot smo pričakovali.«
Vlado Frešer pa je ob koncu druženja ob zvokih harmonike povedal, da je še posebej ponosen na sina, ki se zanima za vinogradništvo in ga bo kasneje, po končanem šolanju, prevzel skupaj s turistično kmetijo.
Nataša Pogorevc
-oto: np
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 15. januarja 2008
Draženci •Premiera komedije Afera poln kufer
Poln kufer smeha
Sedma predstava, ki je nastala v produkciji dramske sekcije Kulturnega društva Draženci, je že na premieri napovedala odličen začetek letošnje sezone. Vrhunska komedija Afera poln kufer je tako na premieri kot na prvi ponovitvi napolnila dom krajanov v Dražencih in obiskovalce nasmejala do solz.
Avtor komedije Afera poln kufer je Iztok Lovrič, režiral pa jo je Aljaž Godec, ki se predstavi tudi v vlogi igralca, saj upodablja klošarja, ki ga poznajo pod psevdonimom Pesnik. Zmešnjava, v kateri se najde, poveže Pesnika s Štango, prav tako klošarjem, ki ga igra Damijan Zagoršek. Štanga je človek, ki svojim prijateljem in znancem rad pripoveduje zgodbe, ki so daleč od realnosti. Nekega dne pa se mu pripeti še kako realna in zanimiva življenjska izkušnja, ki združi njega in Pesnika. V odlični predstavi se zraven njiju predstavijo še Katja Svenšek, Matjaž Godec, Danijel Notersberg, Viktorija Petrena, Simona Cebek, Tanja Godec, Mirko Svenšek in Aleš Prapotnik. Komedija Afera poln kufer na zanimiv in izviren način poveže klošarje, kovček in varnostno-obvešče-valno službo. Zabavna zmešnjava, ki nastane, je po eni strani kritika prejšnjega socialističnega sistema, po drugi pa človeške narave in uma ljudi na vodilnih položajih.
Gre za drugo predstavo, ki so jo v režiji Aljaža Godca
Na knjižni polici
Odlična deseterica komedijo uprizori izredno duhovito in zabavno.
uprizorili v dramski sekciji KD Draženci. Kot sta povedala Godec in Elvira Janžekovič, predsednica KD Draženci, so z obiskom in odzivi občinstva izredno zadovoljni. Po lanski predstavi Angleški humor, v
kateri gre za dolgo in težko zgodbo, so se odločili, da se letos občinstvu predstavijo v nekoliko drugačnem gledališkem žanru, kar se je izkazalo za pametno in smelo odločitev. Z Afero poln kufer name-
ravajo ustvarjalci gostovati še najmanj 20 krat oziroma vse do takrat, dokler bo zanimanje ljudi za ogled njihove komedije, ki se jo vsekakor splača pogledati.
Dženana Becirovic
Ptuj • Četrtki na Ptuju
Večeri za druženje in zabavo
Potem ko so člani DU Ptuj na pobudo predsednika Voja Veličkovica poskrbeli za Veseli december odraslih, četrtkova srečanja v ptujskih lokalih sedaj nadaljujejo z organizacijo in izvedbo družabnih večerov. Pod skupnim naslovom Četrtki na Ptuju s podnaslovom Predstavlja se bodo potekali vsak drugi četrtek v mesecu. Da imajo ptujski upokojenci veliko povedati, smo se lahko prepričali že na prvem večeru.
Prvi, krstni večer je bil 10. januarja v jedilnici hotela Mitra. Gostitelj večera je bil Mirko Jaušovec, slikar in literat, ki je v goste povabil amatersko igralko Katjo Mar-kež s Hajdina, ki je goste nasmejala s Partljičevo Čistilko Marijo, harmonikarja Edija Klasinca, z interpretacijo šansonov Edith Piaf pa je ponovno navdušil Matija Puž. 24. ja-
nuarja bo »Četrtek« potekal v Park hotelu, kjer bo Mirko Ja-ušovec gostil Toneta Partljiča in Nevenko Dobljekar, prišla pa bo tudi Katja Markež, ki se želi v živo srečati z avtorjem komedije Čistilka Marija.
Mirko Jaušovec, ki mu beseda dobro teče, svoje misli pa zna tudi dobro zapisati, je spretno krmaril prvi Četrtek na Ptuju. Skozi literarni zapis
Foto: Črtomir Goznik
Gostitelj prvega četrtka na Ptuju Mirko Jaušovec je k sodelovanju povabil amatersko igralko s Hajdine Katjo Markež.
smo izvedeli veliko iz njegovega delovnega in življenjskega utripa. Ni samo literat, temveč tudi slikar in človek narave, ki »zbira« štore in korenine dreves nevsakdanjih oblik; tokrat jih je na Ptuju prvič razstavil in po njegovi zaslugi so dobili uporabno vrednost. Zase Mirko Jaušo-vec pravi, da je povprečen Ptujčan, nikjer ni najboljši, nikjer pa tudi ne najslabši. Ptujčan je že dolgih 45 let, sicer pa napol Zagorec: »Takšni mešanci so najboljša pasma, samo Tita se spomnite!« V mladosti ga je navduševala glasba, pa pesem. Za eno od svojih pesmi pod naslovom Vse za gosta je prejel nagrado na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe. Malo zna zaigrati tudi na orglice; če bo kdaj želel priti v evropski parlament, ima dobro popotnico. Na hudomušen način je zapisoval potovanja društva knjigovodij, navduševalo ga je ugankarstvo. Leta 1999 je izdal zabeljena rime pod naslovom Zlata ura. "Ko sem hotel povedati kaj zafrkant-skega o svojih sodelavcih ali
šefih ali o kakšni drugi devia-ciji, sem to spravil v rime, ob nastopu pa namesto zamere požel aplavz," je povedal. Bil je nekakšen dvorski norec, ki si edini upa vladarju povedati resnico v obraz. Te svoje za-beljene rime je napisal tudi zato, da bi jih lahko ob kakšni priložnosti povedali tudi drugi. O Javšovčevih parodijah, prigodnicah in zabavljaški rimi je Tone Partljič zapisal, da so tako splošne, da vžgejo povsod, kjer je prava družba in prava situacija. Ko jih je prebral, se mu je zazdelo, da ima pred seboj vzorec, kako so nastajale skozi stoletja slovenske ljudske pesmi.
Četrtki na Ptuju kot oblika druženja ljudi, ki imajo kaj povedati, in tistih, ki si želijo samo druženja, so dobrodošla obogatitev ptujskega mestnega družabnega življenja. Dve uri mineta kot tren, tudi zato ker so minute pred programom in po njem »rezervirane« za šaljivi program, za vse šale, ki jih kdo ima na zalogi.
MG
Jostein Gaarder
Skrivnost igralnih kart
Maribor. Obzorja, 2007
Norveškega pisatelja Josteina Gaarderja že poznamo po filozofskem romanu Zofijin svet in po romanih V ogledalu, v uganki ter Lepotica s pomarančami. Poetično domišljijski roman Skrivnost igralnih kart je iz nemščine prevedla pesnica Erika Vouk, podobnosti z Lepotico s pomarančami pa je nič koliko kot razglabljanja o vesolju, o ontoloških vprašanjih in odnosih moški-ženska-otrok; mož-žena-sin. Bog sedi v nebesih in se smeje, ker ljudje ne verjamejo vanj. Če bomo mi ustvarili umetnega človeka, ga bomo prav tako zalezovali pri njegovem početju, kot je Bog Adama in Evo. Dve vzporedni zgodbi se prepletata, domišljijska in resničnostna, meja med njima je zelo tanka ali pa je sploh ni.
Oče in sin se z juga Norveške odpravita na veliko potovanje v Grčijo, v deželo filozofov, da bi poiskala ženo oziroma dečkovo mamo. Oče je v avtomobilu najraje govoril o robotih, ki bodo kot ljudje, on, pripovedovalec Hans-Thomas, pa je na zadnjem sedežu polagal pas-janso. Koliko pasjans je zmožen položiti deček v osmih letih? V Atenah sta nameravala poiskati mamo, ki je iskala samo sebe in bila veliko lepša kot druge ženske. V Grčiji se je smehljala z naslovnic modnih revij. Njegova stara mama je zanosila zaradi brusnic, Eva zaradi jabolka, razmišlja Hans-Thomas. Oče je imel težko otroštvo, s šestnajstimi leti je odšel na morje. Je družinsko prekletstvo, da je kdo v družini vedno manjkal? Na bencinski črpalki v Švici je pritlikavec dečku podaril lečo in ju vseskozi zasledoval. Oče bi moral klepetati z angeli, ki so pametnejši od ljudi in jih takoj dojamejo. Kupoval je igralne karte in zbiral jokerje. Mislil je, da vidi reči, ki jih drugi ne vidijo. Po nasvetu pritlikavca na bencinski postaji prenočita v Dorfu, mini vasici ob Waldemarskem jezeru. Oče iz zdravstvenih razlogov ni smel prenehati piti. Belolasi norveški pek je dečku dal štiri rozinove kolačke in mu naročil, da mora največjega pojesti sam in nazadnje. V njem je bila knjižica: Škrlatna penina in čarobni otok. Mogočna pravljica v drobceni knjižici! Stari oče Ludvik je bil pek, ki je kot nekdanji nemški vojak in begunec prišel k belolasemu Albertu, za katerega so vaščani menili, da je čarovnik. Na pravljičnem otoku kart je preživel dvainpetdeset let. Hans-Thomas se je bal za očeta, da bi mu njegov alkoholizem ne načel možganov. Ljudje hlepijo po drugih planetih v vesolju, le lastni jih ne zanima. V pekovi sobi so bile številne zlate ribice. Skrivnost zlatih ribic je, da je celo majhna ribica nenadomestljivo bitje; tvorijo verigo generacij. Škrlatno penino okusiš v glavi, nogah, rokah, vsebina se je bleščala kot diamanti. Poskusiti je mogoče samo kapljico, ker te preveč pritegne, okus ostane leta. Zlata ribica ne izda skrivnosti otoka, pač pa kolaček. Na otoku se resnica skriva v kartah in edino joker v igri spregleda slepilo. Ko se oklenemo nadnaravnega, ne vidimo najskrivnostnejše od vsega, sveta. Svet ni naključje, je namen. V kartah je zapisano, kar se bo zgodilo. Igra se nadaljuje, ne da bi se ustavila. Karte so bile razdeljene po barvah in številkah. Morda obstaja Bog, ki nas razume. Zgodovina je velika pravljica, le da je resnična. Svet je bolje uživati v majhnih obrokih. Tudi kart, domišljijskih bitij, je dvainpetdeset kot tednov v letu. Nič, kar v sebi ustvarimo, se ne zaveda sebe. Pasjansa je popolna z dvainpetdesetimi liki. Joker je zamudnik in zgaga. Imamo štiri barve, štiri kralje, štiri dame, vse po četvero. Le kdo je to tako uredil? So lepi in nezavedni, vedno skušajo najti samega sebe. Ne starajo se, enako kot junaki iz pravljic Rdeča kapica, Pepelka, Janko in Metka. Grki so verovali, da vsakogar, ki se zoperstavi usodi, doleti pravična kazen. Vsak si mora izmisliti en stavek, joker jih po štirih letih uredi in dobi novo pravljico, ki pa se je že zgodila oziroma je del prerokbe. Hans-Thomas je jokerjev sin, v kartah je skrita resnica.
Oče in sin iščeta lepo žensko, ki ne najde sebe. Iz enako krhke snovi smo kot naši predniki. Nič ni tako dragoceno in zapleteno kot človek. Smo del večne ma-škarade. Domišljijski in zaresni svet sta povezana. V skrivnostni pravljici živimo! Človeštvo je postalo ena sama velika pasjansa. Le na čarobnem otoku čas ni imel moči. Tudi mi smo pritlikavci pod soncem, ki ne vedo, kdo deli karte.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Štiri igralke dosegle 33 zadetkov
Stran 12
Rokomet
Moška reprezentanca preko EP do OI?
Stran 12
Lea Murko
Do norme za OI je težka pot
Stran 13
Strelstvo
Ciglarič in B. Simonič dvakrat v finalu
Stran 13
Mali nogomet
Ekipa Mark 69 Aba prva med izenačenimi
Stran 14 44. Zlata lisica
Trije slovenski nastopi v finalu
Stran 15
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Milan Duričič, trener NK Drava Ptuj
»Nimamo casa za golo tekanje, graditi moramo igro«
Foto: Črtomir Goznik
Milan Duričič (desno) in Milenko Potočnik sta uspešno vodila Dravo na turnirju All Star v Mariboru.
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Milan Duričič je že na začetku priprav nogometašev Drave pošteno zavihal rokave in dal igralcem jasno vedeti, da lahko napredujejo samo s trdim delom. Kakšne so njegove prioritete pri delu, kako vidi posamezne igralce in kaj od njih pričakuje smo ga povprašali po petkovem dopoldanskem treningu.
Katere značilnosti ste opazili na tekmah jesenskega dela, ko ste vodili Dravo?
Milan Duričič: »Dobra stvar je bila predvsem ta, da so si igralci želeli delati, vendar njihove zmožnosti in pripravljenost ni bila na takšnem nivoju, da bi lahko dosegli dobre rezultate. Sedaj je moja odgovornost, in seveda tudi njihova, da s skupnim delom dvignemo ta nivo više. Ko se bo to zgodilo, bodo rezultati zagotovo precej boljši, kot so bili jeseni.«
Priprave ste začeli z novim pomočnikom, Mihaelom Kernom, obstaja pa tudi možnost, da se vam v strokovnem štabu priključi tudi Emil Šterbal.
Milan Duričič: »Z Mihaelom sodelujem že več let; branil in delal je v vrhunskih ekipah Austria Dunaj in Sturm Graz, tako da je zagotovo prvovrstno vratarsko ime. Prepričan sem, da lahko z njim naši vratarji še veliko napredujejo. Kar pa se tiče Emila, pa je njegova nadaljnja pot odvisna predvsem od tega, kakšni bodo zdravniški izvidi: po le-teh se bomo pogovorili, ali bo še naprej igral, ali pa bo del strokovnega štaba.«
Kaj ste zanimivega opazili v prvih dneh priprav, ko ste delali tudi z nekaterimi novinci?
Milan Duričič: »Težko govorimo o novincih, saj ni razen Dakoviča podpisal še nihče. Tu so nekateri mladi igralci, o katerih po nekaj dneh težko rečem, da bi lahko bili okrepitve za Dravo. Škoda je, da se
je Nenad Dakovič poškodoval, saj ima potencial za razvoj: je hiter, ima solidno tehniko, razume igro. Želeli smo ga takoj vklopiti v našo igro, vendar moramo sedaj na žalost čakati, da se počasi vrne na igrišče.«
Trenirajo tudi Kronave-ter, Tisnikar, Filipovič ...
Milan Duričič: »O Roku sem slišal že veliko, čeprav z njim doslej zaradi njegove operacije še nisem veliko delal. Je zagotovo velik potencial, vendar bo moral pokazati konstantno željo za delom; talent brez trdega dela ne pomeni veliko.
Kar se tiče Tisnikarja lahko rečem, da je pravi igralec. Videli ste lahko, da je pri meni v jesenskem delu dobil precej priložnosti za igranje, vendar bo moral sam pri sebi razčistiti nekatere stvari: če bo to storil, bo postal odličen igralec, sicer pa ga v Dravi ne bo! Jaz v njega verjamem, ima priložnost, odločitev pa je njegova. To ne velja samo zanj, tudi za vse ostale velja enako.
Filipovič je vložil veliko truda v svojo rehabilitacijo po po-
škodbi, kar je zelo pohvalno. Počakal bom, da se počasi pobere in da si izbori mesto v ekipi. Ni potrebno hiteti, saj vsaki povratek po poškodbi zahteva svoj čas.«
Že od prvega dne priprav
»Iskali smo igralca Gorano-vega kova, se pravi nogometaša, ki ima veliko izkušenj v prvi ligi. Z njegovim podpisom pogodbe, s katero bo v našem klubu ostal leto in pol, smo tako zelo zadovoljni,« je ob zadnji odmevni okrepitvi nogometašev Zavrča dejal direktor kluba Primož Belšak. Gorana Rističa ljubiteljem nogometa pri nas prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati: gre za »otroka« Mure, ki pa je svoj največji pečat pustil v dresu Nafte, nazadnje pa je igral v Avstriji. Pred Rističem je Zavrč okrepil tudi Hrvat Krešimir Greguric. Tudi o tem igralcu in nasploh o prestopnem roku v Zavrču smo hoteli od direktorja izvedeti kaj več. »Menimo, da smo tudi z nakupom Gregurica storili pravo potezo. K nam prihaja zelo motiviran, igra pa na mestu napadalca, lahko pa tudi na mestu ofenzivnega vezista. Novih igralcev več ne bomo iskali, le če bi se ponudila kakšna možnost za nakup kakšnega
dalje veliko delate z žogo. Bo tudi v nadaljevanju tako?
Milan Duričič: »Važno je, da začnemo čimprej graditi igro. Nimam časa, da bi igralci samo tekali; to lahko počnejo tudi z žogo. Najprej morajo igralci z
glavo osvojiti zamisel o skupni igri: na igrišču je 11 igralcev, v celotni ekipi jih je več kot 20. Pred prvenstvom morajo vsi vedeti, kaj od njih pričakujem, kakšna so njihove vloge ... Prav zaradi tega bomo nadaljevali s tem načinom. Začeli smo delati po parih, nadaljevali bomo s trojkami, potem s štirimi . Na koncu moramo delovati kot celota, kjer vseh 11 igralcev na igrišču sinhronizirano opravlja svoje naloge, tako v fazi branje-nja, kot v fazi napada.«
To je bila ena vaših prvih izjav na Ptuju: 11 igralcev napada in prav toliko se jih brani.
Milan Duričič: »To ves čas poudarjam, saj moram te navade vcepiti vsem igralcem. Ko bodo to razumeli, bomo lahko igrali katerikoli sistem igre. V jesenskem delu smo imeli na igrišču vedno nekaj igralcev, ki so se skrivali' in niso opravljali svojega dela v tej celoti (ali so igrali samo v napadu ali pa samo v obrambi, niso pa sodelovali v obeh fazah). Te navade se bodo s treningom zagotovo izboljšale. Če na igrišču vsi igralci pokažejo maksimalen pristop, potem bodo tudi gledalci to znali ceniti in bodo radi prihajali na tekme. Če je tudi v tem primeru nasprotnik boljši, potem mu lahko samo čestitaš in konec - proti boljšemu pač težko zmagaš.«
Do četrtka boste ostali na Ptuju, nato pa odpotujete v Medugorje.
Milan Duričič: »Tam namera-
I
T ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
vamo ostati 10 dni, nato se spet vrnemo na Ptuj. Nato bomo glede na vremensko situacijo ocenili, ali lahko nemoteno delamo tukaj, ali pa bomo za nekaj dni morali spet kam drugam.«
Kdaj načrtujete prve prijateljske tekme?
Milan Duričič: »Prva bi naj bila v soboto, 19. 1., nato pa naprej po ritmu sreda-sobota. Glede na to, da bo v pripravljalnem kampu precej ekip, se bomo za tekmece sproti dogovarjali; zaenkrat smo se pogovarjali z Dinamom in Osi-jekom. Vmes bomo veliko trenirali. Poudarek bo na tem, da se vsi igralci hitro prilagodijo na spremembe med fazo napada in obrambe. Tukaj moramo delovati kot prava ekipa: vseh 10 igralcev v polju, skupaj z vratarjem, mora biti sposobnih hitro reagirati. Vem, da to ni lahko in da zahteva takšno učenje veliko časa in ogromno ponavljanj določenih situacij. Jaz sem njihov trener in moram biti z njimi potrpežljiv, tega se dobro zavedam. Še enkrat pa poudarjam, da zaupam v te fante in da lahko ti s pridnim delom zelo napredujejo. Če bodo temu sledili, potem lahko že v spomladanskem delu pričakujemo veliko več veselja za navijače Drave.«
Trener Drave torej z zadržanim optimizmom zre v prihodnost svoje ekipe. Glede na njegov sloves dela z mladimi nogometaši, so lahko optimistični tudi navijači.
Jože Mohorič
taši Zavrča v večini opravili doma. Potrebno se je namreč zavedati, da veliko igralcev poleg nogometa hodi še v službe, zato bi bila selitev v tople kraje težko izvedljiva. Le v primeru zelo slabega vremena bi morda za kakšen konec tedna Zavrčani odpotovali kam bliže morju. Zaenkrat sta dogovorjeni srečanji z Mariborom, ki bo 19. 1. v Kidričevem na igrišču z umetno travo ter s Palomo, ki bo 9. 2. (kraj tekme zaradi nestanovitnosti vremena še ni znan). Prav tako potekajo še pogovori s predstavniki Vartek-sa iz Varaždina za medsebojno srečanje, kot tudi z nekaterimi drugimi klubi.
»V nadaljevanju sezone si želimo le, da bi bili naši fantje čimbolj zdravi in bi tako lahko pokazali česar so sposobni. Že v jesenskem delu smo kot novinec dobro parirali ostalim nasprotnikom, v spomladanskem delu prvenstva pa mislim da z Rističem in Greguricem, kot dodatnima osvežitvama za moštvo, ne bi smeli imeti težav glede obstanka v ligi,« je krajši pogovor zaključil direktor nogometnega kluba Zavrč Primož Belšak.
tp
Kako ste vi videli turnir All Star v Mariboru?
Milan Duričič: »Izkoristili smo ga v pozitivnem smislu. Pred turnirjem smo se dogovorili za določene naloge, videl sem, da jih hočejo izpolniti. Na začetku so igralci vstopali v igro in tam želeli ostajali predolgo, saj v tej fazi še ni prave moči. Ko so to opazili, so se sami začeli hitreje menjavati, kar je našo igro naredilo še hitrejšo. Po mojem je to lep napredek v razmišljanju. Sami so uvideli, da lahko samo s kolektivnim pristopom, kjer je vsak pošten do sebe in soigralcev, naredijo dober rezultat.«
Nogomet • 2. SNL
Goran Ristič okrepil Zavrč
ofenzivno usmerjenega kvalitetnega posameznika bi se morda še lahko dogovarjali,« je
dodal Belšak.
Tudi priprave (s treningi so začeli včeraj) bodo nogome-
Foto: Črtomir Goznik
Goran Ristič (v dresu Nafte) je v prestopnem roku okrepil ekipo Zavrča (posnetek je s tekme Drava - Nafta).
Rokomet • 1. A SRL - ženske
Štiri igralke dosegle 33 zadetkov
Velenje - Mercator Tenzor Ptuj 23:35 (5:15)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Puš
1, Korotaj, Prapotnik 10, Ciora 10, Kikanovič 7, Notesberg, Volarevič 6, Marinček, Kelenc, Ozmec 1, Mihič. Trener: Nikola Bistrovič.
