Maksimilijannm-Viktorinnm to je mladeniinica ali dijaiko semenišče za Lavantinsko ikofljo. III. V jeseni 1. 1876. se je nakupilo zemIjiš5e, 1350 ?" 7eliko, ležeee 7 tak6 imenovanem no^em delu mesta, ki je nekoliko sežnje7 nad staro mesto 7Z7išan. Vogelui kamen so milostljivi knez in škof blagoslovili 22. maja 1877. in mesenca avgusta je bila hiša že pod streho. Lega kupljenega zemljiš5a je na vse stiani prosta in zdrava, in razgled iz semeuisča na vse kraje zares krasen, ki povzdiguje duha in srce razveseljuje. Hiaa meri na dolgost 24 sežnjev in nje prednja in glavna stran je obrnjena proti jugu. Ta lega stori, da so 7se izbe 87etle, solu5ne in 7esele, kar enako dobro služi učenju in zdra^ju učence7. Pri tej legi se bo prihranilo tudi 78ako leto dosti kurja^e. Hiša ima d^ojno nadstropje. V vsakem nadstropju Bte dve veliki dvorani, ena za u5enje, druga za spanje; med obema je stanovanje enega voditelja, ž njima z vratmi zvezano na obe strani, tako da voditelj po dne^i in po no5i 78ak nemir in nered bitro začuje in zapazi, in bipoma med u5ence stopiti zamore. V obojnem nadstropju je še nekoliko manjšib izb za vaje 7 petju, mnziki in za pona7ljanje z manje zmožnimi učenci. V drugem nadstropju na se^erno-izhodni strani je kapela, s 870jim umetnim obokom 7isoko t podstresje segajo5a, in od nobene strani od z^unanjega truša nadlego^ana. Pri tleh je prostrana 37etla obednica, lepa in prijazna izba za bolenike, zvezana z manjšo izbo za strežaja, izba za sprejem tujib, kubinja z obširno sbrambo za jestvine, in stanovanja za družino. Pod zemljo so kleti za 7ino, za zelenja^o in za dr7a. V obeb nadstropjih 80 siroki in svetli mosto^ži, tako da se bodo u5enci tudi pri dolgo trpečem slaberu vremenu še nekoliko sprebajati zamogli. D^orisce ima obilno prostora za odpo5itek u5encev in za njih 7esele igre, in poleg d^orišSaje kuhinjski vrt, velik zadosti za domače potrebe. Vse posest^o je obdano z moSnim, 7isokim in čednim obzidjem. Ko se je zidanje za5elo je imela mladeniinica, ako se prištejejo 7 hranilnicah natekle in ne 7zdignjene obresti, vsega premoženja okoli 90.000 gl.; in sicer posebej: Maksimilijanum okoli 45.000 fl. in Viktorinum (s hišo in 3 goricami 7red) okoli 43.000 gld. založenega kapitala. Za nakup zemljiš5a, za zidanje biše in obzidja okoli celega posest^a z 7seini rokodelci 7ied se je potrošilo okoli 46.000 fl. Vse potrebno pohišje, n. pr. 7redba kapele, potem mize, stoli, postelje, kubinjska ia mizna pripra^a, perilo itd.) bo stalo gotO7O 4000 fl. tako, da se sme reči: semenišče popolnoma dodelano bo stalo 50.000 gld. *) Ako se ti znesek odšteje od zgoraj na^edenega splošnega imetka od 90.000 gld. je raz^idno, da bode za 7zdrža7anje u5ence7 ostalo le še okoli 40.000 gld. 7e5jidel 7 obligacijah, kar toraj ne daje na leto popolnih 2000 gld. obresti. Ako se 7zame za podlago računa, da je 7 Celju 7sak učenec (z 7računjenimi splošnimi bišnimi potroški vred) stal 110 gld. na leto, se kaže, da bi se pri sedaujem premoženju zamoglo le kakih 18 dijako7 7 semeniš5e sprejeti. Ker je pa 7 obeh nadstropjih za 50 in če bo treba, tudi za 60 u5ence7 prostora do^olj, je raz^idno, da se bo zamoglo le 7 tej meri 7e6je šte^ilo dijako^ sprejemati, kolikor bode od ene strani ustano^ninski kapital rastel po darovih, oporokab, in 78tano7ab posebnih mest za enega ali 7e5 dijako^, — in od druge strani, kolikor se bodo starši ali drugi dobrotniki dijako? za^ezali, 78ako leto za nje doplačevati. Kajti že zdaj bodi rečeno, da se bodo po sklepu kn. šk. kozistorja le cel6 ubogi dijaki, ki so posebno lepega obnašanja in tudi 7 šoli 7rlo napredujejo, brez 78ega doplaSila sprejemali. Pri takih okoliščinab prečaatitemu kn. šk. konzistorju res ni ostalo drugih sredste7, da bi se prostori semenišča bitreje