Po daljšem odmoru so s srečanji 9. kroga nadaljevale prvenstvo rokometašice v 1. slovenski ženski rokometni ligi. Srečanje v Velenju je bilo za ptujske rokometašice pomembno z vidika pridobivanja samozavesti in dobrega začetka po dolgem odmoru. Ptujčanke so pestile nekatere manjše poškodbe, med njimi je potrebno omeniti reprezentančno vra-tarko Mišo Marinček, tako da je bil to primeren test za preostale igralke.
Kljub tem težavam so bile rokometašice Mercator Tenzorja velike favoritinje za zmago in
REZULTATI 9. KROGA: Velenje - Mercator Tenzor Ptuj 23:35, Celjske mesnine - Kočevje Evro Casino 33:31, Brežice - Celeia Žalec 21:34, Izola - Burja Škofije 25:27. Srečanje Zagorje Istrabenz Gorenje - Olimpija PLK bo odigrano v četrtek, 17. januarja, srečanje Škofja Loka KSI - Krim Mercator pa v sredo, 23. januarja.
1.	KRIM MERCATOR	8	8	0	0	16
2.	MERC. TENZOR PTUJ	9	7	1	1	15
3.	CELJSKE MESNINE	9	7	1	1	15
4.	CELEIA ŽALEC	9	6	0	3	12
5.	ŠKOFJA LOKA KSI	8	5	1	2	11
6.	OLIMPIJA PLK	8	4	1	3	9
7.	KOČEVJE EVRO CASINO	9	4	0	5	8
8.	BREŽICE	9	4	0	5	8
9.	VELENJE	9	3	0	6	6
10.	ZAGORJE I. GORENJE 8 10 7 2
11.	BURJA ŠKOFIJE 9 10 8 2
12.	IZOLA	9 0 0 9 0
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik (Marcator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je v Velenju dosegla 10 zadetkov. Z 81. doseženimi zadetki na devetih tekmah je trenutno na 2. mestu najboljših strelk 1. A SRL.
vsak drug rezultat bi bilo zelo veliko presenečenje. Na začetku tekme je vse vendarle steklo po pričakovanjih in gostje so hitro povedle. Do odmora so si predvsem s čvrsto igro v obrambi priigrale prednost desetih zadetkov. Le-to so znale do konca srečanja še nekoliko povečati. S tem so vknjižile novi par točk. V ptujskem taboru so bili zadovoljni le z zmago, medtem ko igra ni bila na pričakovanem nivoju. Preveč je bilo napak v njihovi igri; predvsem
bode v oči, da so prejele preveč zadetkov. Zanimiv je tudi podatek, da reprezentantka Kristina Mihič ni dosegla niti enega zadetka na celotnem srečanju. V nadaljevanju prvenstva bo po-
trebno te slabosti odpraviti, saj močnejše nasprotnice ne bodo izpustile možnosti, da presenetijo lanskoletne vice prvakinje v prvenstvu in pokalu.
Danilo Klajnšek
Nikola Bistrovič - trener Mercator Tenzor Ptuj: »Z igro nisem zadovoljen in tega, da naredimo toliko napak, si ne smemo več dopustiti. Ne morem mimo tega, da smo imeli na tej tekmi čuden sodniški kriterij, saj sta sodnika kaznovala skoraj vsak dotik naše igralke z domačimi s kaznijo izključitve. To ta mojo ekipo ni opravičilo, je pa dejstvo, da sta s tem precej upočasnila naš visoki ritem igre.«
Namizni tenis • Odprto člansko prvenstvo Slovenije
Najvišje Zafoštnik, Zera in Piljak
v, ■
Igralci in igralke namiznega tenisa so v soboto tekmovali v Ljubljani na odprtem članskem prvenstvu. To je bil nekakšen uvod v prvenstvene boje, za nekatere pa primerna preizkušnja pred 9. mednarodnim odprtim prvenstvom Slovenije - PRO TOUR-om v Velenju, na katerem se bo zbrala praktično vsa svetovna smetana tega športa, razen Kitajcev.
V Ljubljani je pri fantih prvo mesto osvojil Gregor Komac (Finea Maribor), ki je v finalu premagal Bojana Ro-pošo (4:0), še prej pa v pol-finalu Ptujčana v dresu Finee Gregorja Zafoštnika (4:2). Od
članov NTK Ptuj je bil najboljši Danilo Piljak, ki je zmagal v skupini. Za uvrstitev med 16 najboljših je premagal Vouka iz Olimpije 4:1, za uvrstitev med prvih osem pa je nato izgubil s polfinalistom Zvonkom Plohlom (4:1). Bojan Pavič je prav tako osvojil prvo mesto v skupini, nato pa v prvem krogu nadaljevanja turnirja izgubil od Radeljča-na Petarja. Urban Ovčar je v skupini osvojil drugo mesto, v naslednjem krogu pa ga je premagal Slodej iz Mute.
Pri dekletih je po pričakovanjih zmagala Ravenčanka Manca Fajmut, ki je v finalu prema-
Ivana Zera in Vesna Rojko na Pro Touru
Na 9. mednarodnem prvenstvu Slovenije - Pro Touru, ki bo potekal v Velenju, bosta nastopili tudi dve igralki namiznoteniškega kluba Ptuj. Ivana Zera bo nastopila v članski konkurenci, skupaj z Vesno Rojko pa bo nastopila še v konkurenci do 21. leta starosti. Dekleti bosta s kvalifikacijami pričele v torek (danes).
gala klubsko kolegico, Bolgarko Asjo Kasabovo. Med igralkami NTK Ptuj je bila najuspešnejša Ivana Zera, ki je za uvrstitev med prve štiri izgubila s kasnejšo zmagovalko Fajmutovo (4:1) in dosegla uvrstitev od 5. - 8. mesta. Manj uspešna je
bila Vesna Rojko, ki je izgubila za uvrstitev med šestnajst najboljših z Ljubljančanko Tamaro Jerič (4:0). Polona Belavič je osvojila tretje mesto v skupini in se ni uvrstila v nadaljnje tekmovanje.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Pred EP
Preko evropskega prvenstva do olimpijskih iger?
Od 17. do 27. januarja bo na Norveškem potekalo 8. evropsko prvenstvo v rokometu in sicer v krajih Stavanger, Lillehammer, Trondheim, Dram-men in Bergen. Sedmič bo na tem tekmovanju nastopila tudi Slovenija, ki se ji le leta 1998 ni uspelo uvrstiti na EP v Italiji. Spomini na srebrno medaljo iz leta 2004 na EP v Sloveniji še niso zbledeli, vendar so danes drugi časi in že razmišljanje o kolajni na EP na Norveškem meji na znanstveno fantastiko. Naša realnost je najprej uvrstitev v drugi krog, nato pa osvojitev mest od pet do dvanajst. Mnogi ljubitelji rokometa se z mano ne boste strinjali in upa-
Nastopi Slovenije:
četrtek, 17. 1., ob 18.15: SLOVENIJA - ČEŠKA,
petek, 18. 1., ob 20.15: SLOVENIJA - POLJSKA,
nedelja, 20. 1., ob 17.15: SLOVENIJA - HRVAŠKA.
fikacijah. Torej, tudi osmo in deveto mesto omogoča nastop v kvalifikacijah za OI.
Slovenija igra v skupini A skupaj s Češko, Poljsko in Hrvaško. Predtekmovanje bo potekalo v Stavangerju, drugi del v Trondheimu in zaključni boji v Lillehammerju. Iz predtekmo-vanja v drugi del napredujejo
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Gorazd Skof je eden pomembnih členov slovenske izbrane vrste, ki se bo na Norveškem borila tudi za vstopnice na olimpiadi v Pekingu.
te na kakšno izmed medalj, saj imamo, sodeč po igralskem kadru, dovolj kvalitete za takšen podvig. Če bodo fantje zaigrali kolektivno in ne za lastno statistiko, bi pa lahko bili pozitivno presenečenje turnirja.
EP na Norveškem bo dalo tudi imeni dveh reprezentanc, ki bosta skušali priti do junijskih kvalifikacij za olimpijske igre (OI) v Pekingu. Na olimpijskem turnirju si je iz Evrope nastop že zagotovila svetovna prvakinja Nemčija, v kvalifikacije pa so se uvrstile ekipe, ki so na SP 2007 v Nemčiji osvojile mesta od dve do sedem. To so Poljska, Španija, Danska, Rusija, Francija in Hrvaška. Iz Evrope lahko poleg omenjenih nastopita še dve ekipi, kar praktično pomeni, najboljši med tistimi, ki že niso v kvali-
tri prvouvrščene ekipe, zadnje-uvrščena ekipa pa odhaja domov. Po poznavanju rokometa bi se naši skupaj s Poljsko in Hrvaško morali uvrstiti v drugi del, vendar ne smemo odpisati tudi Čehov, ki bodo tudi naš prvi in po oceni poznavalcev rokometa, tudi najtežji nasprotnik. Lažje bo proti Poljski in Hrvaški, kjer praktično nimaš kaj izgubiti, le pridobiš lahko s kakšno zmago. Glede na trenutne težave Hrvaške, pa so tihi favoriti naše skupine Poljaki. Za osvežitev spomina: naslov evropskih prvakov iz Švice 2006 bodo branili Francozi. Kandidatov za evropski naslov je veliko, osebno stavim na Dansko, Slovenijo pa uvrščam od petega do osmega mesta.
Uroš Kratič
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
Športne novičke
Nogomet • Kidričani pričeli s pripravami
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so včeraj pričeli s pripravami na spomladanski del prvenstva. Pri drugouvrščeni ekipi v 2. SNL želijo kar najbolje pripravljeni pričakati nadaljevanje prvenstva. Kaj več o začetku priprav bomo zapisali v prihodnji številki.
Kegljanje • Tretje mesto Brigite Strelec
Na kegljišču Golovec v Celju je potekal zaključni del tekmovanja v kegljaškem sprintu. Nastopilo je 36 tekmovalk, ki so imele na voljo 80 lučajev.
V	nadaljevanje se jih je uvrstilo prvih šestnajst, kjer so imele na voljo 20 metov in so tekmovale na izpadanje.
Med favoriti tega zanimivega tekmovanja je bila Brigita Strelec, sicer lanskoletna državna prvakinja, ki pa je v polfinalu izgubila z Anjo Koz-mus, rezultat je bil z 2:1 (79:91, 106:99, 15:14).
V	finalu je Barbara Fidel gladko, z 2:0, premagala Anjo Kozmus (114:88, 102:97). Brigita si je tako delila tretje mesto z Urško Prelog iz Šoštanja, ki je bila poraženka v drugem polfinalu.
Rokomet • Prijateljska tekma: Drava Ptuj - Arcont Radgona 41:30 (19:14)
DRAVA PTUJ: Dokša, Bezjak, Balent, Kelenc, Mesarec 10, Halilovič 9, Petraš 3, Predikaka 1, Kafel, Mesarič 1, Ferk 9, Kokol 3, Luskovič 3,
Pučko 1, Fridrih, Bedrač, Požar, Vedenik. Trener: Marjan Valenko.
ARCONT RADGONA: Vereš, Šijanec 2, Klun 2, Žinkovič 9, Majcen 1, Sukič 3, Karba 6, Ivanek, Kos, I. Žinkovič 6, Klemenčič 1. trener: Mirko Klun.
Rokometaši ptujske Drave so s pripravami na nadaljevanje tekmovanja v 2. SRL - vzhod pričeli v sredo, saj želijo kar najbolje pripravljeni pričakati ta del prvenstva, kjer se želijo uvrstiti med prve štiri ekipe, kar bi jim prineslo uvrstitev v končnico tekmovanja za naslov prvaka.
V sklopu tega so odigrali že tudi prvo pripravljalno srečanje in sicer proti Arcont Radgoni. V prvem polčasu so se še gostje nekako upirali, v drugem pa so domačini zaigrali bolje in brez težav visoko zmagali. Predvsem so izboljšali igro v obrambi in nato iz nasprotnih napadov dosegali »lahke« zadetke.
Danilo Klajnšek
1. A SRL ŽENSKE
Judo • Lea Murko, JK Drava Ptuj
Do norme za OI je težka pot
Judo, posebej ženski, je v Sloveniji je v zadnjem času zelo uspešen; praktično ni nobenega večjega tekmovanja, s katerega se naša dekleta ne bi vrnila z medaljo. V to skupino vsekakor spada tudi Lea Murko iz JK Drava Ptuj. Zaenkrat medalje osvaja v mlajših kategorijah, vendar se vedno bolj približuje samemu vrhu slovenskega juda. Redko srečaš tako preprostega sogovornika s tako jasnimi cilji, kot je to primer pri Lei. Poleg tega ji ne manjka ambicioznosti, ki je prav tako eden od pogojev za uspeh v športu. Pred njo je zelo naporno leto, s številnimi nastopi na raznih prvenstvih in turnirjih A serije.
Kako bi ocenila svoje rezultate v letu 2007?
Lea Murko: »Moram priznati, da v minulem letu ni bilo vse tako, kot sem pričakovala, še posebej na svetovnem prvenstvu U-20 v Pragi. Pričakovala sem vsaj 3. mesto, ki bi bilo ponovitev uspeha iz prejšnjega prvenstva, vendar sem na koncu osvojila 5. mesto. Na evropskem prvenstvu do 23 let v Salzburgu sem osvojila 7. mesto, zato pa sem zmagala na A turnirju v češkem Jičinu. Da nisem naredila več v minulem letu, pa so glavni vzrok poškodbe in bolezni, ki sem jih imela letos kar precej. Pred nami je letos SP, ki bo v Vietnamu; ker bom letos še zadnje leto nastopala v mladinski konkurenci,
bi rada dosegla kakšen odmeven rezultat.«
Letošnje leto bo vsekakor naporno, saj je tudi olimpijsko leto. Tudi judoisti »lovite« zadnje vstopnice (norme) za nastop na tej športni prireditvi, katera je ponavadi vrhunec kariere.
Lea Murko: »Tako je. Vendar je normo za nastop na OI zelo težko doseči. Jaz se nameravam udeležiti velikih turnirjev serije A v Berlinu (Nemčija), Lyonu (Francija), Jičinu (Češka) in Paksu (Madžarska). Ob tem pa bo v Zagrebu evropsko prvenstvo do 23. let. Če se letos ne bom uvrstila na OI, bom naredila vse, da bom zraven na naslednjih igrah v Angliji. Tempo letošnjih nastopov bo kar visok, saj imam že v mesecu januarju na sporedu dvojne treninge v Avstriji, ki slovijo kot najboljše evropske priprave. To so nekako začetne priprave za tista tekmovanja, na katerih se bo odločalo o normah za Peking.«
Kakšne rezultate bi morala doseči, da bi se lahko udeležila svojih prvih olimpijskih iger?
Lea Murko: »Uh. Rabim medaljo iz evropskega prvenstva, če pa tega ne bi bilo, potem vsaj dve medalji iz turnirjev serije A. Pot je težka, vendar bo več jasnega že po prvih pripravah, kjer bom v neposrednih bojih s tekmicami lahko ocenila, kje sem trenutno s svojo formo.«
V svoji karieri si dosegla že veliko, praviš pa, da bi lahko še več. To je možno samo s trdim delom. Kako ste zadovoljni z delom v klubu JK Drava Ptuj?
Lea Murko: »Delo v našem klubu je zagotovo vrhunsko. Z mojim trenerjem Vladom Ču-šem se dobro razumeva. Veliko mi pomeni tudi to, da je zraven mene na vseh velikih tekmovanjih; glede tega mi res nič ne manjka.«
Kako povezuješ vrhunski šport in šolo, saj si veliko odsotna zaradi priprav, tekmovanj in še zaradi redne vadbe na Ptuju?
Lea Murko: »Judo mi vzame veliko časa, saj je potrebno veliko delati. Treniram vsaj dve uri dnevno, najmanj štirikrat na teden. Vmes so velikokrat na sporedu še specialne priprave, ki ponavadi trajajo več dni.
Dvodnevni mednarodni strelski turnir v Rušah je že tradicionalna vsakoletna postaja najboljših strelcev iz srednjeevropskega prostora (udeleženci iz 7 držav), ki vedno znova navdušuje z odlično in vzorno izvedeno organizacijo domačega društva 1. pohorski bataljon pod pokroviteljstvom Strelske zveze Slovenije. Tudi tokrat so strelski privrženci prišli na svoj račun in imeli priložnost od blizu spoznati svoje vzorni-ke-najboljše strelce svetovnega formata kot so Jasna Šekarič, Andrija Zlatič, Damir Mikec, Peter Sidi, Rajmond Debevec, Mirosavljev Nemanja, Snježana Pejčič (večina z olimpijskimi medaljami!). Veliko uspeha so poželi tudi slovenski strelci, ki so dosegli nekaj vrhunskih uvrstitev. Poleg »zimzeleno« dobrega Rajmonda Debev-ca, ki se je obakrat uvrstil v
Enostavno moram biti dobro organizirana, da vse to lahko sploh povežem skupaj.«
Tvoji vrstniki živijo malce drugače, vsaj kar se tiče nočnega družabnega življe-
nja?
Lea Murko: »Že dvanajst let se ukvarjam z judom. Rada treniram in vem, da je za dobre rezultate to nujno. Seveda pridejo tudi dnevi, ko nisem rav-
finalno serijo, je enak dosežek uspel tudi ormoškemu strelcu Aleksandru Ciglariču in ki-dričevskemu strelcu Boštjanu Simoniču, ki sta z dvema dobrima rezultatoma pokazala, da lahko konkurirata najboljšim strelcem! Zelo dobro uvrstitev v slovenski reprezentanci je s 7. mestom dosegla tudi Ptujčanka Majda Raušl, prevlado v obeh kategorijah pa so imeli predvsem odlični srbski strelci. Serija mednarodnih turnirjev se bo nadaljevala proti koncu meseca
no najbolje razpoložena, ko mi ni, vendar je teh dnevov malo. Drugače pa tudi jaz grem rada ven, ponavadi ob sobotah, tako kot vsi mladi.«
Danilo Klajnšek
v Munchnu, kjer bo znova izredna konkurenca vseh evropskih reprezentanc, pridružile pa se jim bodo tudi azijske in ameriške ekipe. Strelska sezona se počasi približuje vrhuncu in vsi so z mislimi že popolnoma usmerjeni proti letošnjemu evropskemu prvenstvu z zračnim orožjem, ki bo potekalo v švicarskem Wintherturju. Tam se bodo podeljevale še zadnje kvote za nastop na olimpijadi v Pekingu.
Simeon Gonc
Šahovski kotiček
Danilo Polajžer zmagovalec novoletnega hitropoteznega turnirja, Dušan Majcenovič društveni prvak
Tradicionalnega novoletnega hitropoteznega turnirja Šahovskega društva Ptuj, ki je štel tudi kot dvanajsti turnir v ciklusu tekmovanj za društveno prvenstvo, se je udeležilo 23 igralcev. Odigranih je bilo petnajst kol po švicarskem sistemu. Na turnirju je zasluženo zmagal mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je kljub temu, da redkeje nastopa na domačih hitropoteznih tekmovanjih dokazal, da je tudi na tovrstnih turnirjih lahko zelo uspešen.
Končni vrstni red novoletnega hitropoteznega turnirja: Danilo Polajžer 13, Viktor Napast 12, Zlatko Roškar 11,5, Janko Bohak 11, Dušan Majcenovič 10,5, Boris Žlender 10, Igor Iljaž 9, Jožef Kope, Aleksander Podkrižnik in Silvo Zajc 8,5, Stanislav Polajžar, Ivan Krajnc in Ciril Kuž-ner 8, Franjo Lazar in Bojan Lubaj 7,5, Martin Majcenovič 7, Klemen Janžekovič 6,5 točke itd.
Društveni prvak za leto 2007 je postal Dušan Majcenovič, ki je bil v vodstvu skoraj v celotnem ciklusu turnirjev.
Končni vrstni red: Dušan Majcenovič 125 (10 turnirjev), Janko Bohak 110 (11 turnirjev), Boris Žlender 101 (11 turnirjev), Igor Iljaž 97 (10 turnirjev), Anton Butolen 80 (12 turnirjev), Jožef Kopše 77 (11 turnirjev) itd. Trije prvo uvrščeni v ciklusu so prejeli knjižne nagrade.
Ciklusi turnirjev za društveno prvenstvo
Pričel so se tradicionalni ciklusi turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem (5 minut za partijo po igralcu) in pospešenem (15 minut za partijo po igralcu) šahu. Turnirji so tudi letos vsak prvi oz. drugi petek v mesecu v društvenih prostorih, Dravska 18/I.
Na letošnjem prvem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 20 igralcev, ki so odigrali 13 kol po švicarskem sistemu. Zmagovalec je postal Viktor Napast, ki si je delil prvo mesto z Igorjem Iljažem, vendar je ta imel slabši uspeh po dodatnem kriteriju - sistemu Buchholz.
Končni vrsti red: Viktor Napast in Igor Iljaž 10, Boris Žlender 9,5, Janko Bohak 9, Martin Majcenovič, Jožef Kopše in Zlatko Roškar 8, Dušan Majcenovič in Darko Dominko 7, Branko Orešek 6,5, Leon Seli-šek 6, Stanislav Polajžar, Martin Skledar, Anton Butolen in Ciril Kužner 5,5 točke itd.
Na prvem turnirju v pospešenem šahu v novem ciklusu je tekmovalo 23 igralcev. Potek tekmovanja je bil zelo zanimiv, saj je mednarodni mojster Danilo Polajžer zmagal šele, ko je v zadnjem kolu premagal Igorja Iljaža, z Viktorjem Napastom pa je v tem kolu izgubil tudi vodeči Janko Bohak.
Končni vrstni red na turnirju v pospešenem šahu: Danilo Polajžer 5,5, Igor Iljaž, Janko Bohak, Silvo Zajc in Viktor Napast 5, Ivan Krajnc 4,5, Anton Butolen, Stanislav Polajžar, Jožef kope in Darko Dominko 4, Boris Žlender, Aleksander Podkrižnik, Damir Žerjavič, Ciril Kužner, Andrej Peršuh (slepi igralec) in Martin Majcenovič 3,5 točke itd.
Janko Bohak
Rezultatski pregled, 1. dan:
Pištola: kvalifikacije in finale, člani:
1.	Damir Mikec SRB 586 + 98.2
2.	Dimitrije Grgič SRB 580 + 102.1
3.	Andrija Zlatič SRB 580 + 101.3
4.	Boštjan Simonič SLO 572 + 97.1
5.	Aleksan. Ciglarič SLO 572 + 94.7 10. Cvetko Ljubič SLO 568
13. Ludvik Pšajd SLO 566
19.	Simon Simonič SLO 563
20.	Simon Simonič ml. SLO 560 30. Rok Pučko SLO 552 krogov
33.	Jurček Lamot SLO 536 krogov
Pištola: kvalifikacije in finale. članice:
1.	Zorana Arunovič SRB 383 + 101.7
2.	Bobana Veličkovič SRB 380 + 97.9
3.	Brankica Zarič SRB 378 + 98.2 7. Majda Raušl SLO 375 + 96.0 9. Vesna Kržan SLO 372 krogov 23. Staša Simonič SLO 351 krogov
Puška: kvalifikacije in finale člani:
1.	Peter Sidi MADŽ 599 + 103.8
2.	N. Mirosavljev SRB 599 + 103.5
4.	Rajmond Debevec SLO 592 + 102.5
34.	Uroš Mohorko SLO 563 krogov
2. dan
Pištola: kvalifikacije in finale, člani:
1.	Andrija Zlatič SRB 578 + 99.0
2.	Damir Mikec SRB 576 + 99.9
3.	Aleksan. Ciglarič SLO 575 + 97.8
4.	Carmine Coralluzzo ITA 575 + 97.5
5.	Boštjan Simonič SLO 572 + 99.7
6.	Uroš Kačavenda SRB 574 + 96.1
7.	A. Czizmadia MADŽ 575 + 94.5
8.	Miloš Katanič SRB 570 + 97.0
11.	Simon Simonič ml. SLO 567
12.	Simon Simonič SLO 567 16. Cvetko Ljubič SLO 563 24. Rok Pučko SLO 558
28.	Ludvik Pšajd SLO 554 krogov 33. Matija Potočnik SLO 547 krogov
Pištola: kvalifikacije in finale, članice:
1.	Zorana Arunovič SRB 382 + 102.1
2.	Jasna Šekarič SRB 385 + 96.3
3.	Bobana Veličkovič SRB 384 + 96.7 8. Vlatka Pervan CRO 377 + 96.5 12. Vesna Kržan SLO 376 krogov
14. Majda Raušl SLO 372 krogov
29.	Staša Simonič SLO 346 krogov
Puška: kvalifikacije in finale, člani:
1.	N. Mirosavljev SRB 599 + 103.0
2.	Peter Sidi HUN 599 + 101.6
3.	Zoltan Kecso HUN 591 + 103.4
4.	Rajmond Debevec SLO 592 + 101.3
Strelstvo • Mednarodni turnir Ruše
Ciglarič in B. Simonič dvakrat v finalu!
Foto: Simeon Gonc
Najboljši člani s pištolo so se v nedeljo pomerili v dramatičnem finalnem streljanju, kjer sta oba Slovenca (Aleksander Ciglarič - drugi z leve in Boštjan Simonič - drugi z desne) pokazala obilo korajže in dosegla še v drugo dve odlični uvrstitvi.
Aleksander Ciglarič: »S streljanjem sem seveda več kot zadovoljen. Glede na to, da sem malo slabše začel tako kvalifikacije, kjer sem imel nekaj težav v prvi seriji (92 krogov), kot tudi kasneje v finalnem streljanju, mi je proti koncu uspevalo vedno bolje in tako sem letos s 3. mestom prebrodil to smolo iz preteklih let na mednarodnih turnirjih, kjer mi je kar nekajkrat zmanjkal 0,1 krog do vidnejše uvrstitve.«
Boštjan Simonič: »Glede na nekaj manj treninga v decembru, ki se nam potem pozna v januarskih težkih tekmah, sta mi obe tekmi uspeli kar dobro in sem z dosežkom zadovoljen. Sobotni finalni nastop je bil malo slabši, prisotne je bilo tudi nekaj nezbranosti, vendar kljub temu dobra uvrstitev s 4. mestom ni izostala. Drugi finale je bil bistveno boljši, uspel mi je tudi čisti muš (popolni strel 10,9 - op. p.) in na koncu se je vse lepo izteklo.«
Majda Raušl: »S samo tehniko streljanja sem bila bolj zadovoljna v drugem dnevu, kjer sem kljub slabšemu končnemu rezultatu izpolnila svoj cilj in pod kontrolo obdržala glavo tudi v tistih kriznih trenutkih, kjer so prvi dan padali slabši streli. S skupno oceno bi nastopa ocenila pozitivno, čeprav sama še vedno vem, da obstajajo določeni elementi streljanja, ki jih moram na treningih še dodatno izpiliti, kajti v zadnjem času sem imela nekaj težav s samo držo pištole.«
Vaterpolo m VK Terme Ptuj
Ptujčani dodali novo zmago v prvenstvu
Dečki ptujske vaterpolske ekipe v zimskem času nadaljujejo z gostovanji v ligaškem tekmovanju. Odigrali so že prvo tekmo v letošnjem koledarskem letu, pred tem pa so nastopili še na pripravljalnem turnirju v Mariboru.
V sredo in četrtek sta poleg Ptujčanov in domačega Branika, v štajerski prestolnici gostovali tudi moštvi zagrebškega Medveščaka ter obmorska ekipa iz Malega Lošinja. Ptujčani so proti hrvaškima nasprotnikoma zabeležili eno zmago in poraz. Z rezultatom 15:20 so izgubili proti Zagrebčanom, z golom prednosti (rezultat je bil 9:8) pa so ugnali pomorščake. V nedeljo so igrali še proti domačemu Braniku. V tekmi, ki je štela tudi kot ligaški ob-
Mlada ekipa VK Terme Ptuj s trenerjem Markom Kremžarjem
račun, so bili Ptujčani močnejši. Po štirih krogih ligaškega tekmovanja dečkov do 14 let se ekipa Term Ptuj nahaja v zgornji polovici lestvice dese-
tih ekip; dosegli so tri zmage (Kokra, Dunaj in Branik) in en poraz (Triglav).
UG
4. krog prvenstva dečkov do 14 let:
Branik Maribor - Terme Ptuj 6:13
Za Ptuj so igrali: Kotnik (vratar), Černe, 9, Zavec, Erčevič, Baklan, Gotvajn 2, Kaloh 2, Miletič, Škrila (v nedeljo so nastopili brez Mlakarja, Muhiča, Ljubeca in Vaupotiča, ki so igrali na prejšnjih dveh tekmah). Trener: Marko Kremžar
Mali nogomet m 2. SFL - vzh.
Marinci namučili Tomaž
Tomaž ABA Mark 69 - Marinci 4:2 (2:1)
Strelci: 1:0 Jurčec (14), 2:0 Ka-menšek (18), 2: Stajnko (19), 3:1 S. Kupčič (29), 3:2 Stajnko (35), 4:2 Goričan (39).
Tomaž: Trop, Vrbanič; Cvetko, Plohl, Kamenšek, Bohinec, Kolbl, S. Kupčič, Gajser, Jurčec, Goričan, Mi-klašič. Trener: Marjan Magdič
Sosedski derbi sta obe ekipi zaigrali v oslabljenih zasedbah ter brez prvih strelcev, Boštjana Kupčiča (poškodba) pri Tomažu in Dejana Kralja (kartoni) pri Marincih. Gostitelji so skozi celotno tekmo napadali, gostje pa so se zaprli pred svoja vrata in prežali na kakšen morebiten protinapad. Približno 100 gledalcev je dolgo čakalo na prvi zadetek, ki je padel šele v 14. minuti, ko je letos prvič za »peteline« zadel Jurčec. V 18. minuti
je kapetan Kamenšek povišal na 2:0 in izgledalo je tako, da je odpor fut-salerjev iz občine Razkrižje zlomljen. Vendar je še pred odhodom na odmor za Marince lepo zadel Stajnko.
Tudi v 2. polčasu so gostitelji imeli številne priložnosti, gostje pa razpoloženega vratarja Škrinjara, ki je branil odlično. Slednji pa je bil nemočen v 29. minuti, ko je iz prostega strela zadel S. Kupčič. Pet minut pred koncem je Stajnko z novim golom obudil upe Marincem, ob tem pa so imeli gostitelji na svojem kontu pet prekrškov, kar jih je prisililo k zmanjšanju tempa igre. V zaključku je celo zadišalo po presenečenju, vendar je Goričan minuto pred koncem srečanja postavil stvari na svoje mesto.
V naslednjem krogu Tomaž odhaja na težko gostovanje v Maribor. Remi ali poraz bi jih že stal prvega mesta v drugoligaški karavani na vzhodu.
Uroš Krstič
Tenis m Zimska liga 2007-08
Poraz vodilne Gorisnice
2. LIGA
V petem krogu 2. zimske lige v tenisu sta derbi odigrali vodilna Gorišnica in ekipa Kellersports. Gorišničani so kljub porazu ostali vodeče moštvo na lestvici, za kar se lahko zahvalijo igri dvojic, kjer so osvojili točko. V dvoboju ekip iz sredine lestvice so Štrafovci z maksimalnim izidom premagali ekipo TK Tigri, igralci Skorbe gad pa so zadnje uvrščeni ekipi Enigme prepustili prvo letošnjo točko.
REZULTATI 5. KROGA: TK SKOR-
BA GAD - TK ENIGMA 2:1 (Ules
-	Korošec 9:3, Kolarič - Pravdič 2:9, Ules/Šlamberger - Korošec/Pravdič 9:3); KELLERSPORTS - TK GORIŠNICA 2:1 (Kolarič - Škofič 9:3, Go-stan - Žnidarič 9:1, Kolarič/Šebela
-	Škofič/Žnidarič 4:9); TK ŠTRAF
-	TK TIGRI 3:0 (Jagarinec - Ribič 9:0, Cajnkar - Kokol 9:3, Janžeko-vič/Štrafela - Makovec/Ribič 9:7).
VRSTNI RED: TK Gorišnica 12, Kellersports 10, TK Štraf 9, TK Tigri 7, TK Skorba gad 6, TK Enigma 1 točka.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet m MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, ONL Videm
Lige MNZ Ptuj: Mark 69 Aba prva med
v,« ■ ■ ■	v ■ ■
štirimi izenačenimi
Končan je ligaški del tekmovanja v 1. ligi malega nogometa MNZ Ptuj. Že pred zadnjima dvema krogoma je bilo jasno, katere štiri ekipe bodo nadaljevale s tekmovanjem v končnici, kjer se bo odločalo o prvaku. Prav za-
dnji krog pa je odločal o 1. mestu: v derbiju med ekipama Mark 69 Aba in KMN Majolka so bili boljši igralci Marka 69 in so redni del končali kot prvi. Ob njih so se v play-off uvrstile še ekipe Poetovio Petlje, KMN Majol-ke in ŠD Rim. Ekipi ŠD As in Hobit Pub Apače sta končali na zadnjih dveh mestih, z zmago se je v zadnjem trenutku rešila ekipa Remos.
Krog pred koncem v 2. ligi je že
prav tako vse znano. Na vrhu sta z enakim številom točk ekipi Mark 69 starejši dečki in Bar Gloria Bukovci. Če oba zmagata, potem bo tak vrstni red tudi po zadnjem odigranem krogu. Ostalim ekipam je to zadnja priložnost za morebitno izboljšanje uvrstitve.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 10. KROGA: KMN
Remos - Bar Saš 3:9, Mark 69 ABA - ŠD As 4:1, ŠD Rim - Poetovio Pet-lja 3:2, Bramac Juršinci - ŠD Vito-marci 3:4, Jure MTS Hajdina - KMN Majolka 1:6, Bar Korže - Hobit Pub Apače 4:2.
REZULTATI 11. KROGA: KMN Majolka - Mark 69 ABA 2:5, ŠD Vi-tomarci - Jure MTS Hajdina 1:3, Poetovio Petlja - Bramac Juršinci 5:2, Hobit Pub Apače - ŠD Rim 0:2, Bar Saš - Bar Korže 7:5, ŠD As - KMN Remos 3:5.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Bar Saš je odlično začela letošnje prvenstvo, nato pa nerazumljivo popustila v drugem delu.
1. MARK B9 ABA	ll	7	3	l	4B:21	24
2. POETOVIO P.	ll	7	3	l	37:14	24
3. KMN MAJOLKA 11		7	3	l	40:22	24
4. ŠD RIM	ll	7	3	l	24:17	24
5. BAR SAŠ	ll	B	l	4	49:34	l9
B. ŠD VITOMARCI	ll	B	l	4	31:20	l9
7.	BRA. JURŠINCI	11	4	0	7	27:35	12
8.	JURE HAJDINA	11	3	2	6	22:35	11
9.	BAR KORŽE	11	3	1	7	29:42	10
10.	KMN REMOS	11	3	0	8	29:44	9
11.	ŠD AS	11	1	3	7	20:37	6
12.	HOBIT APAČE 11	2	0	9	16:40 6
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 10. KROGA: ŠD Po-
lenšak - NK Mark 69 starejši dečki 4:4, Mitmau - ŠD Apače Capri 10:3, Mogg - ŠD Ptujska gora 8:2, Dražen-ci - Bukovci Bar Gloria 0:3, Club 13 - KMN Blisk 7:3, Casino Joker MSM International - Klub ptujskih študentov 7:2.
1.	MARK 69 ST. D.
2.	G. BUKOVCI
3.	MOGG
4.	MITMAU
5.	POLENŠAK
6.	APAČE CAPRI
7.	CLUB 13
8.	CASINO JOKER
9.	KPŠ
10.	PTUJ. GORA
11.	DRAŽENCI
12.	KMN BLISK
ZLMN Ormož: Še sedem kandidatov za polfinale
A skupina
Rezultati 7. in 8. kroga: Včerajšnji - Aries IT Fiposor 0:4, Kog
-	KOŠ 5:3, Slikopleskarstvo Kukec Cvetkovci - Blue Team 3:1, Avtošo-la Prednost - Kog SK računalništvo 2:7, Mladost Prevozništvo Pesrl
-	Vikingi 4:1, Aries IT Fiposor - Kog 2:5, Blue Team - Pušenci mladi 4:7, Vikingi - Avtošola Prednost 3:3, Kog SK računalništvo - Slikopleskarstvo Kukec Cvetkovci 5:0, KOŠ - Mladost Prevozništvo Pesrl 2:4.
Občinska liga Videm
S	l	l	54:23	25	1. ML. PESRL	7	B	O	l	34:9	lS
S	l	l	27:l2	25	2. SK RAČUNAL.	7	B	O	l	3O:B	lS
B	l	3	39:22	l9	3. KOG	7	B	O	l	25:l3	lS
B	l	3	39:25	l9	4. KOŠ	S	4	l	3	2B:22	l3
5	3	2	24:1B	lS	5. ARIES IT FIP.	S	4	O	4	24:22	l2
5	l	4	32:32	lB	6. PUŠENCI ML.	7	3	l	3	2B:23	lO
5	O	5	34:2B	l5	7. VIKINGI	7	3	l	3	l9:lB	lO
4	O	B	2S:3S	l2	8. PREDNOST	7	3	l	3	lS:23	lO
3	l	B	25:33	lO	9. SLIK. KUKEC	S	2	O	B	14:30	B
2	O	S	l7:42	B	10. BLUE TEAM	7	l	O	B	l2:35	3
2	O	S	l7:45	B	11. VČERAJŠNJI	7	O	O	7	5:34	O
l	l	S	lB:3S	4							
ŠD Videm vas veterani Zg. Pristava Lancova vas
1	44:27	1S
2	45:23	15 2	32:20	15 2	35:31	13 4	31:44	9 4	33:29	7 4	20:23	2 7	9:52	-2
Danilo Klajnšek B skupina
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa ŠD Vitomarci je letošnje prvenstvo zaključila na 6. mestu.
Ekipa Hobit Apače je v predzadnjem krogu izgubila možnosti za obstanek.
Rezultati 7. in 8. kroga: Zidarstvo Čurin - Mladost Pleskarstvo Špen-dija 9:0, Sugar Boys - Svetinje 2:1, Belcont - Inox ograje Majcen 7:2, Lordi Dioniz bar - Borec 3:1, Mihovci Bar pri križu - Stora gora 3:0, Mladost Pleskarstvo Špendija - Sugar Boys 4:3, Inox ograje Majcen - Zidarstvo Čurin 1:4, Svetinje -Središče 8:3, Borec - Mihovci Bar pri križu 2:6, Stora gora - Belcont 0:3.
1.	ZID. ČURIN	7	6 1	0	47:8	19
2.	BELCONT	7	6 1	0	40:8	19
3.	SVETINJE	7	6 0	1	38:12	18
4.	MIHOVCI	7	5	0	2	41:19	15
5.	INOX	7	4	0	3	25:16	12
6.	LORDI	7	3	0	4	12:27	9
7.	BOREC	8	2	1	5	11:22	7
8.	ML. ŠPENDIJA 7	2	1	4	14:32	7
9.	SREDIŠČE	7	2	0	5	19:31	6
10.	SUGAR BOYS 8 2 0 6 13:36 6
11.	STORA GORA 8 0 0 8 6:55 0
Uroš Krstič
SKUPINA A
Rezultati 7. kroga
-	Varnica 9:2, Lancova
-	Bar Osmica 4:1, ŠD
-	Leskovec 3:0 (b. b.),
-	ŠD Majski vrh 8:4.
1.	ZG. PRISTAVA 7	6 0
2.	BAR OSMICA 7	5	0
3.	LANCOVA VAS 7	5	0
4.	LANCOVA VAS V. 7	4	1
5.	ŠD VIDEM 7	3	0
6.	ŠD MAJSKI VRH 7	2	1
7.	LESKOVEC (-3) 7	1 2
8.	VARNICA (-2) 7	0 0
SKUPINA B
Rezultati 6. kroga: NK Tržec veterani - ŠD Pobrežje člani 5:5, Belav-šek - KMN Majolka 3:3, AS 2 - AS 1 8:6. ŠD Pobrežje mladi prosti.
1.	KMN MAJOLKA 6	5	1 0	39:11	16
2.	AS - 1	6	4	0 2	41:21	12
3.	POBREŽJE ČL.	6	3	1 2	30:26	10
4.	TRŽEC VETER.	6	2	2	2	33:20	8
5.	AS - 2	6	2	0 4	19:41	6
6.	POBREŽJE ML.	6	1	1 4	17:35	4
7.	BELAVŠEK	6	114	14:39	4
RAZPORED KONČNICE (20. 1. 2008):
9.00: (A7) Leskovec - (B7) ŠD Pobrežje mladi
9.40: (A6) ŠD Majski vrh - (B6) Belavšek 10.20: (A5) ŠD Videm - (B5) AS 2 11.00: (A4) Lancova vas veterani
-	(B4) NK Tržec veterani
11.40: (A3) Lancova vas - (B3) ŠD Pobrežje člani
12.20: (A2) Bar Osmica - (B1) KMN Majolka
13.00: (A1) ŠD Zg. Pristava - (B2) AS 1
13.40: PORAŽENEC TEKME A2: B1 - PORAŽENEC TEKME A1:B2
14.20: ZMAGOVALEC TEKME A2: B1 - ZMAGOVALEC TEKME A1:B2
Darko Lah
Maribor • Organizatorji 44. Zlate lisice tudi tokrat dobili borbo z vremenom
Veliko zmagoslavje avstrijskih smučark
Letošnjo 44. tekmovanje svetovnega pokala alpskih smučark za pohorsko Zlato lisico si bomo zapomnili po neugodnem vremenu; v soboto 12. januarja je bilo sončno in toplo, s temperaturami do 9 stopinj, naslednji dan, v nedeljo pa oblačno z dežjem, vendar obe skrajnosti nista ogrozili dobro pripravljene proge, za kar so organizatorji prejeli številne pohvale. Tudi obiskovalcev je bilo letos nekoliko manj, saj se jih je po oceni organizatorjev v obeh dneh pod mariborskim Pohorjem zbralo le okoli 10.000.
Zanimivo, da je bilo tokrat več, okoli 6.000 gledalcev na sobotni veleslalomski tekmi, ki si jo je med številnimi visokimi gosti in nekaterimi poslanci na častni tribuni z velikim zanimanjem ogledal tudi predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je trem najbolje uvrščenim izročil nagrade, lisičke. Med številnimi navijaškimi skupinami od blizu in daleč pa je žensko smučarsko elito iz vsega sveta prišlo bodrit tudi okoli 30 ptujskih korantov.
V veleslamu
najhitrejša
Gorglova
Sicer pa sta obe sobotni ve-leslalomski tekmi potekali v čudovitem sončnem vremenu, kljub visokim temperaturam pa so organizatorji dobili bitko z vremenom, saj je dobro pripravljena proga nudila dobre in za večino tekmovalk tudi enakovredne pogoje vse do zadnje startne številke.
Zmagovalka v veleslalomu je postala 26-letna avstrijska smučarka Elisabeth Gorgl, ki je prepričljivo vodila že po prvi vožnji in si na koncu priborila svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Drugo mesto si je privozila Italijanka Manuela Molgg, tretja pa je bila Italijanka Denise Karbon. Od slovenskih smučark so se v finale uvrstile tri Slovenke: Mateja Robnik, sicer članica SK Branik Maribor, je na koncu osvojila 19. mesto, Koroši-ca Tina Maze je bila 24., Ana Drev pa 26. Žal se od naših deklet v finale niso uvrstile Ma-
za dobri dve sekundi.
Za dobro potezo organizatorjev se je izkazala tudi postavitev tekmovalne proge nekoliko višje, tako da je bil start tik
pod sedežnico Poštela, čeprav je bil tako čas vožnje za nekaj desetink daljši, po pričevanju tekmovalk pa je bila tudi vožnja zahtevnejša. Vsekakor pa lahko rečemo, da je letošnje 44. pohorska Zlata lisica, kljub neprijaznemu vremenu, vendarle uspela oba tekmovalna dneva in to na vseh ravneh, tako da so prizadevni organizatorji poželi pohvale tekmovalk, trenerjev in tehničnih sodelavcev ter predstavnikov mednarodne smučarske zveze.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zmagovalke sobotnega veleslaloma (z desne): tetjeuvrščena Denise Karbon, zmagovalka Elisabeth Görgl in drugouvrščena Manuela Molgg.
Foto: M. Ozmec
Sobotno veleslalomsko tekmo si je na častni tribuni ogledal tudi predsednik Slovenije dr. Danilo Türk (v sredini).
Foto: M. Ozmec
Lepo sončno vreme je na snežni stadion pod Pohorjem v soboto privabilo okoli 6000 obiskovalcev.
ruša Ferk, Ilka Štuhec in Vanja Brodnik, saj so tekmo končale že po prvi vožnji.
V nedeljo na stopničkah dve Avstrijki in borbena Slovakinja
Čeprav nas je v nedeljskem jutru, 13. januarja, presenetilo slabo vreme z dežjem, kar je zagotovo pogojevalo nekoliko slabši obisk gledalcev, se organizatorji niso ustrašili, saj so obe slalomski vožnji pričeli ob napovedanem času in jih tudi izpeljali brezhibno. Morda so imele nekoliko težje delo tekmovalke, ki so jih v prvi vožnji ovirale dežne kaplje. In če je še pred pričetkom slaloma bilo slutiti, kot da se vračajo stari dobri časi slovenske smučari-je, se nato žal nobena od naših mladih smučark ni uvrstila v drugo, finalno vožnjo. Najboljša slalomistka 44. Zlate lisice je postala avstrijska smučarka Nikole Hosp, ki je vodila že v prvem teku, drugo mesto je uspela obdržati mlada in nadvse borbena Slovakinja Veronika Zuzulova, na tretjo stopničko pa je stopila druga Avstrijka Marlies Schild, ki je bila v prvem teku šesta. Slabše je šlo tokrat Švedinji Anji Person, ki je na Mariborskem pohorju dosegla že sedem posamičnih zmag,tokrat pa je za vodilno Hospovo zaostala kar
Foto: M. Ozmec
Najbolje uvrščena slovenska smučarka v veleslalomu Mateja Robnik (desno) v družbi s Tino Maze, ki letos še ni dosegla svoje nekdanje forme.