napolnili, kakor da se je z posebnim 7abilom dd. 10. t. m. obrnil do duho7niko7 in 7erniko7 po 7sej škofiji, naj pomorejo, ko 87ojem premoženju zamorejo, iu naj tudi *) Natanjši račun bo kn, šk. konzistorij izdal, kedav bo 7se delo do^ršeno. enkrat, ko bodo od tega S7eta 8I070 jemali, 7 870jib oporokab La^antinske mladenišnice ne pozabijo. Genlji^i sklep vabila se prilicno tak6 glasi: rZapisniki milodaro7 prejanjih let nam kažejo geuljive zglede darežlji^osti dubovniko^ in 7ernikov. Nikar ne zaostajajmo za lepimi zgledi s^ojib predniko7 ! Res sicer je, da so se denarstvene zadeve zadnja leta britko spremenile: uboštvo med nanii postaja 7edno 7ečje. Ali pra7 7 teni obstoji 7isokost djanske ljubezni, da si 7e kristijan tudi pri najpotrebnejaib rečeb še kaj pritrgati, ako 7elja kaki 7isoki namen doseSi. Tukaj je ta namen: duše^ni blagor La^antinske škofije, ktero kakor S7ojo duho^no mater spoštujemo in tudi spošto^ati moramo. Ta mati nam kaže toliko praznih dusno-pastirskih služeb in pona^lja z užaljenim srcem besede Kristuso^e: ,,Zete7 je 7elika; pa dela7ce7 je malo". (Luk. 10, 2). Ne pre8lišimo tožečega glasa 87oje dubo^ne matere; ampak stopimo skupaj, podajmo si roke, in pomagajmo 78ak po S7oji moči, da no^o mladenišnico tako trdno ustano^imo, da se našej skcfiji za naprej ne bo 7e5 bati pomanjkanja duho7niko7. Naa milostlji^i kuez in škof so 7 ta namen že daro^ali 2500 fl. Spodobi se, da za Njirai najpoprej nii duho7i»iki gremo k daio^anju. Š tem najbolj lepo prvič 87ojo h^aležnost skažemo za duho^niški poklic, ki smo ga brez zasluženja od Boga prejeli, drugi5 S7ojo h^aležnost naproti našim dobrotnikom, ki ao nas 7 šolab podpirali; kajti brez tuje pomoči bi pač mnogi izmed nas duho^niškega stana ne bili dosegli. Zlasti so mnogi mlajai duho7niki že po 7e5 let iz ra^no te ustano^e zdatne podpore prejemali, za ktero zdaj na pomo5 kličemo in 7abimo. Kar so drugi nam storili, po^rnimo mi zopet drugim! In tretjič dopolnimo z tem 87eto dolžnost, ktero nam Tridentinski zbor nalaga, ki po 7seh škofijah mladenianice ustano^iti 7ele7a. In zares; med 7sem tena, karkoli mi po S7oji 51o7eaki slabosti pripomagati zamoremo, da našej školiji dobrih duho7niko7 nikdar manjkalo ne bode, je gotovo najzdatnejši pomoček ta, da seineniš5e za dijake ustano^imo. Pa tudi 7erniki, ki bodo to 7abilo brali, ujego^e 7ažnosti prezrli ne bodo; 78aj ra^no oni britke nasledke ponianjkanja duanib pastirje7 najprej in najbolj občutijo, ter tolikokrat škofijst^u S7oje teža^e tožijo in za dusne pastirje prosijo, pa se jim pomagati ne more ! Tudi 7ernike tedaj 7abimo, da pri ustano^it^i dijaškega semenišča tak6 rekoč, kakor botri in botre pristopijo. Vsak, ae tako mali dar bodo duani pastirji h^aležno sprejeli in pre5. skofijstv« odiajtali. *) Morebiti se tuili najdejo 7 kteri fari (ali 7 d^eh farah 8knpaj) bolj premožni in za božjo čast 7neti dobiotniki, ki bi napra^ili ustano^o za enega dijaka, tako namreč, da bi zamogel 7edno eden dijak tiste fare 7 mladenišnici prebi^ati. Goto^ih *) Tudi nSlov. Gospodar" bo milodare za dijaško semenišče zdaj in zanaprej rad spi-ejemal, naznanjal in kn. šk. konzistoriju oddajal. Vredn. 2000 goldinarje7 bi za eno ustano^o zadosto^alo. Dosibmal iniaino 7 takih ustano7; izmed njih je 6 od dubo7niko7 založenih, eno pa je neka pobožna žena napra^ila, ki je 87ojo gorico mladenišuici sporočila. N070 mladenišnico bodo milostljivi knez in škof 1. maja blagoslo^ili in ujenemu namenu izročili. K tej slo^esnosti so duho^niki iz 7seh delov škofije ob enem po7abljeni". Sklenemo to poročilo z srcno željo, naj bi obudil ljubi Bog toliko dobrotniko^ po akofiji, da bi se mladenišnica že skoraj 7 obeh nadstropjih napolnila z dijaki bistre gla^e in pobožnega sica, ki so za dnbo7niški poklic na^dušeni. Fr. K.