Foto: M. Ozmec
Zmagovalke nedeljskega slaloma (z desne): tretjeuvrščena Marlies Schild, v sredini zmagovalka Nikole Hosp in drugouvrščena Veronika Zuzulova.
Foto: M. Ozmec
Nedeljski slalom sta si družno ogledala tudi mariborski župan Franc Kangler (desno) in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
Foto: M. Ozmec
Poleg prvih treh so se med najboljših 10 slalomistk uvrstile še (z desne): Šarka Zahrabska, Tanja Poutianen, Sandra Gini, Maria Ri-esch, Therese Borssen, Chiara Costazza in Michaela Kirschgasser.
Sä
Foto: M. Ozmec
Najboljše smučarske iz vsega sveta so tudi v Mariboru bodrili ptujski koranti.
Foto: M. Ozmec
Med zelo opaženimi gosti Zlate lisice je bil tudi vse popularnej-ši Mariborčan Sašo Peče.
Foto: M. Ozmec
Tudi 44. Zlato lisico je spremljalo nekaj sto novinarjev in fotore-porterjev iz vsega sveta.
Upravna enota Ormož
SLAŠČIČAR
Predelava živil rastlinskega izvora, določen čas, 24 mesecev, polni delovni čas, ročne spretnosti, enoizmensko delo, poskusno delo 2 meseca. FI-GARRO, D. O. O.; FIGARRO ORMOŽ, KERENČIČEV TRG 9, 2270 ORMOŽ. PEK
Živilski delavec v pekarstvu priprava in peka kruha in pekovskega peciva, določen čas, 24 mesecev, polni delovni čas, ročne spretnosti, fizična moč, enoizmensko delo, poskusno delo 2 meseca. FIGAR-RO, D. O. O.; FIGARRO ORMOŽ, KERENČIČEV TRG 9, 2270 ORMOŽ.
DOKTOR MEDICINE SPECI-ALISTPSIHIATRIJE Diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, na razpolago stanovanje, strokovni izpit, spec. izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s področ. psihiatrije; slovenski jezik. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST SPECIALIST
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo,
organizira računovodstvo podjetja, vodi evidence, sestavlja obračune, obračun plač, zaključevanje poslovnih knjig, nedoločen čas, polni delovni čas, delovna praksa 5 let, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik
-	razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, KARIERA, JELKA ZABAVNIK, S. P., OPEKARNIŠKA C. 4, 2270 ORMOŽ.
KOMERCIALNI TEHNIK Diplomirani ekonomist (vs),
nabava, prodaja gradbenih materialov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, KARIERA, JELKA ZABAVNIK, S. P., OPE-KARNIŠKA C. 4, 2270 ORMOŽ. Komercialni tehnik, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij
-	zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno, angleški jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. INVEST TRGOVINA TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D. O. O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
EKONOMSKI TEHNIK Prodaja gradbenega materiala, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. KARIERA, JELKA ZABAVNIK, S. P., OPE-KARNIŠKA C. 4, 2270 ORMOŽ.
Upravna enota Ptuj
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Strežba pijač v lokalu in vrtu,
določen čas, poskusna doba 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo delo s preglednicami - osnovno. KAVA BAR LUMPI, VIOLETA LOVREN-ČIČ, S. P., BISTRIŠKA CESTA 48, 2319 POLJČANE.
Rok prijave: 16. 1. 2008 Natakar, delavec brez poklica, strežba pijač, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kate-gorije. TEMENT IRENA, S. P.
-	LINA - TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 7. 2. 2008 EKONOMSKI TEHNIK Prodajalec - prodajanje tekstilnih izdelkov, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije. TEMENT IRENA, S. P. - LINA
-	TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 23. 1. 2008 ELEKTRIKAR ELEKTRONIK Elektrotehnik - monter električnih naprav, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA, D. O. O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. KLJUČAVNIČAR Monterska dela na terenu, določen čas, poskusna doba 2 meseca, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije. Želijo kandidate iz cele Slovenija, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 2. 2008 ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektrikar, določen čas, poskusna doba 2 meseca, polni delovni čas. gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije. Delo poteka v tujini, zaželeni kandidati iz cele Slovenije, osebni dohodek 1800 EUR bruto / mesečno, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 10. 2. 2008 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE Diagnosticiranje, preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, končana mf, spec. izpit iz interne medicine, veljavna licenca ZZS ali končana MF, opravljen sekundarij, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠ-NI CA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 16. 1. 2008 STROJNI MEHANIK Talilec-livar - usposobitev za samostojno delo, določen čas, poskuna doba 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B kategorije, zahtevana usmeritev in poklic: KV-metalurgi, KV-mehaniki in strojniki, KV-obdelovalci kovin, KV-elektrikarji, KV-kemiki, KV-administratorji in sorodni. TA-LUM TOVARNA ALUMINIJA, D. D., KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Natakar - strežba v dnevnem lokalu, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, komunikativnost, poštenost, marljivost, slovenski jezik - razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. DETRON, D. O. O.; BAR SCENA, PREŠERNOVA ULICA 8, 2250 PTUJ. Rok prijave: 16. 1. 2008 PRODAJALEC
Kmetijski tehnik - prodaja blaga, svetovanje kupcem, blagajniška dela, priprava blaga za prodajo, določen čas, poskuna doba 5 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo. SEMENARNA LJUBLJANA, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D. D. LJUBLJANA DOLENJSKA C. 242, 1000 LJUBLJANA. Rok prijave: 19. 1. 2008 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Strojnik - pomožna dela pri vodovodnih inštalacijah in montaži centralnega ogrevanja, določen čas, poskusna doba 1 mesec, polni delovni čas. enoizmensko delo, lahko je delavec brez poklica, z željo po zaposlitvi, euro-montaža vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije. ROBERT SPEŠIČ, S. P., VITOMARCI 45 A, 2255 VITOMARCI. MEHATRONIK OPERATER Elektrotehnik elektronik -montaža in servis elektronskih naprav, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PERAN VAROVANJE PREMOŽENJA, D. O. O., JENKOVA ULICA 6, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 2. 2008 Prodajalec, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, oster vid, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, poznavanje gradbenega materiala - možnost zaposlitve za nedoločen čas, delo z bazami podatkov -osnovno. RIMLJAN, PODJETJE ZA OPRAVLJANJE TRGOVSKIH STORITVENIH IN TRŽNIH POSLOV, D. O. O., VEGOVA ULICA 4, 2250 PTUJ. Rok prijave: 21. 1. 2008 DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
Komercialist za izvoz- uvoz,
določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, poznavanje gradbenega materiala - možnost zaposlitve za nedoločen čas, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - zahtevno, angleški jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, hrvaški jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. RIMLJAN PODJETJE ZA OPRAVLJANJE TRGOVSKIH STORITVENIH IN TRŽNIH POSLOV, D. O. O., VEGOVA ULICA 4, 2250 PTUJ. Rok prijave: 16. 1. 2008 Skladiščnik - določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas. enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, oster vid, ročne spretnosti, fizična moč, komunikativnost, poznavanje gradbenega materiala, izpit za viličarista, možnost zaposlit-
ve za nedoločen čas. RIMLJAN PODJETJE ZA OPRAVLJANJE TRGOVSKIH STORITVENIH IN TRŽNIH POSLOV, D. O. O., VEGOVA ULICA 4, 2250 PTUJ. Rok prijave: 21. 1. 2008 GIMNAZIJSKI MATURANT Ekonomsko-komercialni tehnik - trženje zavarovalnih storitev, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, pripravnik ali druga ustrezna izobrazba v. slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO, ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBAM, D. O. O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA. Rok prijave: 10. 2. 2008 KUHARSKI POMOČNIK Kuhar - kuhar, kuharski pomočnik, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, oster vid, ročne spretnosti, fizična moč, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, slovenski jezik - razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR, s. p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPO-VA ULICA 15 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 16. 1. 2008 VOZNIK
Voznik tovornjaka, nedoločen čas, polni delovni čas, gib-ljiv-nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B, C, E-kategorije. PLOJ JANEZ, S. P., - PLOJ TRANSPORTI AVTO-PREVOZNIŠTVO IN POSREDNIŠTVO, DORNAVA 79 A, 2252 DORNAVA.
Rok prijave: 16. 1. 2008 GRAFIČNI TEHNIK Grafično oblikovanje, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, Adobe, Corel draw, računalniško oblikovanje - zahtevno. EKART DESIGN TISKARSTVO, GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, D. O. O., SPODNJE JABLANE 19, 2326 CIRKOVCE. Rok prijave: 10. 2. 2008 DELAVEC BREZ POKLICA Natakar - strežba hrane in pijače v gostinskem lokalu in na terenu, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 1 mesec, komunikativnost, ter veselje dela v gostinstvu, delo s preglednicami - osnovno, osebni dohodek 700 EUR bruto / mesečno, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro. SCHRAMM ČOH JELKA, S. P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ. Rok prijave: 16. 1. 2008 VARILEC
Ključavničar - zavarivanje z mig-mag postopkom, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B kategorije. SPLOŠNA MEHANIČNA DELA VLADIMIR KREŠ, S. P., CIRKULANE 60 A, 2282 CIRKULANE. Rok prijave: 10. 2. 2008 Komercialni tehnik - skrb za obstoječe stranke in iskanje novih strank. Nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece,
vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovnoangleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, hrvaški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. MEDIA-IMPEKS TRGOVINA, STORITVE, GOSTINSTVO, D. O. O., KICAR 11 G, 2250 PTUJ. Rok prijave: 16. 1. 2008 Ekonomski tehnik - fakturiranje, vodenje saldakontov, materialnega knjigovodstva, osnovnih sredstev, drobnega inventarja, opravljanje plačil doma in v tujini, obračunavanje potnih nalogov, izvajanje kompenzacij, vodenje blagajne, določen čas, poskusna doba 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami pri opravljanju knjigovodskih del. urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, hrvaški jezik - razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik
-	razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ASKOT PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠPINDLERJEVA ULICA 25, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 16. 1. 2008 VOZNIK
Voznik tovornega vozila za prevoz avtomobilov, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, poskusna doba 1 leto, vozniški izpit B, C, E-kategorije. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 2. 2008 Elektroinštalater - elektroin-stalater - delo v Sloveniji - m/ž, določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 17. 1. 2008 Monter vodovodnih naprav
-	monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - m/ž, določen čas, 24 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B kategorije, iščemo kandidate z max. 5 let delovnih izkušenj, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 17. 1. 2008 ELEKTROTEHNIK Elektroinštalater - določen čas, poskusna doba 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik - razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KO-VINARSTVO, STORITVE, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250
PTUJ.
Rok prijave: 10. 2. 2008 Prometni tehnik - prometnik-disponent, določen čas, poskusna doba 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, hrvaški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. PAAM LOG, TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 19. 1. 2008 ZIDAR
Izdelava kompletne fasade iz stiroporja - polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, plača 600 EUR bruto / mesečno. BERANIČ CIRIL, S. P. - SPLOŠNA ZIDARSKA, FA-SADERSKA IN ŠTUKATERSKA DELA, APAČE 111, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. Rok prijave: 3. 2. 2008 PRODAJALEC
Živilski tehnik, prevzem blaga, repromateriala, odprema blaga, pisanje spremljajoče dokumentacije (odpremnice), sledenje zalog, določen čas, poskusna doba12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, osebnostne lastnosti: skrbnost, odgovornost, natančnost, fizična moč, osebni dohodek 850 EUR bruto / mesečno. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK, S. P., PODLEHNIK 8 A, 2286 POD-LEHNIK.
Rok prijave: 19. 1. 2008 Prodajalec avtomobilov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PR-STEC, TRGOVINA, STORITVE, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 23. 1. 2008 LABORATORIJSKI TEHNIK Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine (vs),
opravljanje biokemijske in hematološke preiskave, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 9 mesecev, končana fakulteta ustrezne smeri, delovne izkušnje v laboratoriju, pasivno znanje angleškega jezika, poskusno delo 4 mesece. slovenski jezik - razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ. Rok prijave: 21. 1. 2008 Magister farmacije - priprava in izdaja zdravil na recept in brez recepta, svetovanje, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 4 mesece, opravljen strokovni izpit. LEKARNE PTUJ, TRSTENJA-KOVA ULICA 9, 2250 PTUJ. Rok prijave: 26. 1. 2008
Prehitra vožnja I lahko razmaže tudi I najlepšo šminko
Zdrava pamet svetuje, da upoštevaš cestno prometne predpise.
Brezplačna objava
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (40)
Ali nam bije poslednja ura
Kaj nas čaka v prihodnosti je eno od temeljnih vprašanj, s katerimi se je človeštvo zmeraj ukvarjalo. Ob ve-deževalcih in jasnovidcih so tudi učenjaki in znanstveniki v vseh obdobjih poskušali odgovoriti nanj. Danes se s tem področjem ukvarja veda imenovana futurologija. Izhaja iz sodobnih trendov, perečih problemov in iz smeri znanstvenega razvoja. Njeni najbolj vidni predstavniki so Bertrand Russell, Martin Rees, Vernon Vinge, Freeman Dyson, Lee Silver idr.
Futurologija
Na valovih časa
Najbolj pogosto izražena misel na prehodu v tretje tisočletje je bila: »V minulem stoletju je bilo več sprememb kot v prejšnjem tisočletju. Naslednje stoletje pa bo prineslo spremembe, ki bodo presegle tiste v preteklem.« Toda te besede so bile navedene že l. 1902, ko jih je na svojem predavanju Odkritje prihodnosti izrekel mladi in slavni pisatelj H. G. Wells. Wellsovo predavanje je bilo vizionarsko. »Človeštvo,« je rekel, »je prehodilo nekaj poti in razdalja daje slutiti, kakšna pot je še pred nami. Vsa preteklost je komaj začetek začetka; vse, kar je dosegel človeški um, so zgolj sanje pred prebujenjem.«
Zametki futurologije segajo v čas ob koncu druge svetovne vojne. Takrat se je veliko znanstvenikov ukvarjalo z napovedmi tehnoloških trendov. Med njimi je izstopal Teodor von Karman z delom Proti novim horizontom (1947). Danes fu-turologija predstavlja interdisciplinarno raziskovanje srednje in dolgoročne prihodnosti z upoštevanjem tehnoloških, ekonomskih in družbenih trendov. Zajema pet podkate-gorij: biotehnologijo, digitalno revolucijo, populacijo, raziskovanje vesolja in trajnost (ekologija in energetski viri).
Čeprav futurologija izhaja iz danih pogojev in obstoječih razmer pri napovedovanju razvojnih trendov, vključuje tudi spremenljivko, na katero je opozoril že znameniti Francis Bacon pred 400 leti, ko je dejal, da so najpomembnejše novosti najmanj predvidljive. Še posebej se je čudil trem starim odkritjem: smodniku, svili in mornarskem kompasu. Rekel je: »Teh stvari niso odkrili s filozofijo ali umetnostjo razuma, temveč po naključju in po sreči.«
Prebivalstvo
Svetovno prebivalstvo se bo povečevalo do leta 2050, ko bo doseglo osem milijard. Ob sedanji porabi naravnih virov in energije lahko Zemlja prenese maksimalno naseljenost v višini deset milijard prebivalcev. Kljub podaljšanju povprečne starosti v Evropi in na Zahodu pa se je drugod po svetu rodnost skoraj prepolovila in upada (na Kitajskem, Japonski, Rusiji, Braziliji, Iranu, Afriki). Po letu 2050 naj bi bila rodnost pod nadzorom, število prebivalstva pa se bo ustalilo.
Genetika in družba
Genetski inženiring in biotehnologija bi lahko ob široki uporabi zelo hitro preobrazila človeško zunanjost in dušev-nost^pa tudi socialno razslojeva-nje. Če bi bila v javnosti na voljo tehnologija, ki bi staršem omogočala »oblikovati« genetsko razvitejše otroke (bolj odporne na bolezni, z atletskimi in nadpovprečno inteligentnimi DNK zasnovami) in bi bila dostopna samo bogatim, bi nastal vedno večji razkorak med »genetsko
obogatenimi« in »naravnimi«. To bi se lahko zgodilo že v eni generaciji, tako hitro, kot je mogoče razviti in dati na trg nove droge.
Terorizem in napake
V naslednjih dvajsetih letih se lahko zgodi, da zaradi terorističnih napadov ali napake umre na milijone ljudi. Sodobni teroristi, ki so versko zaslepljeni in fanatično predani svojim ciljem, predstavljajo resno grožnjo svetovnemu miru. Če jim pridejo v roke sredstva za množično uničenje (jedrska bomba, ki jo je možno s tovornjakom prepeljati kamorkoli, ali biološko-kemični bojni strupi), potem so lahko posledice nepredstavljive. Resno grožnjo predstavljajo tudi napake, do katerih lahko pride zaradi človeške malomarnosti pri delu v nuklearkah, ali pri delu z bojnimi strupi.
Energija
Prednost jedrske energije je, da hkrati rešuje dva problema: zaloge nafte in pregrevanje planeta. Toda zaradi varnosti (slabo vzdrževane nuklearke, nevarnost terorizma) bi bila bolj primerna možnost obnovljivih virov. Čeprav same vetrne turbine ne bodo zadoščale in spreminjanje sončne energije, je še vedno predrago in premalo učinkovito. Če pa bi lahko sončno svetlobo izkoriščali s pomočjo kakšne poceni in učinkovite snovi, ki bi sončno energijo spreminjala v električno, bi postala dostopna tako imenovana »vodikova ekonomija«, ki bi povsem spremenila
tudi avtomobilsko industrijo
(saj bi zamenjala avtomobile na bencin) in bi ugodno vplivala na okolje.
Podnebje
Podnebje je doživljalo naravne spremembe v vseh časovnih obdobjih, toda človeško poseganje v naravo je resno ogrozilo vsa ekološka ravnovesja. Pojavi, kot ozonske luknje, segrevanje ozračja zaradi učinka »tople grede«, ogrožanje biosfere in morij, so samo osrednji problemi, zaradi katerih bodo človeštvo v prihodnosti še bolj pestile poplave, viharji, suše in potresi. Zaradi naraščanja temperatur (povišanje za dve stopinji do l. 2100, kasneje pa še za tri stopinje) utegne priti do resnih klimatskih sprememb.
Računalništvo in ljudje prihodnosti
Miniaturizacija v računalništvu je že sedaj osupljiva, vendar je v resnici še zelo daleč od svojih teoretičnih meja. Današnji čipi se jedkajo v okviru mikronov (milijoninka metra), novi pa bi se delali v nanome-trih (milijardinki metra). Dolgoročno upanje je tudi da bodo sestavili nanostrukture in vezja »od spodaj navzgor«, tako da bodo povezali posamezne molekule in atome. Tako rastejo in se razvijajo živi organizmi. Te tehnike bodo omogočale, da bomo lahko povečali sposobnost človeških možganov z
vgrajevanjem računalniških vsadkov. Lahko bomo sposobni vključiti dodatni spomin in hitrejše (procesorsko)
obdelovanje podatkov. Možno pa bo dobiti tudi določena
znanja z neposrednim nalaganjem v možgane (injekcija »instantnega« doktorja znanosti na raznih področjih). Mikro na-nostroji bodo imeli tako zapleteno zgradbo kot virusi in žive celice. Lahko bodo mrgoleli v naših telesih, opazovali in merili ter celo opravljali mikroki-rurške operacije.
Naslednji korak bi bil obratno oblikovati človeške možgane, in sicer tako, da bi v stroj naložili misli in spomine ali jih umetno rekonstruirali. Ljudje bi s tem, ko bi se združili z računalniki, presegli biologijo in dosegli obliko nesmrtnosti. Tedaj bi bila lahko vsa človeška bitja potopljena v kiberprostoru, ki omogoča takojšnjo medsebojno komunikacijo in bi tvorila
skupno človeško zavest.
Raziskovanje vesolja
Robotika in miniaturizacija zmanjšujeta potrebe po poletih s človeško posadko. V prihodnjih desetletjih bodo okrog Zemlje krožili roji miniaturnih satelitov. Vesoljska plovila z zapleteno opremo bodo potovala po Osončju in ga raziskovala. V petdesetih letih bi lahko nastal živahen program za raziskovanje vesolja. Pri tem je bolj verjetno, da ga bodo vodili podjetniki in pustolovci kot pa vlade. Vsekakor se bosta poskušala
kolonizirati Mesec in Mars,
možno pa bo tudi življenje na
vesoljskih postajah.
Prihodnjič: Skrivnostna Mata Hari
Vi sprašujete. PIP svetuje.
Odbavčitev obresti
Lep pozdrav! Pred kratkim sem zasledil, da se je spremenil način obdavčitve obresti, zato bi želel podrobnejše informacije glede obdavčitve obresti.
Obdavčitev obresti je urejena v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ter je za njih značilno, da so obdavčene ločeno in se ne vključujejo v letno davčno osnovo za dohodnino. Dohodnina se plača od obresti, prejetih tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Načeloma je določeno, da so obdavčene vse obresti, razen tistih, ki jih ZDoh-2 izrecno izvzema. Na podlagi 82. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plačuje na naslednje obresti: obresti iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov; obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa; dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe; obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let, razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe; 50 odstotkov zneska obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z Zakonom o denacionalizaciji itd.
V kolikor z določili ZDoh-2 ni drugače določeno, davčno osnovo predstavljajo dosežene obresti. Skladno s 133. členom ZDoh-2 se seštevek davčnih osnov od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah zmanjša za 1.000 evrov. To dejansko pomeni, da se plača dohodnina na prejeti presežek obresti nad 1.000 evrov. V kolikor obresti izvirajo iz dolgoročnih naložb, se lahko obresti razdelijo na daljše časovno obdobje, pri čemer je potrebno to posebej uveljavljati na DURS-u.
Dohodnina od obresti se skladno s 151. členom ZDoh-2 za leto 2007 plačuje po 15-odstot-ni davčni stopnji, v prihodnjih letih pa po 20-odstotni stopnji in se šteje kot dokončen davek. Dohodnino od obresti mora izračunati plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja hkrati z obračunom obresti ali pa davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca.
Dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite se izračuna in plača na letni ravni, in sicer na podlagi napovedi zavezanca. Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, če skupni znesek teh obresti v davčnem letu presega znesek 1.000 evrov. Davčni organ mora izdati odločbo o višini dohodnine do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščitev Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko Številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
PIP
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 771 11 59 F 02 771 11 60
ptuJ@zavodplp.sl www.zavodpip.si
P	zaprto
T	08.00 - 15.00
S	08.00 - 17.00
Č	08.00 - 15.00
P	zaprto
Brezplačna objava
Torek, 15.januar
Danes goduje Pavel.
1622 se je rodil francoski komediograf Jean-Baptiste Poquelin, imenovan Moliere, eden največjih dramskih piscev vseh časov. 1791 se je rodil avstrijski dramatik Franz Grill-parzer.
1809 se je rodil francoski ekonomist in filozof Pierre Joseph Proudhon utemeljitelj "filozofije dela". 1917 so v Avstro-Ogrski monarhiji izbruhnile delavske stavke, v katerih so tisoči delavcev protestirali proti vojni.
1884 se je rodil v Kranjski Gori slovenski mladinski pisatelj Josip Vandot.
1919 sta bila ubita ustanovitelja nemške komunistične partije Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht.
1919	je Narodna vlada Kraljevine SHS določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.
1920	je vlada Kraljevina SHS sprejela načrt o zamenjavi kron in dinarjev v razmerju 4:1.
1923 so se začele v Julijski krajini prve povojne občinske volitve.
1992	je takrat enajst držav članic Evropske unije, dva dni po priznanju Vatikana priznalo Slovenijo in Hrvaško kot samostojni državi.
1993	je postala Slovenija članica Mednarodnega monetarnega sklada.
2007 je Slovenija v celoti prevzela novo plačilno sredstvo evro. Sreda, 16. januar Danes goduje Marcel
1547 so okronali v Moskvi za prvega ruskega carja 17-letnega moskovskega velikega kneza Ivana IV. Groznega.
1878 se je rodil v Ročinju ob Soči slovenski skladatelj Vinko Vodopivec.
1783 je Jožef II. izdal patent o zakonu, s katerim je poroka postala posvetni dogovor med dvema partnerjema.
1901	so položili temeljni kamen za Zavode sv. Stanislava v Ljubljani.
1947 je Ustavodajna skupščina Slovenije sprejela prvo slovensko ustavo.
1984 smo dobili Slovenci nov prevod Svetega pisma Nove zaveze in to naravnost iz hebrejskega in grškega izvirnika.
1917 se je ameriški predsednik Wilson odločil za
poseg v prvo svetovno vojno.
1957 so odprli v Liverpoolu Cavern Club, kjer je
začela s svojo uspešno kariero tudi skupina The
Beatles.
1962 so začeli snemati prvi film o tajnem agentu njenega veličanstva 007 Jamesu Bondu, Dr. No. 1969 so sovjetski vesoljci prvič združili dve vesoljski ladji s človeško posadko. 1996 so bile po 25 letih v Ljubljani zopet študentske demonstracije. Četrtek, 17. januar Danes goduje Anton. 395 je umrl rimski cesar Teodozij I. 1600 se je rodil v Madridu l največji španski baročni dramatik Pedro Calderon de la Barca. 1706 se je rodil ameriški fizik, pisatelj, predvsem pa politik Benjamin Franklin, borec za neodvisnost ZDA.
1773 je odprava angleškega raziskovalca Jamesa Cooka z ladjama Resolution in Adventure prvič prekoračila polarni krog.
1990	so na zborovanju Demosa soglasno izvolili za predsednika dr. Jožeta Pučnika.
1919 je na zborovanju zaupnikov SLS dr. Korošec razgrnil poglede SLS na narodne probleme. 1934 je izšel je zakon o obvezni telesni vzgoji v šoli po sokolskih načelih.
1944 sta Tito in Šubačič na Visu podpisala sporazum o ustanovitvi jugoslovanske begunske vlade.
1947	so ustanovili v Gorici Slovensko demokratsko zvezo, ki je združevala tako liberalno kot katoliško smer.
1942 se je rodil Mohamed Ali, boksarski prvak v težki kategoriji, ki je dal neizbrisen pečat boksu. 1949 je izšel v mariborskem Večeru članek o procesu proti skupini kmečkih posestnikov - ku-lakom.
1955 so splovili prvo jedrsko podmornico na svetu Nautilus.
1959 je z združitvijo Senegala in Francoskega Sudana nastala nova država Mali. 1966 je na Palomaresom v Španiji trčil ameriški bombnik s preskrbovalnim letalom in se zrušil. V bombniku so bile štiri jedrske bombe.
1991	se je z množičnim bombandiranjem Iraka in Kuvajta začela prva zalivska vojna.
Petek, 18. januar Danes goduje Marjetka.
1654 so predstavniki ukrajinskih kozakov in ruskega carja Alekseja podpisali sporazum- Z njim je svet ukrajinske kozaške vojske podredil Ukrajino ruski nadoblasti.
1689 se je rodil Charles de Montesquieu, eden največjih francoskih filozofsko-političnih pisateljev.
1778 je britanski raziskovalec James Cook odkril Havajske otoke.
1886 se je rodil v Šmihelu nad Mozirjem slovenski književnik in prevajalec Vladimir Levstik.
1902	je komisija ZDA izbrala Panamo za kopanje prekopa, ki bo povezoval Atlantski in Tihi ocean. 1912 je angleški raziskovalec Robert Falcon Scott dosegel južni tečaj.
1914 se je rodil v Povljah na Gorenjskem poveljnik vaške straže Anton Perne. 1919 se je začela v Versaillesu mirovna konferenca po 1. svetovni vojni.
1919 se je v Versaillesu začela mirovna konferenca, na kateri je sodelovalo 27 držav zmagovalk v prvi svetovni vojni.
1928 je goriški prefekt razpustil upravne organe Zadružne zveze v Gorici.
1948	je Oddelek za javni nadzor v Sloveniji izdal poročilo, v katerem je bilo zapisano, da je treba
neproduktivni del naše obrti, kamor so uvrščali peke, mlinarje, mesarje odpraviti, ker samo špekulirajo, prekupčujejo in skrivajo zaloge.
1990	je bil v Mariboru ustanovni zbor stranke Sivi panterji.
1991	so ustanovili v Sloveniji gorsko enoto milice.
1993 so Slovenski krščanski demokrati sprejeli koalicijski sporazum z liberalnimi demokrati. 1998 je papež Janez Pavel II. imenoval za kardinala torontskega nadškofa dr. Lojzeta Ambrožiča. 2001 so odprli v ljubljanskem Kliničnem centru novo očesno kliniko. Sobota, 19. januar Danes goduje Marij
1531 je kralj Ferdinand povzdignil tabor Sv. Križ v Vipavski dolini v mesto. 1629 je umrl perzijski šah Abas I. Veliki. 1736 se je rodil škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi zares uporabni parni stroj. 1876 se je rodil v Premu slovenski pesnik Drago-tin Kette. Bil je predstavnik slovenske moderne. 1809 se je rodil Edgar Allan Poe, najpomembnejši ameriški lirik, novelist in literarni teoretik. 1884 je v Ljubljani kot šesti slovenski odvetnik odprl svojo pisarno slovenski pisatelj in politik Ivan Tavčar.
1899 je postal goriški nadškof Jakob Missia prvi kardinal slovenskega rodu.
1951	je Prezidij ljudske skupščine FLRJ izdal enostranski ukaz s katerim je bilo končano vojno stanje z Republiko Avstrijo.
1962 je slovenski politični vrh na seji izvršnega komiteja ZKS razpravljal o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji.
1989	so v Jugoslaviji izvolili nov Zvezni izvršni svet pod vodstvom hrvaškega komunista Anteja Markovica.
1943	se je rodila ameriška pevka Bluesa in Ikona hipijevskega gibanja v 60. letih 20. stoletja Janis Joplin.
1979 so v Nemčiji prenehali izdelovati izredno popularni avtomobil volkswagen. 1995 so po zagrizenih tritedenskih bojih zavzele ruske čete predsedniško palačo v mestu Grozni, prestolnici odpadniške republike Čečenije. 2001 so zaradi podpore talibanskega režima teroristu Osami bin Ladnu začele veljati sankcije ZN proti Asfganistanu. Nedelja, 20. januar Danes goduje Boštjan.
1760 se je rodil v Gradcu slovenski zdravnik kirurg Vincenc Kern.
1852 so v Mariboru slovesno odprli novo gledališče.
1887	je Janez Evangelist Krek v Slovencu objavil razpravo o dvoboju.
1888	je začela izhajati v Ljubljani katoliška revija za leposlovje, umetnost in znanost Dom in svet. 1919 je Ministrski svet Kraljevine SHS v Beogradu odločil, da bo imela Slovenija v 298 članskem začasnem narodnem predstavništvu 32 zastopnikov namesto 38 kot so sprva govorili.
1919 je regent Aleksander Karadordevic imenoval Deželno vlado za Slovenijo. 1929 so bile v Kraljevini SHS razpuščene vse politične stranke ker naj bi bile krive nacionalnih sporov.
1931 so ustanovili v Zagrebu Zvezo jugoslovanskih emigrantskih društev v Jugoslaviji. 1946 je odstopil prvi povojni predsednik Charles de Gaulle.
1952	je na "spontanih demonstracijah" v Novem mestu, kot so to imenovale oblasti, ekstremist polil z bencinom in zažgal ljubljanskega škofa Antona Vovka.
1961 je postal John F. Kennedy 35. predsednik ZDA.
1981 so iranske oblasti po 444-dnevni blokadi ameriškega veleposlaništva izpustile 52 ameriških talcev.
1990	se je začel v Beogradu 14. izreden kongres ZKJ.
1992	so imenovali poveljstva učnih centrov Teritorialne obrambe Cerklje ob Krki, Kranj, Postojna, Ljubljana, Vrhnika, Slovenska Bistrica ter pozneje še Ptuj.
Ponedeljek, 21. januar
Danes goduje Neža.
1597 sta prišla v Ljubljano sta prišla prva dva jezuita.
1842 se je rodil v Planici nad Framom slovenski publicist, mecen in vzgojitelj dr. Pavel Turner. 1883 so ustanovili v Celju ustanovili Zvezo slovenskih posojilnic.
1895 se je rodil španski modni kreator Cristobal Balenciaga.
1907 so ustanovili v Mariboru so ustanovili Slovensko kmečko zvezo.
1919 so sprejeli v Dublinu resolucijo o neodvisnosti Irske.
1921 je bila ustanovljena Komunistična stranka Italije, h kateri je pristopila velika večina slovenskih in hrvaških socialistov iz Julijske krajine. 1921 je umrl slovenski politik, pisatelj in praktični jezikoslovec Luka Svetec. 1923 je bila v Ljubljani ustanovljena Socialistična stranka delovnega ljudstva. 1942 so nemške čete pod vodstvom generala Rommla začele novo ofenzivo v zahodnoafriški pščavi.
1944	so začeli Britanci in Američani z akcijo Nasedli kit in se v noči od 21. na 22. januar 1944 izkrcali pri Anziu, mestecu ob Tirenskem morju.
1945	je Narodni odbor za Slovenijo sprejel odredbo o ustanovitvi Slovenske narodne vojske, v katero so vključili vse domobranske formacije. 1950 so v ameriški zvezni država Indiana z zakonom prepovedali prodajo knjig o Robinu Hoodu in jih odstranili iz vseh šolskih in javnih knjižnic.
AvtoD£OM
Volvo XC70 je robustnejša izvedba karavana V70
Pri Volvu se radi pohvalijo, da so pred več kot pol stoletja izdelali prvega karavana, in čeprav se okusi kupcev spreminjajo, karavanski volvo ostaja paradni konj njihove prodaje in tudi ugleda. XC70 zato pri zasnovi in obliki ne ponuja večjih presenečenj, temelji na tehniki limuzine S80 in ostaja že od daleč prepoznaven karavan višjega srednjega razreda. Čeprav ne ponuja zračnega vzmetenja (kot nekateri konkurenti), pa zagotavlja svojevrstno doživetje med vožnjo in skandinavsko izvirnost.
Švedi so bili v Evropi dolgo časa priljubljeni z oblikovno zadržanimi družinskimi karavani, pri katerih so bili prostor, praktičnost ter varnost osrednje teme, ostalo ni bilo tako pomembno. Danes je prostor še zmeraj pomemben, ampak za uspeh ni več dovolj le ogromen prtljažnik. Razvoj terenske različice XC70 sega v leto 2000, ko je bil predstavljen karavan V70. Švedski oblikovalci so karavana dvignili od tal, mu dodali štirikolesni pogon z bolj robustno zunanjostjo in ustvarili XC70. In če je takratni
model še vzbujal nezaupanje kupcev, je danes jasno, da se je Volvova formula križanja karavana s terencem prijela - ne le zaradi večjih prodajnih številk, ampak tudi zaradi številnejših tekmecev.
Ne vem, ali se boste strinjali z mano, ampak volvo je volvo, ne glede na avtomobilski razred ali svojo velikost. Tako dosledno, kot se oblikovalske filozofije držijo Skandinavci, se je redko katera druga avtomobilska znamka, kar pri XC70 pomeni prepoznavnost in domačnost kljub posodobljeni obliki vozila. Avtomobil ima opazne terenske karoserijske dodatke, ki so po novem v barvi karoserije, bolj funkcionalni, dajejo robustnejši videz in hkrati ščitijo površino vozila pred odrgninami.
Zadnja klop je pridobila nekaj dodatnih centimetrov v predelu za noge, a se bodo še naprej najudobneje vozili tisti, ki sedijo spredaj. Sedeži niso prav nič športno ukrojeni, ampak namenjeni za čim manj stresno premagovanje razdalj. »Lebdeča« armaturna plošča je oblikovana v novodobnem slogu Volva, kar pomeni, da je zelo tanka, za njo pa je še nekaj prostora za drobnarije. Gumbi ne predstavljajo nekega presenečenja, ampak zvestobo znamki s švedsko logičnim razporedom in izkušnjami iz letalstva, zato je njihova uporaba povsem preprosta.
Prtljažnik, ki uspe pospraviti od 575 do 1600 litrov, je nekoliko zrasel, a je še naprej plitek in oglat. Med dvema večjima novostma volva XC70 naj omenim udobno funkcijo daljinskega zapiranja in odpiranja prtljažnih vrat ter deljivo zadnjo klop v razmerju 40/20/40. S pritiskom na vzvod se naslonjala pospravijo v povsem ravno dno vozila.
K znamki Volvo že od nekdaj sodijo najsodobnejši varnostni dodatki in XC70 ni izjema. Med drugim ima vgrajen sistem, ki v zahtevnih prometnih situacijah prekine zunanje telefonske klice in tako ohranja ustrezno voznikovo zbranost ter pozornost. Ob vsej najsodobnejši opremi za pasivno varnost velja omeniti sistem BLIS, ki z lučkama pri stranskih vz-
vratnih ogledalih opozarja na vzporedno vozeče avtomobile, ki bi se lahko znašli v mrtvem kotu pogleda voznika. Naslednji je radarski tempomat, ki samodejno zavira in pospešuje v primeru počasneje vozečih avtomobilov spredaj. Deluje nad hitrostjo 15 km/h in se v primeru stoječe kolone ne odzove s popolnim ustavljanjem - za to mora še naprej poskrbeti voznik sam. Dodatni funkciji sta nastavitev razdalje do sprednjega vozila, ki naj jo ima avtomobil, in opozorilni sistem, ki tudi v primeru izključenega tempomata ob prehitrem približevanju vozilu spredaj sproži utripanje rdečih lučk na armaturni plošči pred voznikom. Zraven tega se oglasi tudi zvočno opozorilo. Skratka, vse je podrejeno varnosti in najbrž je odveč zapisati, da ima XC70 vgrajenih osem zračnih blazin ter že uveljavljene sisteme ABS, ESP, BA, EBD in ASR. Če do trka vendarle pride, elektronika prekine dovod goriva in električnega toka ter odmakne stopalke in volan!
Volvo XC70 je robustnejša izvedba karavana V70, zato imata avtomobila tako kot doslej precej skupnega. XC70 izstopa z bolj terenskim videzom in po zaslugi nove sredinske haldex sklopke, ki moč in navor po potrebi deli med oba kolesna para, z lahkoto premaga kakšen blaten kolovoz, a verjetno se bo vendarle večino časa vozil po asfaltiranih cestah. Nekaj tehničnih rešitev si deli še z vol-vom S80, dele podvozja pa tudi s Fordovima enoprostornežema S-maxom in galaxyjem.
Volvo XC70 (doslej) na naših cestah ni bil ravno pogosto opažen avtomobil, v zadnji izvedbi je postal atraktiven model, ki je znova vrhunsko varnostno opremljen, pa še dobro izgleda. Seveda to pomeni, da si ga bodo lahko privoščili tisti z nekoliko debelejšimi denarnicami, saj varnost in kvaliteta nista poceni.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Oskrba rane (2. del)
Samooskrba opeklin
Ocena opeklin je zelo zahtevna, saj zajema vzrok, obseg, globino in lokacijo opekline. Ce gre za opekline večjega obsega na obrazu, dimljah, nogah, rokah in velikih sklepih ali če so opečeni otroci mlajši od dveh let, je nujen obisk zdravnika.
Za samooskrbo so primerne le manjše termične oziroma sončne opekline, kjer je prizadet samo epidermis - opekline 1. stopnje. Opečeno mesto čim prej začnemo hladiti pod mrzlo tekočo vodo (ledu ne uporabljamo). Nato lahko uporabimo pripravke, ki vsebujejo lokalni anestetik, antihistaminik, učinkovine za boljše celjenje, predvsem pa takšne, ki delujejo hidratantno (hidrogel) in po potrebi vse skupaj prekrijemo z netkano oblogo - pri uporabi hidrogela rano pokrijemo s pol-propustnim filmom. V kolikor v sedmih dneh ni izboljšanja oziroma rana ne zaceli, je potreben obisk zdravnika. Sodobne obloge
Sodobne obloge zagotavljajo kronični rani optimalne možnosti za zdravljenje, obenem pa omogočajo bolniku višjo kakovost življenja. Predstavljajo velik napredek v procesu celjenja ran, in sicer:podpirajo in pospešujejo naravne procese celjenja, vzdržujejo vlažno
okolje in primerno temperaturo rane, na rani ne puščajo ostankov, ne povzročajo bolečin in poškodb novo nastalega tkiva ob prevezi, ne povzročajo maceracije kože v okolici rane, so ustrezno vpojne, so pol-prepustne - prepuščajo pline in omogočajo dihanje rane, vendar ne prepuščajo tekočin, izločkov in bakterij. Sodobne obloge omogočajo preveze na več dni, kar je zelo pomembno za celjenje rane, saj mora potekati čim bolj nemoteno. Večina pa jih zahteva še sekundarno oblogo.
Sodobne obloge na podlagi trenutno veljavne klasifikacije delimo na:
1.	alginate: za oskrbo površinskih ran in globokih ran z zmernim izločanjem, ki so lahko tudi okužene, tudi za oskrbo ran s kapilarno krvavitvijo
2.	hidrogele: za hidriranje, mehčanje in odstranjevanje suhih, vlažnih mrtvin in za pospeševanje celjenja pri vseh kroničnih ranah
3.	hidrokapilarne obloge: za različne kronične in akutne rane s šibkim do zelo močnim izločanjem v vseh fazah celjenja (razjede goleni in razjede zaradi pritiska)
4.	hidrokoloide: za različne rane s šibkim do zmernim izločanjem v vseh fazah celjenja,
:
Foto: Črtomir Goznik
Katja Vrabl, mag. farm.
tudi za zaščito kože
5.	kolagene: za oskrbo ran v vseh fazah celjenja, posebej pri zaostalem in nazadovalnem celjenju
6.	nelepljive kontaktne mrežice: primerne so za zaščito dna rane in granulacijskega tkiva
7.	obloge z dodatki:
•	obloge s klorheksidin acetatom: za oskrbo okuženih ran
•	obloge iz poliestra, umetne svile z dodanim srebrom: preprečujejo vdor bakterij v rano
•	obloge/polnila z NaCl: za rane z močnim izločanjem v fazi čiščenja
•	obloge s povidon jodom: za oskrbo ran, ki so obložene z bakterijami, kolonizirane, kontaminirane s patogenimi mikroorganizmi ali okužene
•	obloge z aktivnim ogljem: za oskrbo kontaminiranih in okuženih ran z neprijetnim vonjem
•	obloge z aktivnim ogljem in srebrom: za kronične rane, ki so kontaminirane s patogenimi mikroorganizmi, kolonizirane ali okužene in imajo neprijeten vonj
•	obloge/polnila z Ringerjevo raztopino: za rane, ki zahtevajo aktivno čiščenje
8.	obloge z mehkim silikonom: za različne rane z zmernim do močnim izločanjem v vseh fazah celjenja, za zelo boleče rane ter za rane z zelo ranljivo in ogroženo kožo v okolici
9.	poliuretanske pene/membrane: za rane s šibkim, zmernim do močnim izločanjem v vseh fazah celjenja
10.	poliuretanski filme: za zaščito ogrožene kože in oskrbo površinskih ran brez ali s šibkim izločanjem, za oskrbo po-operativnih ran
11.	resorbtivne terapevtske obloge: za oskrbo vseh kroničnih ali akutnih ran, ki težko celijo in za krvaveče rane.
Vse naštete sodobne obloge so že v uporabi, vendar je potrebno dobro poznavanje njihovega delovanja in prava ocena tipa rane. Zato pred uporabo večine teh oblog svetujemo posvet z zdravnikom. Ob pravilni oskrbi rane, vključno z uporabo primerne sodobne obloge, bo čas celjenje bistveno krajši in s tem bistveno izboljšana kvaliteta življenja bolnika s kronično rano. Katja Vrabl, mag. farm.
Lekarna Ptuj
Moje cvetje
Prvi koraki v novem letu
Novo leto je že pozabljeno, večinoma smo že vsi s celotnimi možgani v novem delovnem letu. Mnogi že pospravljajo božična drevesca.
Tisti, ki ste okrasili odrezane smrečice, uporabite iglice za zastirka okoli rastlin, ki ljubijo kislo zemljo: rododen-droni, vrese, potonike, hortenzije in iglavci. Če imate doma drobilec komposta, lahko razrežete in v ta namen uporabite celo smrečico z deblom vred.
Tisti, ki ste si omislili žive smrekice v lončkih, jih dajte čimprej na prosto, letos lahko gredo kar naravnost ven. V toplem prostoru se bodo zbudile in pričele novo rast, potem pa bo prehod na prosto težji. Nekateri ste ubogali moj nasvet in imate zanje že pripravljene sadilne jame, pa jih boste kar posadili. V jamo lahko damo smrečico kar v loncu - leto ali dve se to obnese, tako jo naslednje leto lahko spet uporabimo. Po dveh letih pa jo moramo presaditi v večji lonec. Če je to že potrebno, potem jo imamo v loncu zunaj na prostem do marca, za presajanje je sedaj še prezgodaj. Za taka drevesca, ki so posajena v loncu, pa vseeno tudi v zemlji, je potrebno poleti nekoliko bolj skrbeti v času suše, saj imajo zelo omejene možnosti iskanja vode v tleh.
Balkonsko cvetje
Zdaj bomo posvetili večjo pozornost potaknjencem, ki smo jih naredili jeseni. Daljši dan in višje temperature bodo kmalu povzročili, da bodo sokovi pričeli hitreje krožiti po rastlinah. Zato jih je potrebno redno pregledovati in porumenele liste sproti odstranjevati. Razpadanje odmrlih listov lahko povzroči gnitje rastlin.
Takoj, ko so rastline prevelike, jim odščipnemo vrhove. Tako bomo vzgojili razvejano sadiko, ki bo že v aprilu imela več lepo razvitih cvetov. Do živega ji ne bodo mogli tudi spomladanski dež in močnejši veter.
Če opazite, da rastline že pešajo v rasti, jih presadite v svež substrat in večje lončke. To seveda še niso končna korita, v katerih nam bodo krasile balkone in terase, ampak samo novi, večji lončki. Bolje je tako presajanje, kakor prezgodnji pričetek gnojenja ali dognojevanja. Če gnojimo napačno, lahko pokvarimo strukturo substrata in naredimo z gnojenjem več težav kakor koristi. Nov lonček naj bo večji od starega, tako tudi avtomatsko razmaknemo rastline, da imajo dovolj zraka in prostora za lepšo rast in razvoj. Tako presajanje je dobrodošlo za vsak potaknjenec in je zelo koristno za rastline.
Če za presajanje ni prave volje ali časa, potem je potrebno razmakniti lončke, ko se rastline pričnejo prepletati in druga drugo prekrivati. V gneči bomo vzgojili sadike s krhkimi, predolgimi in tankimi stebli, ko bodo omagale ob prvem vetru. Taka stebla tudi niso sposobna nositi veliko cvetja, zato ga rastlina niti ne bo nastavila.
Sedaj je tudi čas, da porežemo in skrajšamo kitajske hi-biskuse. Posebej starejše sorte imajo to slabo lastnost, da radi poženejo dolge enoletne veje. Ker so cvetovi samo na koncih teh vej, jih je seveda tako manj. Tudi če so rastline na toplem in še vedno cvetijo, naj se vam ne smilijo in le pogumno skrajšajte veje tudi za polovico in več. Vsaka porezana veja se bo razrasla v vsaj tri vrhe, če ne več, tako bo cvetov veliko več. Obenem preverite, ali se na listih ali vejah niso razvili škodljivci. Daljši in toplejši bodo dnevi, pogosteje bo potrebno tako preverjanje.
Mnogim ob takem rezanju poka srce, posebej zato, ker velikokrat na koncu vej obstaja večje število popkov. A spomnite se, kako lep je gost in košat grm s cvetovi, kako pa zgleda grm z dolgimi vejami, na katerih so le na koncih cvetovi. Pa bo lažje.
Porežemo tudi oleandre, če so postali preveliki ali pre-redki. Predvsem pri oleandrih je dokaj pomembno, da to storimo čimbolj zgodaj. Porabili bodo namreč nekaj časa, da se obrastejo, zato bodo zacveteli bolj pozno. Če pa to storimo prepozno spomladi, potem je cvetenja zelo malo. Porežemo, odrežemo tudi vse semenske zasnove, če so nastale na rastlinah. Ne režemo pa ostankov cvetja, če se niso oplodili, ker tam nastanejo novi popki. Tako se bomo poleti spet veselili neumornega cvetenja teh mediteranskih rastlin.
Prikrajšamo tudi bugenvileje. Pustimo samo čepke lanskoletnih tankih poganjkov. Nikakor pa ne režemo krom-pirjevk, ker bodo v nasprotnem primeru cvetele zelo pozno.
Miša Pušenjak
OŠ Ivanjkovci
Božično-novoletne delavnice
Mesec december je najlepši čas v letu, čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. December je čaroben čas želja, ko se družimo v dobrih mislih, toplih objemih in v duhu prijateljstva. V duhu prijateljstva smo ustvarjali tudi učenci OŠ Ivanjkovci v božično-novo-letnih delavnicah, in sicer 3.
decembra 2007.
Vsak razred je ustvarjal drugačne božične motive. Preden smo pričeli z delom v delavnicah, smo se vsi učenci šole zbrali v šolski avli, kjer nas je pozdravila ravnateljica, učenci pa so za nas zaplesali. Učiteljici Zdenka Rakuša in Mojca Grula sta vsakemu razredu podarili paket, ki jih je
na naši šoli pustil Božiček.
Na vsakem paketu je bila napisana lepa misel, v paketu pa je bil material za delavnice. Po uvodni prireditvi smo vsi učenci odšli v svoje razrede, kjer smo začeli z izdelavo motivov. Prvi razred je ustvarjal izdelke iz pisanih kosmatih žičk, drugi razred je izdeloval snežake iz vate, tretji in osmi razred sta izdelovala mobile za hodnik, četrti razred pa je užival ob pisanju lepih misli. Iz petega razreda so zadišali okusni piškoti božičnih oblik, šesti razred je sladkal jabolka in pripravil odišavljene poma-
ranče, ki so sedaj kot okras na mizah v naši jedilnici. Sedmi razred je na hodniku ustvaril zasneženo vas. Največji na šoli pa so okrasili okolico šole in okna.
Ko smo z delavnicami zaključili, smo priredili zaključno prireditev. Na prireditvi smo uživali ob različnih zvokih božične glasbe. Med prireditvijo nas je obiskal tudi Božiček, kateri nam je zaželel lepe praznike ter nas opomnil, da moramo ubogati starše in biti pridni!
Naj na koncu tudi vam, drage bralke, dragi bralci, v imenu vseh iz OŠ Ivanjkovci zaželim lepoto tišine, veličastnost sončnega vzhoda, skrivnost teme, moč plamena, ljubezen, ki je osnova vsega. Pa srečno!
Katja Špiclin Kodelič, 8. razred, šolsko novinarstvo
Foto:Katja
Foto:Katja
OŠ Ivanjkovci
Poklicno popoldne
V okviru poklicnega usmerjanja osnovnošolcev smo dne 08. 01. 2008 na naši šoli gostili srednje šole, katere so učencem predstavile svoje programe. Predstavile so se: Gimnazija Ormož, Srednja gradbena šola Maribor, Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj, Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj, Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj in Srednja zdravstvena šola Murska Sobota. Učencem so predstavile delo in življenje na šolah, in tako učencem približale poklice, za katere izobražujejo. Učenci in starši so bili nad takšnim načinom predstavitve navdušeni, saj so
si pridobili mnogo informacij, ki jim bodo pripomogle k izbiri poklica.
Da je odločitev za srednjo šolo danes težja kot pred leti se zavedajo tudi učenci. Namreč ni pomembno le da se vpišeš, pomembno je, da j program tisti, ki učenca veseli, privlači, v katerem se najde v svojem nadaljnjem poklicnem življenju saj bo v aktivnem času oz. delovni dobi preživel povprečno 30 let. Pri vseh teh dejavnosti pa nista povezana tudi povpraševanja in ponudba, predvsem v smislu ponudbe delovnih mest, trga se glede tega prilaga prepočasi in v tem se naj mladi
znajdejo.
Pa še znanje. Ali ga res imamo dovolj ali imamo tisto zanje, ki ga v poklicu rabimo, so z našim znanjem zadovoljni delodajalci. Vse kar slišimo praviloma ne, to najbrž pomeni da je tudi na tej stopnji prilagajanje prepočasno ali pa smo omejeni z
okviri. Vendar če se potrdimo, bomo uskladili povpraševanje in ponudbo, znanje in pričakovanja in stopili izven okvirov in vse to si želi generacija učencev, ki bo že v naslednjem šolskem letu kovala poklicno pot, in šola jih pri tem podpira.
Tina in Brigita
Najdi.si
Novi zmagovalci solskega tekmovanja v spletnem iskanju
Šolsko tekmovanje v spletnem iskanju, ki ga organizira najbolj obiskana slovenska
spletna stran Najdi.si ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport, je dobilo nove mesečne
I ÎOI.SKO LtTG 3«T*10M '
Osnovna šola Velika Nedelja Informacije za stike:
TMSHIIL 02Ï136ÎWJ FAX: C!71Î5!05
QatalataL iiaailka " Ii FIT I.'.»if r?.[..«..'-I j1 . ZfJTKi.L-' M.SU'jl K l.i.r.r .= J' :iHii.']iiK.' J^ niuTWCJjiW. C ■: : .n;'p : • katnal. J0.il -CMruaiiia
Poinilnaafo,:
J .'.- i M. : 'i
VibkaNMajali
..Vil i in .H nar.T il—.-IJ'T^I' I-
L KTwirikfavnfllsfa.
Hjj^tirrcraliUOljbitiïTtbi
Ci ja nI, je na TT-.nr .-i. j -r
(F.Tntfnlh]
OBVESTILA. KOVICE. AKTUALNO
h j*. I.1 -^.MI.IJ. JEWLMI KOLEDAR. Itrr	Î? ..¡n FT:.|
r -... . .. 1.1: il. ... n nt.. ..n-.. .in -
rTil : m '|V T m	ki .nI
f 111!. tahif ni : =
WJl i . 1 '[.'-Im .Mu nnik',
MiruW^I^OIMB
' -.n rii-yu-y ^i n- i-'-........ ■■ .T*i'i .
tot ]( O krwiu j I Ahaia^ao - f^r^atila 1 f htam.
Vir: http://www.o-vn.mb.edus.sl/net_02_03/lndex.htm
zmagovalce. V mesecu novembru je prek nameščenega Najdi.si iskalnega okvirja na spletni strani sodelujočih šol več kot 100 iskanj zbralo 82 osnovnih in srednjih šol, v mesecu decembru pa 75 šol.
Zmagovalni šoli meseca novembra sta Osnovna šola Velika Nedelja (http://www. o-vn.mb.edus.si/net_02_03/ index.htm) in 3. gimnazija Maribor (http://www.s-3gim. mb.edus.si/staro/jedro/Defa-ult.htm).
Zmagovalni šoli meseca decembra sta Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro (http://www2.arnes.si/~osljs-mar1s/lokacija1.htm) in Gimnazija in ekonomska srednja
šola Trbovlje (http://www. gess.si/index_najdi.html)
Najdi.si bo vsem do zdaj izžrebanim šolam podaril moderno računalniško opremo.
Šolsko tekmovanje v spletnem iskanju se bo uradno zaključilo 31. marca 2008, ko bo Najdi.si razglasil končnega zmagovalca, eno osnovno in eno srednjo šolo, ki bosta v štirih ali več mesecih prek svoje spletne strani vsak mesec presegli 100 iskanj po slovenskih spletnih vsebinah. Šola bo tako postala zmagovalec v spletnem iskanju!
Podrobnejše informacije o tekmovanju najdete na spletni strani: www.najdi.si/solsko-tekmovanje
Zanimivosti
V Južnoafriški republiki s poljubi proti oblastem
Johannesburg, 11. januarja (STA) - Na tisoče najstnikov iz Južnoafriške republike bo proti novemu zakonu, ki mlajšim od 16 let prepoveduje kakršnekoli spolne dejavnosti, vključno s poljubljanjem in objemanjem, v soboto protestiralo z množičnim poljubljanjem po vsej državi, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Po pisanju časopisa Star je na tisoče mladih iz Južnoafriške republike nad novim zakonom o spolnih prekrških ogorčenih. Po njihovih izjavah na spletnem forumu, ki ga povzema časopis, gre pri zakonu za še eno neumno zadevo, ki se vmešava v zasebna življenja ljudi. V znak protesta so v različnih mestih po vsej državi napovedali akcije množičnega poljubljanja, je poročala državna televizija SAFM. Zakon, ki ga je sredi decembra lani odobril predsednik Thabo Mbeki, vsebuje celo vrsto določb o sporazumnih in nesporazumnih spolnih dejavnostih, mišljen pa je kot preventivni ukrep proti mladoletnih nosečnostih. Številne organizacije so zakon že označile za smešnega.
Zaradi neplačanih računov izklopili prisluškovanje FBI
Washington, 11. januarja (STA) - Ameriška telefonska podjetja bolj zanima denar kot domoljubje, saj so zveznemu preiskovalnemu uradu FBI zaradi neplačanih računov izklopila prisluškovanje kriminalcem in osumljenim teroristom. To je le ena od ugotovitev revizije generalnega inšpektorja pravosodnega ministrstva ZDA Glenna Fi-nea, ki so jo deloma objavili v četrtek.
Kot je še ugotovila revizija, ima FBI povsem neustrezen in zastarel sistem nadzora nad denarjem, ki se uporablja za tajne operacije, zaradi zmede pa prihaja tudi do kraj. Ena od uslužbenk FBI je leta 2006 priznala, da je ukradla 25.000 dolarjev sredstev namenjenih za razne tajne operacije, kot so prisluškovanja, plačevanje ovaduhov in podobno. Najbolj nerodna pa je ugotovitev, da FBI ne plačuje telefonskih računov, zaradi česar jim telefonska podjetja izklapljajo zveze. FBI osumljencem prisluškuje s pomočjo telefonskih podjetij. Kot še razkriva revizija, v enem od uradov FBI v ZDA, ki ostaja neimenovan, niso plačali kar 66.000 dolarjev in so jim porezali žice. Pomočnik direktorja FBI John Miller je ob objavi poročila zatrdil, da si prizadevajo urediti zadeve in povečati nadzor nad porabo. Objavili so sicer le del poročila generalnega inšpektorja, saj vodstvo FBI zaradi "nacionalne varnosti" vsega ni obelodanilo.
Pirati najbolj navdušili ameriško občinstvo
Los Angeles, 10. januarja (STA) - Junaka Piratov s Karibov Johnny-ja Deppa in oskarjevko Reese Witherspoon so na skromni podelitvi nagrad "People's Choice Awards" v noči na sredo razglasili za najboljša filmska igralca po oceni ameriškega občinstva. Dobitnike nagrad v 38 kategorijah izbira občinstvo neposredno prek spleta, je poročala nemška agencija dpa.
Zaradi stavke hollywoodskih scenaristov podelitev ene najpomembnejših televizijskih in filmskih nagrad, "People's Choice Awards", ni potekala v živo, ampak so predvajali le posnetek oddaje, ki jo je v studiu CBS brez občinstva vodila Queen Latifah. Nagrajenci se oddaje niso osebno udeležili, ampak so le izrazili podporo stavki scenaristov, ki traja že dva meseca.
Največ nagrad so letos poželi Pirati s Karibov: Na robu sveta. Zvezdnik filma Johnny Depp je že tretje leto zapored prejel nagrado za najboljšega filmskega igralca, Keira Knightley pa je razglašena za najboljšo akcijsko igralko. Film, ki se je na lestvici najboljših filmov uvrstil na tretje mesto, je slavil tudi kot najboljša trilogija. Občinstvo je za najboljšo filmsko igralko razglasilo Reese Witherspo-on, komedijant leta pa je postal Robin Williams. Nagrado za glavno žensko vlogo je dobila Drew Barrymore, za glavno moško vlogo pa Joaquin Phoenix. Akcijski junak leta je Matt Damon. Gledalci so za najboljšo dramo izbrali film Harry Potter: Feniksov red, najboljša komedija je Napumpana, Shreck Tretji pa je izbran za najboljši družinski film.
Najboljša televizijska igralka je Katherine Heigl, igralec pa Patrick Dempsey, oba zvezdnika serije Talenti v belem. Glasbene nagrade so poželi Justin Timberlake in Gwen Stefani kot najboljša pevca in Rascall Flats za najboljšo skupino.
"Nismo brez naših piscev in tudi nismo brez naše publike," je Wit-herspoonova povedala prek video sporočila. "Brez scenarista ostajam brez besed," je Phoenix izpostavil v vnaprej pripravljeni zahvali.
Juan Carlos pri 70. letih še ne razmišlja o umiku s prestola
Madrid, 10. januarja (STA) - Španski kralj Juan Carlos je svoj 70. rojstni dan proslavil s slavnostno večerjo, ki jo je v sredo zvečer za približno 450 povabljencev priredil v kraljevi palači, v nagovoru pa poudaril odločenost še naprej ostati na položaju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Želim biti kralj vseh Špancev. Vsi so podpirali monarhijo," je dejal slavljenec. Izrazil je ponos nad tem, kaj jim je doslej uspelo doseči, in tudi vnovično odločenost še naprej opravljati naloge kralja v službi vseh Špancev.
Španski kralj je 70. rojstni dan imel že 5. januarja, vendar je jubilej takrat praznoval v krogu svoje družine. Juan Carlos je španski prestol zasedel leta 1975 po smrti desničarskega diktatorja Francisca Franca, ko je bila v državi obnovljena monarhija. Kralj ostaja med Španci izjemno priljubljen, kljub nekaterim kritičnim naslovom, ki so se v zadnjih mesecih pojavili v španskem tisku, še navaja AFP.
-oto: T&B
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gobova juha, kuhani orehovi štruklji*
polovico masla. Ostalo maslo porazdelimo po nadevu. Testo nato zvijemo, štrukelj položimo
SREDA
pečene krvavice, kisla repa ČETRTEK
ocvrti kaneloni s šunko in sirom, tatarska
omaka
PETEK
ocvrt oslič, francoska solata SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
goveja juha z rezanci, nadevan piščanec**,
zelena solata
PONEDELJEK
sarma, krompir v kosih
*Kuhani orehovi štruklji
35 dag vlečenega testa, 6 dag masla za kapljanje, 20 dag mletih orehov, 2 zravnani žlici drobtin, 1 žlica sladkorja, ščepec soli, 2,5 dl smetane, 3 jajca.
Kupljeno vlečeno testo razgrnemo, domače pa zvaljamo v premeru 40 cm, ga nama-žemo z maščobo in razvlečemo. Po potrebi porežemo robove. Namažemo z orehovim nadevom. Na tisti strani, kjer ga bomo začeli zvijati, mora biti testo do roba namazano z nadevom. Zadnjih 20 cm testa pa ne nama-žemo z nadevom, temveč samo pokapljamo s
Foto: Alenka Smigoc
na moker in dobro ožet prtič, ki smo ga po-tresli še z drobtinicami, zavijemo in na koncih prtič povežemo z vrvico. Štrukelj položimo v vrelo osoljeno vodo tako, da gleda za dober prst iz vode. Pokritega kuhamo 45 minut. Kuhan štrukelj položimo na desko, ga nekaj trenutkov pustimo zavitega, nato ga narežemo in ponudimo s sladkorjem. Za nadev mlete orehe, drobtine, sladkor in sol zmešamo, nato dodamo še smetano in rumenjake. Nazadnje narahlo primešamo trd beljakov sneg.
**Nadevan piščanec
1 piščanec, 2 dag masla, 3 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 5 dag namočenega in ožetega kruha, 1 žlica juhe, 6 dag mlete teletine, 6 dag mlete svinjine, jetra enega piščanca, 2 žlici vina, sol, poper, timijan, ingver, 1 jajce, 5 dag na kockice narezane slanine.
Na 2 žlicah vročega olja spražimo sesekljano čebulo, dodamo namočen in ožet kruh ter žlico juhe. Mešamo, da dobimo gladko kepo, in odstavimo. Ko se kruhova masa ohladi, ji primešamo mleto teletino in svinjino ter piščanč-ja jetra. Prilijemo 2 žlici vina, začinimo s soljo, poprom, ingverjem in timijanom. Dodamo še jajce in na kockice narezano slanino. Vse dobro zgnetemo in s tem nadevamo piščanca.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
B
Naša civilizacija si še ni docela opomogla od šoka poroda.
-k-k-k
Najti slabe razloge za tisto, kar človek verjame iz drugih slabih razlogov - to je filozofija.
•k-k-k
Ne upirajte se hudemu, temveč če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugega.
-k-k-k
Vse razumeti dela človeka zelo potrpežljivega.
-k-k-k
Kadar preveč odpuščamo tistemu, ki je pogrešil, delamo krivico tistemu, ki ni pogrešil.
-k-k-k
Slon se pusti božati, bolha nikoli.
-k-k-k
Nevernost ima svoje navdušence kot tudi praznovernost.
-k-k-k
Praznoverje je, da se bomo ognili prazni veri.
-k-k-k
Če človek ni kreten, vedno umre negotov o svoji vrednosti in o vrednosti svojih del.
-k-k-k
Življenje sestavljajo iluzije. Med temi iluzijami nekatere uspejo. Te so stvarnost.
-k-k-k
Mnogo je ver, a samo ena morala.
Na ministrstvu
V WC-ju v ministrstvu za kulturo je izobešen napis na vratih: "Vi ste verjetno edini v tej zgradbi, ki ve, kaj dela!"
Klepet v gledališču
Med predstavo v gledališču se gledalec obrne k ženskama, ki sta sedeli za njim in reče: "Mir! Niti besede ne slišim!" "Saj je prav da ne! Saj ne govorim vam, tepec!" odvrne ena od klepetulj.
Prva poročna noč
Milan se je vrnil s poročnega potovanja. Sreča ga Boris in ga vpraša: "Milan, ali je res, da je prva poročna noč najlepša v življenju?" "Tudi jaz sem to slišal in sem preveril, pa ni bilo tako. Celo noč sem stal na balkonu in gledal v noč, zunaj pa dež, veter in mraz!"
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
PLATIŠČE, FURNIR
Štajerski TEDNIK
SPODNJI DEL NOGE
PONOVNA ZRAST PO KOŠNJI
ŽENSKA PRI POBIRANJU
MOČAN KRAŠKI IZVIR
SLED OD DRSANJA
ITALIJANSKA RTV
BELO SUHO VINO S SICILIJE
INDIJANSKA TROFEJA
TANEK BOMBAŽNI BATIST
DEŽ, KI GA ŽENE VETER OD STRANI
KARMEN LEBAN
RAHEL PREMIK ZRAKA
NAJVEČJI MORSKI SESALEC
OBER
MORSKA PTICA NJORKA
KRŠČANSKI VERNIK
100 m2
NAS BOKSAR (DENIS)
PERUJSKA PISATELJICA (MARIJA)
GRŠKO-RIMSKI STARI VEK
KAPLJICE ZA NOS
KALCIJ
DLAKE NAD OČMI
ITALIJANSKA SMUČARKA
KARELČAPEK
SIPTAR
PRUSKI FELDMARŠAL (ALBRECHT)
PRETRES
NAMIZNO PREGRINJALO
ROČNO ORODJE
FRANCOSKO GRIČEVJE
ITALIJANSKA PESNICA NEGRI
BIVŠA JUGOSLOVANSKA RTV
POTEZNO STIKALO
DIKTAT
TRAČNICA, KOLOTEK
ALOPATIČNO ZDRAVLJENJE
IZ BESEDE NATIKA
IZ BESEDE TODT
LJUDSKI GODCI IZ SELNICE OB
GOREČ MOLILEC
ŠTEFAN ADAMIČ
SOVJETSKI FILMSKI REŽISER (ALEKSANDR)
ZADETEK PRI KOŠARKI
ALPINISTIČNO PLEZANJE
KOŠARKAR DANEU
60 MINUT
SOBNA POSODOVKA
ALENKA STRNAD
STARA TRTA S KRASA
MESTO V SREDNJI BOSNI
TONE SVETINA
sedaj mi pa zašepetaj nekaj nežnega v uho, tako kot to narediš mamici pred spanjem!"
In očka je to storil. "Evica, ljubica moja!" ji je zašepetal na uho.
Nato se je Eva jezno oglasila: "Nič ne bo! Boli me glava in jutri imam veliko dela!"
Beraška logika
Klošar berači sredi Ljubljane: "Dajte mi za kruh, dajte, usmilite se me dobri ljudje!" "Zakaj pa ne greš delat? Saj imaš obe roki in nogi!" se jezi mimoidoči. "Kaj naj si dam roko ali nogo odrezat, da nafehtam kakšen cekin?"
Policist na Škotskem
"Kako policist razžene množico škotskih demonstrantov?"
"Začne pobirati prostovoljne prispevke."
Barvni televizor
Pride policaj v trgovino pa pravi: »Ali imate barvne televizorje?« Prodajalec: »Da.« Policaj: No, potem mi pa dajte modrega.«
Časopisna novica
"Ali veš, da današnji časopis piše tudi o meni?" "Ne. Kje pa?"
"Na 10. strani piše, da je bilo včeraj na tekmi 1.000gledal-cev. Med njimi sem bil tudi jaz!"
Šepetanje v postelji
Mati je odpotovala in mala petletna Eva je lahko spala v spalnici pri očku. "Očka, daj mi poljubčka, tako kot ga daš mamici pred spanjem!"
Očka jo je poljubil na lička, Eva pa je nadaljevala: "No,
Priporočilo v restavraciji
V restavraciji.
"V denarnici imam 5 evrov. Kaj mi priporočate?" "Lokal na drugi strani ceste!"
Prestrašen obraz
Iz zapisnika prometne nesreče na zavarovalnici: "Najprej sem pred seboj zagledal prestrašen obraz, potem pa je gospod padel na streho mojega avtomobila."
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Istra, seril, kline, racak, predator, Maslarinos, žiletka, ig-vanodont, meteor, kravoses, list, zanka, sok, fort, narejenost, TT, Be, Rimac, Ra, Uriel, upi, Moor, Zirk, Rotterdamka, Nebesna, Antistenes, akvitan. Ugankarski slovarček: ALCAMO = belo suho vino s Sicilije; ALOV = sovjetski filmski režiser (Aleksander, 1923
-	1983); CORNEJO = perujska pisateljica (Maria, 1949 - 1972); DOTT = škotski igralec biljarda (Graeme, 1977 - ); OBRISICA = dež, ki ga veter od strani žene v steno; OLOVO = mesto v srednji Bosni ob reki Krivaji; ROON = pruski gene-ralfeldmaršal (Albrecht von, 1803
-	1879); TOBRALKO = tanek bom-bažasti batist; VIA = ameriška pop pevka (Angela, 1981 - ).
íPoíHulajtz naí na íueiouriEm i^/eiu/
RADIOPTUJ
Kd ¿filetee
www.radio-ptuj.si
VITAMIN E
DEKLE
Govori se ...
... da so se v vse „uspešnejše" razslojevanje nedavno sprejetega evropskega naroda lahko osebno prepričali tudi novinarji iz vsega sveta, ki so se na mariborski Zlati lisici stiskali v press centru in se morali zadovoljiti z „makaronflajšem" ter golaževo juho, nepregledna množica zelo pomembnih Slovencev (njihovih najbližjih in otrok) pa je v prostornem VIP šotoru hlastala iz krepko obloženih miz in pospravila prek 8 ton najrazličnejših mesnih in drugih kulinaričnih dobrot.
... da se prvi mož Poetovione nekaterim ZARES smili, ko toži nad svojo nemočjo pri imenovanju direktorja CID-a, čeprav ta ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Očitno je moč tudi v nemoči.
... da je v šterntalski občini nek kamnoseški mojster bojda porabil za naložbe skoraj toliko sredstev kot vsi ostali podjetniki v občini. Čeprav naj bi izjavil, da gre za malo denarja,
naj bi bilo 14 jurjev evrov vendarle največji znesek do sedaj. Sicer pa ni čudno, saj naj bi ga prejel kar sam predsednik odbora.
... da letošnji mini pust nekaterih „norakov" sploh ne bo prizadel, saj vse leto ne sname-jo svoje maske iz obraza.
... da se žogobrcarji ptujske Drave bojda spet odpravljajo v Medjugorje; skrajni čas, saj jim
baje lahko pomaga le še kakšna nadnaravna sila.
Vidi se ...
. da se nek tudi v Poetoviani znan modni svetovalec bojda zelo resno dogovarja z najodgovornejšimi mariborske Zlate lisice, da bi se z modnih brvi preskusil še na snežnih strminah. Opreme že nima slabe, da o stilu ne govorimo.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je poslala fotografijo družina Sibila, na njej pa je dveletni Tian, ki vzdihuje: "Oh, kako dolgo bom še moral čakati Božička???"
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
1					6	5	4	
6	8		9		3			
3			7			6	8	
7	3	6				8		4
		1	4	5				
4						2		
8	6	2					1	
	4			8	9			2
			5				7	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©	€	00
Bik	V	©©©	€€€	0
Dvojčka	¥»¥	©©©	€€	000
Rak	VV	©©	€€€	0
Lev	V	©	€€	000
Devica	VV	©©	€	0
Tehtnica	VVV	©©	€€€	00
Škorpijon	VVV	©©©	€	0
Strelec	VV	©©	€€€	000
Kozorog	V	©©©	€	00
Vodnar	VV	©	€€€	0
Ribi	VVV	©©©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. januarja do 21. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 11. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Marija Banda, Vrhpolje 47, 1241 KAMNIK.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Sluga škotskega pisatelja Walterja Scotta je nekoč pisatelju zaupal: "Gospod Walter, veste, vaši romani imajo za mene neprecenljivo vrednost."
Scott mu je odgovoril: "Zelo sem vesel, da to slišim!"
Sluga: "Prav zares, gospod! Vedno, ko podnevi težko delam in pridem zelo utrujen domov, vzamem v roke enega izmed vaših romanov in - takoj zaspim."
Francoska modna ustvarjalka Coco Chanel se ni nikoli poročila, čeprav se je vanjo zaljubilo kar nekaj moških. Ko jo je zasnubil vojvoda Westminstrski, mu je odgovorila: "Do zdaj je bilo že več lady Westminster - Coco Chanel pa je samo ena!"
Francoski basnopisec Jean de La Fontaine je bil pozabljiv in raztresen. Osem dni po pogrebu prijatelja se je, kot ponavadi, natančno ob uri kosila prikazal na njegovem domu.
"Gospod je že osem dni na pokopališču," mu je v zadregi rekel služabnik.
"Oh, nisem misli, da se bo tako dolgo zadržal,« je zamrmral pesnik.
Julij Cezar je bil največji vojskovodja in državnik starega Rima. V Mali Aziji je dosegel takšno zmago, da je sporočil v Rim samo tri besede, ki so postale sinonim učinkovite hitre zmage: "Veni, vidi, vici." (Prišel, videl, zmagal).
Ko je živel francoski filozof, pisatelj in zgodovinar Voltaire v Angliji, je bilo javno mnenje odločno proti Franciji. Na ulici ga je obkolila skupina ljudi in začela vzklikati: "Ubijte ga! Smrt Francozom!"
Voltaire jim je mirno odgovoril: "Mar nisem že dosti kaznovan s tem, da sem Francoz?"
Ljudje so mu začeli ploskati in so ga pustili pri miru.
Ko so ameriškega pisatelja, pesnika in kritika Edgarja Allana Poeja vprašali, kaj misli o razvoju in napredku tehnike, je odgovoril: "Pred šest tisoč leti je bil človek manj dejaven, pa ni bil zato nič manj srečen."
"Torej čaka človeštvo mračna prihodnost?"
"Kdor bo doživel, bo videl: ne čez deset let, temveč čez sto ali malo več - in nič ne pretiravam - bo mirne gozdove in potoke s čisto vodo težko najti kakor iglo v kopici sena ..."
"Kaj pa zrak?"
"Bolje bo leteti visoko nad njim."
Foto: Sibila
Gorišnica • Srečanje generacije 1947
Večer ob obujanju spomina
V soboto, 24. novembra, smo se po 53 letih ponovno zbrali letniki 1947 pred OŠ v Go-rišnici. Oko je zaman iskalo staro šolo, v katero smo prvič stopili leta 1954. Na istem mestu, kjer je nekoč stala stara šola, se bohoti nova, moderna šola.
Krvodajalci
Srečanje generacije 1947 v Gorišnici
V šolskem letu 1954/55 nas je bilo v prvi razred vpisanih 61 učencev, srečanja se nas je udeležilo le 26, 11 jih je žal že pokojnih. Zbrali smo se pred občinsko stavbo v Gorišnici, kjer nas je sprejel in vodil na ogled novih občinskih prostorov predstavnik občine Jože Petek. Nato je sledil sprejem pri ravnatelju OŠ Go-rišnica in ogled šolskih prostorov. Bili smo navdušeni nad sodobno zgradbo in nismo mogli verjeti, da se sprehajamo po temeljih naše nekdanje stare šole, v kateri je v razredu stala lončena peč, ki nam je pozimi večkrat zatajila in smo sedeli v zakajenem in mrzlem razredu, ko smo hodili po vodo na dvorišče k staremu studencu, da smo lahko v »lavorju« oprali gobo za brisanje table, ko nismo imeli telovadnice, ne jedilnice in niti malice. Vsi smo zrli v pridobitev novih šolskih prostorov s sodobno opremo. Nekaj pa je vendarle ohranjenega iz naših časov, to je »ročni šolski zvonec«. Marsikomu se je utrnila solza, ko se je eden od sošolcev povzpel do zvonca in pozvonil. Strmeli smo v ta zvonec, se ga zelo razveselili in se spomnili
lepih trenutkov, ko nam je zvonec naznanjal začetek in konec šolske ure. Bili smo generacija, v kateri ni nihče posebej izstopal, nismo živeli v izobilju, bili smo otroci revnih kmečkih in delavskih staršev. V šolo smo hodili peš 5 km in več, marsikdo tudi bos.
Spominjali smo se prvega šolskega izleta na Zavrč, ko smo po »šodra-ni« cesti hodili bosi in marsikatera nogica je bila okrvavljena od ostrega kamenja, vendar je bilo kmalu vse pozabljeno, samo da smo se z »brodom« peljali preko Drave. To je bilo za nas posebno doživetje.
Iz naše generacije ni nekih visokih strokovnjakov, kajti v tistih časih je malokdo izmed nas imel možnost nadaljnjega šolanja. Imamo enega duhovnika, nekaj je tehnikov, večina fantov se je izučila za poklice: trgovec, ključavničar, pleskar, vodo-vodar, zidar, dekleta pa za poklice: trgovka, administratorka, gostinska delavka, upravni in ekonomski tehnik, socialna delavka, nekateri pa so ostali kar doma na kmetiji. Generacija 1947 je gradila tovarne, ceste, mostove, žal smo nekateri doživeli
tudi stečaje podjetij in kot tehnološki viški ostali brez zaposlitve. Večina pa jih je delala izven naših meja, v Avstriji, Nemčiji, Libiji, Maroku, vendar pa so se nekateri že vrnili ali pa se še bodo v domači kraj, kjer so si izgradili domove. Značilno za našo generacijo je, da je večina ostala zvesta Ptujskemu polju, ki obsega občine Gorišnica, Markovci, Dornava in Ptuj. Le redki so si ustvarili svoja gnezda preko Drave - na Hajdini, v Mariboru, Slovenskih Konjicah in v Ljubljani. Rodilo se nam je 51 otrok in 45 vnukov.
Po ogledu šole smo se zbrali v bližnji gostilni, kjer smo do ranih jutranjih ur obujali spomine na šolske dni. Izpovedali smo si mnogo življenjskih zgodb, kako in s kom smo preživeli teh 45 let, saj se nekateri nismo videli od zadnjega šolskega dne leta 1962. Preživeli smo čudovit večer, poln lepih spominov, veselega petja, zabavnih in smešnih iger, ves večer pa se je ponavljala pesem: »Kolko kapljic, tolko let ...«, saj se generacija 1947 kljub vsem tegobam tega sveta ne da!
Ana Zelenik
12. november - Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Darinka Kovač, Vitan 27; Robert Štampar, Brecetova 2, Središče ob Dravi; Jože Rakuša, Se-janci 19; Vida Škvorc, Breg 2, Središče ob Dravi; Petra Kumer, Ulica dr. Hrovata 7, Ormož; Jožef Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Franc Ratek, Ga-brnik 1; Milan Čuš, Gabrnik 31; Franc Hentak, Sta-nošina 29/c; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Anton Gavez, Korenjak 11; Franc Simonič, Gabernik 3; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Alojz Horvat, Juršinci 77; Daniel Bec, Sakušak 24; Štefka Plohl, Sakušak 52; Katarina Holc, Zagorci 81; Mateja Horvat, Juršinci 77; Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Milan Munda, Zagorci 55/a; Ana Roškar, Zagorci 13; Miran Koser, Vintarovci 29/b; Marjan Munda, Juršinci 27/b; Marija Novak, Kukava 1; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Petra Žnidarič, Cezanjevci 8, Ljutomer; Marija Šter-bal, Kukava 44; Terezija Perša, Zagorci 63/a; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Marija Kovačič, Juršinci 43; Milan Železnik, Kočice 67; Ivan Vičar, Rotman 18/a; Miroslav Pavalec, Juršinci 42; Ida Kvar, Juršinci; Ferdinand Beci, Brstje 5/a; Jožefa Horvat, Juršinci 42; Franc Žmauc, Zagorci 59/a; Alojz Kikl, Skorba 6; Franc Križan, Gabrnik.
15. november - Mateja Bezjak, Majšperk 85; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Majda Še-rona, Spolenakova 5, Ptuj; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Boštjan Dolenc, Ptujska c. 43, Pra-gersko; Nevenka Cestnik, Volkmerjeva cesta 29, Ptuj; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Jasna Mlakar, Tržec 31/a; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Valerija Ilešič Toš, Novinci 41; Matej Pelc, Štajngrova 7, Benedikt; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Jože Grula, Skorba 41/c; Bojan Potočnik, Zakl 28/c; Bernarda Učakar, Janežovci 8/b; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Mirjana Milovano-vic, Žgečeva ulica 8, Ptuj; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Andrejka Mislovič, Borovci 60; Franc Brmež, Sp. Velovlak 32/b; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Andreja Kukovec, Kraigherjeva 22, Ptuj; Miran Kerin, Kettejeva 9, Ptuj; Anica Kolednik, Ul. 5. Pre-komorske 19, Ptuj; Slavica Bezjak, Markovci 12; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Brigita Pinter, Jelovec 21, Makole; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; David Šenkiš, Žabjak 15. 19. november - Nenad Kristič, Dolga lesa 3, Ormož; Bojan Pučko, Žerovinci 12; Petra Jenko, Žerovinci 12; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Primož Horvat, Obrež 8/a; Tina Smogavec, Rep 3, Zgornja Ložnica; Daniel Rep, Mezgovci 15/ a; Gregor Muršec, Jurovska 33, Lenart v Slovenskih goricah; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Tomaž Munda, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Miran Petek, Potrčeva 70, Ptuj; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Sandi Vrba-nič, Vošnjakova 1, Ptuj; Dušan Gavez, Korenjak 11; Stojan Vinkler, Dežno pri Podlehniku; Vanja Šori, Juršinci 78; Jovita Dukarič, Gubčeva 8, Lenart v Slovenskih goricah; Boštjan Gašparič, Arbaiterjeva 5, Ptuj; Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Zdravko Borovčak, Mejna cesta 30, Tur-nišče; Samo Turčin, Zgornji Duplek 53/b; Dejan Kavkler, Mostečno 19, Makole; Simon Belna, Ihova 56, Benedikt; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Manuela Za-dravec, Ulica 25. maja 9, Ptuj; Željko Majcenovic, Lackova 4, Ptuj; Janko Janžekovič, Nova vas pri Markovcih; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Damjan Vajnhandl, Spodnja Velka 5, Zgornja Velka; Vesna Plut, Krčevina pri Vurberku; Aleš Vindiš, Dragonja vas 8/a; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Edvard Jur-gec, Lancova vas 68; Janez Čeh, Biš 14; Monika Klobasa, Žitence 34, Jurovski dol; Anton Peklar, Bo-
Lovstvo • Novo v lovskem tisku
Ocenjevanje trofej evropske divjadi
Pri ugledni dunajski založbi »avBUCH« je med »Hubertusovimi« edicijami izšla imenitna knjiga Velja Varičaka Ocenjevanje trofej evropske divjadi.
Delo tega uglednega slovenskega in mednarodno uveljavljenega lovskega strokovnjaka, velikega eksperta za ocenjevanje trofej, je izšlo na 144 straneh trdo vezanega formata 17 X 24 cm v nemškem jeziku. Njen izid je sovpadal s praznovanjem stoletnice organiziranega lovstva na Slovenskem in je tako svojevrstno darilo uglednega tujega založnika z Dunaja slovenskim lovcem ob častitljivem jubileju zelene bratovščine. Delo je hkrati novo priznanje naše-
mu ekspertu za ocenjevanje trofej, sicer pa tudi dolgoletnemu vplivnemu in pomembnemu funkcionarju Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi Veljku Varicaku.
Knjigo odlikuje jasno in pregledno besedilo, ki ga dopolnjujejo izvrstne skice in barvne fotografije. To je delo, po katerem bodo zagotovo z velikim zanimanjem in hvaležnostjo posegali lovci iz dežel nemškega govornega področja in vsi tisti, ki jim je blizu nemški jezik
ali njegova uporaba, rezultat dolgoletnega raziskovanja, proučevanja in predvsem sodelovanje avtorja pri ocenjevanju trofej evropske divjadi. Delo vsebuje tudi ustrezne tabele glede razvrstitev trofej po točkovni vrednosti s kriteriji za dodeljevanje medalj vrhunskim trofejam (zlato, srebro, bron) in spisek najmočnejših trofej evropske divjadi. V posebnem poglavju so predstavljeni tudi pripomočki oziroma najpomembnejša oprema za izvedbo ocenjeva-
nja trofej. Lahko zapišemo, da gre za uporabno knjigo, ki je v bistvu nadgradnja in rdeča nit Varicako-vega strokovnega udejstvovanja in razdajanja na področju ocenjevanja trofej. Dolga desetletja je bil aktiven član komisij za trofeje in razstave v Mednarodnem svetu za lovstvo in vrsto let tudi njen nadvse spoštovan predsednik. Nabral si je dolgoletne evropske izkušnje iz tega področja in je tudi danes eden najboljših poznavalcev te problematike v Evropi Marjan Toš
rovci 32/a; Edi Gajšek, Orešje 149; Sašo Kaučič, Valesova 24, Maribor; Janez Vidovič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Dejan Peršuh, Pleterje 47; Boštjan Frangež, Cirkovce 66/a; Vid Lačen, Ostrčeva 5, Ptuj; Mitja Fideršek, Tržec 34/a; Gordana Šori, Juršinci 78; Brigita Lovrec, Kukava 67; Branko Horvat, Kraigherjeva ulica 1, Lenart v Slovenskih goricah; Patricija Šveincer, Zgornje Gradišče 32/a, Zgornja Velka; Matija Šafaric, Užiška ul. 1, Ljutomer; Simon Tovornik, Kvedrova 4, Ptuj; Stanislav Jelen, Podleh-nik 12/a; Ivan Meško, Gorišnica 72. 22. november - Avgust Borko, Ul. dr. Hrovata 7, Ormož; Cvetka Horvat, Obrež 17; Marko Horvat, Obrež 17; Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Jelka Brodnjak, Bukovci 37/b; Ivan Kaučevič, Zg. Pristava 50; Ivan Bedenik, Žetale 56; Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 26; Emil Kovačec, Formin 4/a; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Jožica Tra-fela, Dežno 5/c; Andrej Frangež, Osterčeva 7, Ptuj; Mateja Horvat, Gorišnica 156/a; Samanta Potočnik, Slovenja vas 54; Darinka Ploj, Rimska ploščad 1, Ptuj; Zvonko Auer, Mihovce 12; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Olga Plohl, Sobetinci 37/a; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Luka Gajšek, Gorca 3/a; Alexandra Hojnik Bezjak, Podvinci 67/a; Boštjan Kostanjevec, Moškanjci 14/a; Janez Malinger, Skorba 27/c; Lidija Lozinšek, Gorišnica 56/a; Peter Kukec, Stojnci 33; Andrej Plohl, Draženci 21; Anton Topolovec, Velika Varnica 15; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Vinko Simonič, Dornava 3; Edita Kovač, Orešje 22; Mile Belmo, Panonska 1, Ptuj; Maksimilja Godec, Draženci 21/d; Tatjana Skok, CMD 11, Ptuj; Zdravko Tobijas, Kicar 13/b; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Gorazd Šket, Abramičeva 11, Ptuj; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj; Andrej Bukvič, Draženci 34/d; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Ludvik Kokol, Zamušani 87/ a; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Andrejka Skaza, Volkmerjeva 27, Ptuj; Marjeta Marinič, Slovenski trg 8, Ptuj; Ana Verlak, Muretinci 54; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Jožef Fideršek, Tržec 34/a; Marjan Čeh, Dornava 31; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Vladimir Štagar, Zamušani 22/a; Ivanka Zu-panič, Muretinci 14; Vida Kovačec, Formin 4/a. 26. november - Gregor Bezjak, Gorišnica 20; Danica Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Anita Cvetko, Sodinci 24; Tomi Cvetko, Zavrč 9; Borut Prapotnik, Ptujska 2/a, Ormož; Robert Zamuda, Kicar 30; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Jelka Kolarič, Sovretova pot 14, Ptuj; Kristijan Dogša, Pavlovci 6/b; Natalija Mlakar, Nikova 1, Lenart v Slovenskih goricah; Janko Prapotnik, Breg, Ormož; Petra Furek, Dornava 12; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Mirko Fruk, Apače 221; Milan Šeliga, Tržec 6/a; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Marko Bezjak, Markovci 20; Jožef Kmetec, Osojnikova c. 21, Ptuj; Silva Štum-berger, Bratislavci 46; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Evelin Bezjak, Rimska ploščad 22; Franc Korez, Janški Vrh 56; Božidar Lah, Cesta na Agrarno 10, Orehova vas; Janez Selinšek, Stogovci 5/a; Boris Kozoderc, Doklece 17; Janko Horvat, Spuhlja 58; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Elvis Marinič, Ki-car 111/a; Slavica Žmauc, Zagorci 59/a; Simona Emeršič, Cirkulane 79/a; Imer Brojaj, Žabjak 48/b; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Franc Horvat, Kungota 25; Slavko Per-ko, Juršinci 76; David Vrečko, Čermožiše 29; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Milan Jazbec, Ul. B. Kraigherja 10, Kidričevo; Robert Pečnik, Popovci 28/a; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkve-njak; Štefan Ros, Kočice 36. 29. november - Jožef Kump, Moravci v Slovenskih Goricah, Zlatko Majcen, Senešci 55; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Andreja Prijol, Stanovno 10; Albin Belšak, Koračice 22; Franci Viher, Veličane 38; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Lucija Cafuta, Tr-novec 2; Andrej Rožman, Sovjak 93; Janez Rodo-šek, Kočice 36/a; Edvard Lubec, Biš 43; Damijan Metličar Slovenja vas 74; Vinko Križanec, Sestrže 6; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6, Maribor; Anton Mohorko, Trnovec 11; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a; Jožica Medved, Župečja vas 60/ a; Ivo Baklan, Orešje 198; Jože Turk, Lovrenc na Dravskem polju 2; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Borut Megla, Strjanci 19; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; MilanHorvat, Janežovci 6/a; Anton Murko, Sela 1; Franc Čagran, Žamenci 6; Aleksander Bezjak, Lo-čič 27; Manca Zavec, CMD 19, Ptuj; Jože Tomanič, Kungota 68; Branko Rojko, Grajenščak 28; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Drago Galinec, Strmec 51/a; Nina Lečnik, Mariborska cesta 39, Ptuj; Srečko Korošak, Cesta Talcev 42, Rače; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Roman Železnik, Nadole 4; Janez Toplak, Gabrc 3, Sveti Jurij ob Ščavnici; Mihaela Pukšič, Nova vas pri Ptuju 62; Jožef Rajh, Apače 294; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Branko Mohorko, Apače 284; Aleš Krajnc, Pleterje 26; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Peter Mihelič, Ulica 25. maja 15, Ptuj; Damjana Marušek, Draženci 56; Roman Skuber, Popovci 20; Darja Majcenovič, Gorenjski Vrh 42, Zavrč; Janez Prevolšek, Tržec 2/b; Borut Šalamun, Nova vas 101, Ptuj; Marjan Anderlič, Tr-govišče 25/b; Štefan Robič, Ul. 5. Prekomorske 17, Ptuj; Anton Topolovec, Kraigherjeva 28, Ptuj.
Foto: Laura
Prireditvenik
Torek, 15. januar
Ptuj, Mestno gledališče, komedija Hamlet, zaključna predstava Ptuj, CID, razstava Utrinki 2007, pripravila Sabina Ivančič Ptuj, CID, tečaji in delavnice: novinarska in literarna skupina, tolkal-ska delavnica, učenje igranja na afriške djembe, tečaj orientalskih plesov, tečaj kitare in bas kitare, elektro delalavnica, dodatne informacije na telefon 780 55 40
Ptuj, CID, predelava oblačil in začetni tečaj krojenja in šivanja, vodila bo Anja Milošič, prijave do konca januarja na CID-u Ptuj, CID, začetni tečaj kaligrafije, osnove boste spoznali z Natalijo Resnik Gavez
Sreda, 16. januar
19.00
Ptuj, CID, zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta »Zabava
in prosti čas mladih«
Maribor, Narodni dom, komedija Hamlet
Četrtek, 17. januar
19.00 Maribor, SNG, 4. abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor z Martinom Beličem in Sabino Cvilak, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven 19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, leposlovna dvorana knjižnice, literarni večer »Obesi luno na streho moje palače«, kjer bo predstavljen roman Dušana Šarotarja Bilijard v Dorayu in pravljični knjigi Študentke založbe, gostje večera bodo Dušan Šarotar, pesnik in pisatelj, Jelka Ciglenečki, urednica in literarna kritičarka, pripovedovala bo Liljana Klemenčič
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam atare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na ! 051 804 324
INOVATIVA. Milana Prapotnik ».p, Pivkova ulica 19/a, 2260 PTUJ
KIAcee'd: in 7-letna garancija
5 »zvezdic za .varnost
JERENKO AVTO HIŠA d.O.O., Ptuj Zagrebška c. 53, Tal.: 02/ 788 S3 08
Na podlagi 50. člena in 2. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) Občina Hajdina objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in Okoljskega poročila sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina 1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek in Okoljsko poročilo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina.
2.
Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele:
pobuda št. 1: 309/33, 309/44, 309/41, 309/42, 309/1, 349/2, 349/1, 348/1, 348/2, 347/1, 344/1, 344/2, 343/1, 342/1, 341/1, 341/2, 340/1, 340/2, 336/2, 337/3, 345, 346, 309/28, 309/14, 309/57, 309/15, 309/16, vse k. o. Hajdina; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja gozda v območje proizvodnih dejavnosti ob predvidenem avtocestnem priključku na Zgornji Hajdini, pobuda št. 2: 110/1, 112, 113, 115, 117, vse k. o. Hajdina; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje stanovanjskih površin za posebne namene za potrebe doma starejših občanov na Zgornji Hajdini, pobuda št. 3: 125/4, 125/5, vse k. o. Skorba; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in območja prometne infrastrukture v območje družbene infrastrukture za vzgojo in izobraževanje za potrebe vrtca pri Osnovni šoli Hajdina, pobuda št. 4: 278/22, 292/1, 293, vse k. o. Skorba; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja gozda in območja stanovanj v območje družbene infrastrukture za kulturo za potrebe etnološkega muzeja v Skorbi,
pobuda št. 5: 16/1, 16/2, obe k. o. Draženci; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje družbene infrastrukture za šport pri gasilskem domu v Dra-žencih,
pobuda št. 6: 751/1, 752/4, obe k. o. Draženci; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje družbene infrastrukture za šport v Dražencih, pobuda št. 7: 696/2 k. o. Lancova vas; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja gozda v mešano območje v Dražen-cih.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina bo v prostorih Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, sejna soba, I. nadstropje. Javna razgrnitev bo od srede, 23. 01. 2008, do vključno petka, 22. 02. 2008.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, ki bo v sredo, 13. 02. 2008, ob 16. uri, na sedežu Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a (sejna soba, I. nadstropje).
5.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve, to je v petek, 22. 02. 2008.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Hajdina (http://www.hajdina.si/).
Številka: 350-2/2007 Datum: 11. 01. 2008
Radoslav SIMONIČ župan Občine Hajdina
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS VODOVODNIH INSTALACIJ IN KLJUČAVNIČARSKE storitve (ograje, balkonske ograje in montažna stopnišča). Silvo Munda, s. p., Markovci 69, tel. 041 570 383.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Ce-mentninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/ 8025 -303.
KMETIJSTVO
PRODAM TELIČKO simentalko, težko 150 kg. Tel. 745 70 31.
PRODAM ječmen in orehova jedrca. Tel. 041 895 426.
PRODAM traktor Ursus 35, trosilec hlevskega gnoja, plug in brane ter jekleni koruznjak dolžine 9 m. Tel. 051 214 560.
PRODAM metrska drva z možnostjo dostave. Telefon 031 623 356.
PRODAM traktor Steyer 18 KM, dobro ohranjen. Telefon 041 209 780.
PRODAM krompir, krmni in jedilni, ugodno. Telefon 041 555 568.
DOM STANOVANJE
STAREJŠA gospa nujno potrebuje enosobno neopremljeno stanovanje, lahko tudi večja garsonjera, v Ptuju. Tel. 041 456 801.
V NAJEM ODDAM popolnoma opremljeno večjo garsonjero v Ptuju za eno ali dve osebi. Tel. 051 240 314.
DELO
POTREBUJEMO 10 delavcev za delo na terenu (Nemčija), zaželene so izkušnje. Urna postavka po dogovoru. Z delom lahko pričnete takoj. Dobrajc, d. o. o., tel. 031 804 797, g. Edvard.
ZAPOSLIMO kreativno dinamično osebo za fotografiranje in grafično oblikovanje. Foto Langerholc, Prešernova ulica 2, Ptuj. Telefon 041 345 661.
NEPREMIČNINE
KUPIMO DVOSOBNO ali enoinpol-sobno stanovanje v Kidričevem. Telefon 031 659 550.
RAZNO
MULTIMEDIJSKI prenosni računalnik Fujitsu-Siemens prodam. Tel. 041 514 018.
PRODAM delnice Perutnine Ptuj. Tel. 051 214 -560.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
BAS d. o. o., Lovrenc na Dr. polju 83, Lovrenc na Dr. polju, www. bas.si. ŠIVILJE, kvalificirane, vabimo k zaposlitvi, šestmesečno poskusno dobo, z možnostjo redne zaposlitve. Pisne prijave pošljite v 10 dneh na naš naslov.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V prvi letošnji reviji za
sadjarstvo in vinogradništvo, v reviji SAD, lahko preberete o dveh zanimivih sortah jabolk - divi in majraku, o razlogih za pridelavo malin v Sloveniji, o eko-vinogradništvu v Sloveniji, raku vinske trte ter o najpogostejših napakah vina, v prilogi Vrtnine pa o kitajskem kapusu.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209.
EVROPSKA KVALITETA
— m»» ©m.
Lis
Brezplačna tel. 080 88 12
Dostava jeklenk na dom
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA BARVA				
AUA ROME01471.9 JIM	2006	15.395,00	KUMA	RDEČA
AUDI A4 2.0 TDI	2004	10.900,00	DVOJNA KUM. NAP.	RDEČA
AUDI AG 2.4	2004	24.990,00	DVOJNA KUM. NAP.	REIGE METALIK
BMW 5 525 D	2004	25.990,00	AVT. KUMA	ČRNA METAUK
BMW X5 3.00	2002	24.500,00	AVT. KUMA	TIMNO ZELENA MET.
FIAT PUNTO GRANDE 1.2	200B	0.490,00	KUMA	TEMNO SIVA
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295,00	TONIRANA STEKLA	SREORNAMETAUK
HYUNDAI ELENTRA I.B	2005	8.190,00	KUMA	SVETLO SIVA
MERCEDES BMI	2005	20.300,00	KUMA	SVETLO SIVA
MERCEDES E 220 CDI	2003	19.400,00	AVT. KUMA	REIGE METALIK
MERCEDES E 270 CDI	2004	23.900,00	AVT. KUMA	TEMNO SIVA
ROVER 4141.S	1997	2.390,00	KUMA	DOROD RDEČA MET.
VW PASSATVARIANT 1.9 TDI	1999	5.890,00	KUMA	SVETLO SIVA
VWSHARAN 1.9THI	2000	7.790,00	AVT. KUMA	RDEČA
CimOEN JUMPER 2.2 RDI	2007	18.900,00	TONIRANA STEKLA	SVETLO SIVA
Že eno leto v grobu spite, v naših srcih še živite, ni ure, dneva, ne noči, povsod ste v srcu z nami vi. Solza, žalost, bolečina vas zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
SPOMIN Marije Kukovec
IZ GRADIŠČAKA 17
V tihi bolečini spremlja spomin na dan pred enim letom, ko smo vas prezgodaj izgubili. Kruto je spoznanje, da se nikoli ne vrnete, vendar v naših srcih ostajate za vedno. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovem grobu ali prižigate svečo.
Vaši najdražji: sin Lovrenc z družino ter vsi vnuki in pravnuki
Preveč je žalostnih že dni minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče nemo črke in številke nam govorijo, da zate, draga mama, že svečke deset let gorijo. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN
16. januarja 2008 mineva deset let, odkar nas je zapustila žena, mama in stara mama
Slavica Skledar
IZ KOČIC 23
Hvala vsem, ki vas poti vodi tja, kjer gorijo svečke in cvetijo rožice naši mami.
Vsi, ki te pogrešamo in te imamo radi
Dragi Danilo, najbolj smo te ljubili, pa smo te izgubili.
OSMRTNICA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 44. letu starosti nenadoma zapustil ljubljeni sin, brat in boter
Danilo Stajnko
IZ SREDIŠČA OB DRAVI.
Žalujoči: ata in mama ter Peter z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je...
OSMRTNICA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 44. letu starosti nenadoma zapustil ljubljeni mož in ata
Danilo Stajnko
IZ SREDIŠČA OB DRAVI
Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 16. januarja 2008, ob 16. uri na pokopališču v Središču ob Dravi.
Žalujoči: žena Manica, sin Mihael in hčerka Špela
Skromno, tiho si živel, za nas delal in trpel. Zdaj že 10 let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN Rudolf Čeh
IZ DRSTELJE 34
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko ter z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Žalujoči: vsi njegovi
Spodnje Jablane • Martin Goienko stokrat daroval kri
Humanost je kot prijateljstvo
Na transfuziološkem oddelku ptujske bolnišnice je bila v začetku tedna krajša slovesnost. Vsi, ki se zavedajo pomena krvodajalstva, so ob tej priložnosti stisnili roko krvodajalcu iz Spodnjih Jablan Martinu Golenku, ki je kri daroval stotič; prvič jo je daroval med služenjem vojaškega roka leta 1976. Od takrat do danes je daroval okrog 50 litrov te dragocene življenjske tekočine.
Martin Golenko se je rodil pred 50 leti v Grabrovniku na Hrvaškem, abrahamovec je postal lani. Ko je bil star pet let, se je družina preselila v Slovenijo. Rodil se je kot drugi otrok v družini s štirimi otroki. V začetku svojega dela v Tamu se je Martinov oče vsak dan vozil v službo s kolesom, vsak dan je prevozil kar 160 km. To je trajalo celi dve leti. Da je bila pot naporna, dokazuje tudi podatek, da je delal v treh izmenah in da je moral na pot ne glede na vreme. Ko pa je dobil stanovanje v delavskem naselju na Tez-nem, se je v Slovenijo preselila cela družina. V Tamu so se zaposlili vsi štirje otroci, dva brata in dve sestri Golenko. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so si Golenkovi zgradili hišo v Dragonji vasi.
Za svojo mladost pravi Martin, da je bila živahna, ni je bilo stvari, pri kateri ne bi bil zraven. Že zgodaj je začel kazati organizacijske sposobnosti. V Dragonji vasi je ustanovil mladinski aktiv, bil je njegov prvi predsednik. Veliko so naredili tudi na področju športa, skupaj s prijatelji so očistili eno od jam in si v njej uredili nogometno igrišče. V nogometu je ostal vse do današnjih dni, še danes igra v veteranski ekipi Lovrenca na Dravskem polju. Otroci so počasi pričeli zapuščati družinsko gnezdo, Martin si je svoj dom z ženo Marinko, šiviljo, ustvaril v Spodnjih Jablanah. Imata 25-letnega sina, elektri-čarja, trenutno zaposlenega v Rusiji. Danes je Martin kot viličar zaposlen v Cimosu Tam AII, d. o. o., Maribor, v enem od podjetij, ki je nastalo na pogorišču Tama.
Podobno kot še nekateri stokratni darovalci krvi na Ptujskem je tudi Martin prvič daroval kri med služenjem vojaškega roka v JLA v mornarici v Splitu. Spomini na dneve, preživete na jadrnici, pravi, nikoli ne bodo zbledeli. Tisti čas se je trajno zapisal v njegov spomin in srce. Na jadrnici je živel polnih 14 mesecev. To je posebno doživetje, kdor tega ni izkusil, temu težko verjame. Osvojil je vse pomorske veščine, od veslanja do prostega potapljanja, kjer je bil eden najboljših. Med služenjem vojaškega roka je kri daroval le enkrat, po vrnitvi domov pa je do prvega odvzema preteklo še pol leta. Čeprav so bili krvodajalci organizirani tudi v Tamu, se je raje vključil v KORK Cirkovce, ki je ena najboljših krajevnih organizacij RK na Ptujskem. Martin Golenko v
KORK Cirkovce vodi komisijo za krvodajalce, po vsakem odvzemu krvi vsem, ki se udeležijo odvzema, vedno reče: »Mi smo najboljši! Takih ni, kot smo Cirkovčani, še posebej v današnjih razmerah, ko se krvodajalstvo srečuje s številnimi problemi.« Na seznamu imajo čez 200 krvodajalcev, aktivnih je okrog 130, letno pa se lahko pohvalijo z več kot 240 odvzemi.
Če je s svojo krvjo rešil eno samo življenje, je naredil veliko
Kot predsednik komisije je odgovoren za načrtovanje odvzemov in obveščanje članov o terminih odvzema. Dela je dovolj, a ni težko, pravi, če si nekaj pripravljen narediti, če tem pri tem vodijo humanost in srčnost. Sam nikoli ni razmišljal o tem, da bo nekoč tudi stotič dal kri, če bo le lahko. Nikoli tudi ne razmišlja o tem, da bi moral za svoje delo dobiti neko plačilo, neko nagrado. Da je dočakal stoti odvzem, je zanj osebno predvsem neka čast, poudarja, ni toliko pomembna številka kot spoznanje, da je s svojo krvjo morda pomagal nekomu, ki je to pomoč potreboval. Če je s svojo krvjo rešil vsaj eno človeško življenje, je naredil veliko.
Humanost je zanj velik pojem, ni ga mogoče natanko
Foto: Črtomir Goznik
Martin Golenko iz Spodnjih Jablan je kri daroval že stokrat: »Nikoli nisem mislil na število odvzemov, bolj kot to je pomembno spoznanje, da s tem, ko daruješ kri, pomagaš nekomu, ki potrebuje tvojo pomoč.«
opisati, ljudje se premalo zavedajo njenega pomena in razsežnosti, enači jo s prijateljstvom. Ljudje na splošno veliko darujejo, a včasih hitro odnehajo, ko se spremenijo kateri od pogojev, na primer ko se je znižalo število prostih dni za udeležbo na krvodajalskih akcijah, je veliko ljudi zapustilo krvodajalske vrste. V zadnjem času pa so v podjetjih in tudi drugje zaradi borbe za dobiček začeli ukinjati tudi še preostali prosti dan. V podjetju, kjer je zaposlen Martin, krvodajalstvo še spoštujejo. Njega osebno
prosti dnevi ne zanimajo, njegov cilj je samo dati kri, da lahko nekomu pomaga.
Martina je za krvodajalstvo navdušil že njegov oče, njegovemu zgledu sta sledila tudi žena Marinka in sin, ki je prvič daroval kri že, ko je napolnil 18 let. To je tudi starostna meja, pri kateri se krvodajalstvo lahko prične.
V KORK Cirkovce se lahko pohvalijo, da imajo zelo veliko mladih krvodajalcev, Martin je na to zelo ponosen. Vsakogar, ki se jim na novo pridruži, za spodbudo skromno obdarijo: fantom podarijo buteljko, dekletom lončnico. Po vsakem odvzemu se tudi družijo na skupni zakuski. Temelj vsake najmanjše organizacije mora biti zgrajen na pripadnosti, na ta način mi s tem, ko se srečujemo, ko se pogovarjamo, izmenjujejo mnenja, tudi gradimo pripadnost, je povedal.
Martin je srečen človek, to je zaznati že iz pogovora z njim, negativne stvari ga ne zanimajo, pozitivno razmišlja v vsakem trenutku, ne glede na razmere. Negativno
razmišljanje človeka ne vodi nikamor, samo bolj lahko zabrede. V tem smislu se tudi ne obremenjuje z draginjo, z revščino. Stvari se dogajajo in se bodo, zdaj smo tu, kjer smo, prepričan je, da se bomo vsi skupaj izvlekli. V življenju se je potrebno boriti. Njemu osebno ni bilo nič podarjeno, zato še toliko bolj ceni vse, kar je v življenju dosegel; sam se oblači že od petega razreda osnovne šole. Razmeram se je potrebno prilagoditi, če tarnaš, kvečjemu lahko boli, pomaga pa nič, ker je vsaka stvar za nekaj dobra.
Želja ima Martin veliko, prva je vezana na krvodajalstvo, da bi se število krvodajalcev povečevalo ne glede na razmere v družbi. Človek je human in srčen, če ši to želi, hoče, je prepričan Martin, ki živi polno tudi sicer. Rad hodi v planine, na morje, na pohode, rad kolesari, doživlja naravo na vsakem koraku. Na Triglav se je povzel že 21-krat.
Ob stotem odvzemu krvi sta bila nanj še posebej ponosna žena Marinka in sin Damijan .
MG
Osebna kronika
Rodile so: Violeta Radi, Jadranska 17, Ptuj - Le-otrima; Marjana Matja-šič, Biš 25, Trnovska vas
-	Taija; Emanuela Košar, Vintarovci 16, Destrnik
-	Mašo; Heidi Zelenik, Spuhlja 88/b, Ptuj - dečka; Nataša Vogrinec, Ul. dr. Kovačiča 10, Ormož
-	Nežo; Lidija Potočnik, Kratka ul. 8, Ptuj
-	Julijo; Vesna Petrovič, Vintarovci 75, Destrnik
-	Dominika; Marjetka Nedeljko, Polenšak 47
-	Vanjo; Valerija Mlina-rič, Gabrnik 14, Juršinci
-	Leo; Anita Murko, Sve-tinci 34, Destrnik - Lano; Vanja Dragar, Rimska pl. 20, Ptuj - Tadeja; Maryna Dremlyuha, Knupleževa ul. 10, Ruše
-	Timaya; Monika Kristan, Sodinci 78, Velika Nedelja - Timona; Martina Gorenc, Rucmanci 9, Sv. Tomaž - Manco; Natalija Jančič, Zg. Ne-gonje 34, Rogaška Slatina - Mitja; Katja Smolej, Majšperk 59 - Aljaža; Barbara Potnik, Cesta na Roglo 11/g, Zreče - Tineta; Bronja Habjanič, Cunkovci 11, Gorišnica
-	Tamaro; Mojca Cero-vič Ostrc, Ivanjkovci 80
-	Leona; Bojana Smodiš, Podgradje 18, Ljutomer
Umrli so: Ana Dajč-man, rojena Bezjak, Jir-šovci 55, rojena 1932 -umrla 2. januarja 2008; Frančišek Jeza, Apače 15, rojen 1928 - umrl 4. januarja 2008; Amalija Bednjički, rojena Kme-tec, Mejna cesta 10, Ptuj, rojena 1928 - umrla 3. januarja 2008; Martin Korez, Stoprce 48, rojen 1952 - umrl 4. januarja 2008; Franc Bračko, Stojnci 25, rojen 1916 - umrl 5. januarja 2008; Jernej Svenšek, Kvedro-va ulica 2, Ptuj, rojen 1988 - umrl 7. januarja 2008; Marija Fras, rojena Muršec, Sovjak 6, rojena 1921 - umrla 6. januarja 2008.
Napoved vremena za Slovenijo
Če Pavla dan (15.) je čist in jasen, 4'"1 bo zemlje sad v tem letu krasen.
Foto: Črtomir Goznik
Martin Golenko vodi zelo dejavne krvodajalce v okviru KO RK Cirkovce, ki letno kri darujejo več kot 240 krat.
Danes bo pretežno oblačno, v zahodnih in ponekod v osrednjih krajih bo občasno deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 700 m. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 3 do 7 stopinj C. V sredo bo pretežno oblačno. V zahodnih in osrednjih krajih bo deževalo, popoldne pa se bodo padavine razširile nad vso državo. Pihal bo jugozahodnik. V četrtek bodo padavine zjutraj ponehale, čez dan se bo delno zjasnilo.