VPLIVI VODNEGA EKOSISTEMA NA FLUORESCENČNA BARVILA THE INFLUENCE OF W ATER ECOSYSTEM TO FLUORESCENT DYES MARTINA ZUPAN Acta carsologica, XVIII (1989~ 297-309, Ljubljana, 1989 Izvleček UDK 556.34( 497.12):535.37 Zupan M.: Vplivi vodnega ekosistema na fluorescenčna barvila Koncentracija fluorescenčnih barvil uporabljenih kot sledila za dokazovanje podzemeljskih vodnih zvez se na poti skozi podzemlje zman~ zaradi adsorpcije, zastajanja, v precepnji meri pa tudi zaradi vpliva kemijske sestave vode in onesnaženja ter vpliva v vodi živečih organizmov. Zaradi vpliva kemijske sestave vode in onesnaženja se je signal fluorescence v raziskovanih vzorcih vode pri koncentraciji barvil 5 mg/m3 uranina, eozina, amidorodamina in rodamina po 92 dneh zman~l na 38 - 98 % začetne koncentracije, po 200 dneh pa na 8 - 96 % začetne koncentracije. Ključne besede: kras, sledilna metoda, podzemne vodne zveze, onesnaženje, Slovenija Abstract UDK 556.34( 497.12):535.37 Zupan, Martina: The Influence of Water Ecosystem to Fluoreseent Dyes The concentration of fluorescent dyes used as tracers for underground water connections evidence diminishes on its way through the underground because of adsorption, stagnation and in great deal because of the water chemical composition, its pollution and influence of organisms living in the water. Because of water chemical composition and pollution the signal of fluorescence in the investigated water samples at the dyes concentration of 5 mg/m3 of Vranin, Eosin, Amidorhodamin and Rhodamin after 92 days diminished from 38 - 98 % from the initial concentration, and after 200 days to 8 - 96 % from the initial concentration. Key words: karst, tracing method, underground water connections, pollution, Slovenia Naslov - Address Martina Zupan, dipl.ing.chem. Hidrometeorološki zavod SRS Vojkova lb YU - 61000 Ljubljana 1 1 1 J UVOD Namen sledilnih poskusov v kraškem svetu je ugotavljanje podzemeljskih vodnih zvez, hitrosti pretakanja, velikosti padavinskega zaledja kraških izvirov in določanje varstvenih pasov, kadar se ti izviri izkoriščajo za vodopreskrbo. Zaključna faza sledilnega poskusa je izračun količine povrnjenega sledila. Ta je iz razlinih vzrokov praviloma nižja od v ponor inji- cirane količine sledila. Znani vzroki za zmanjšanje koncentracije fluorescenčnih barvil, ki so ena najboljših sledil, so procesi adsorpcije na sediment in kamenine, zastajanje barvil v pod- zemlju in razpad barvil zaradi vpliva svetlobe. Pri sledilnih poskusih izvedenih v zadnjih 15 letih smo ugotovili, da na zmanjšanje koncentracije fluorescenčnih barvil vplivajo tudi nekate- ri drugi faktorji podzemnega vodnega ekosistema DOSEDANJE RAZISKAVE Domneva o vplivu vodnega ekosistema na fluorescenčna barvila se je prvič pojavila pri sledilnem poskusu v zaledju kraške Ljubljanice leta 1974 (Gospodarič R., Habič P. et ali, 1976). Vzporedno določanje koncentracij fluorescenčnih barvil v dveh laboratorijih je poka- zalo, da na hitrost razpadanja fluorescenčnih barvil v vzorcih vode poleg svetlobe vplivajo še drugi faktorji. Različno izmerjene koncentracije v dveh laboratorijih v posameznih vzorcih smo pripisali vplivu onesnaženja vode in delovanju bakterij. Pojav smo raziskovali dalje in o prvih rezultatih poročali na 4. simpoziju o sledenju podzemeljskih vodnih zvez (Zupan M., 1982 ). Raziskave so pokazale odvisnost spremembe fluorescence od kemijske sestave vode in stopnje onesnaženosti, vendar ni bilo mogoče določiti splošno veljavnih zakonitosti teh sprememb ali jih celo matematično ovrednotiti. Ugotovili smo, da se fluorescenca v nekaterih vodah zmanjša tudi preko 50 %. Zmanjšanje je največje v prvih dneh, kar je z ozirom na trajanje sledilnih poskusov precej neugodno. Pri sledilnih poskusih izvedenih z barviloma uranin in rodamin v Radovni (Leibundgut, 1983) in Rižani (Krivic et ali, 1987), smo vzporedno ugotavljali tudi spremembe koncentracije fluorescenčnih barvil v vzorcih vode v odvisnosti od časa. Raziskave so pokazale, da ne gre le za dejansko zmanjševanje koncentracije fluorescenčnih barvil (sprememba kemijske sestave barvila), temveč se signal fluorescence s časom spreminja navzdol in navzgor. Na pod- lagi tega dejstva smo domnevali, da se fluorescenčna barvila v nespremenjeni kemijski obliki veže- jo tudi na žive organizme, po odmrtju pa se ponovno sproščajo v vodo. 299 Acta carsologica, XVIII (1989) RAZISKAVE VPLIVA VODNEGA EKOSISTEMA NA FLUORESCENČNA BARVILA Z oziram na rezultate dosedanjih raziskav, kompleksnost vplivov okolja in možne siner- gistične vplive, si za cilj raziskav nismo postavili matematično določljivega koeficienta vpliva okolja kot ga je mogoče definirati za vpliv svetlobe (Behrens, 1982).Cilj naših raziskav je poiskati način za ovrednotenje vplivov okolja, ki pri izračunavanju prispevnosti vode na pod- lagi sledilnih poskusov nikakor ni zanemarljiv. Izhodišče programa raziskav je bilo, da je stopnja in hitrost zmanj.šanja koncentracije fluorescenčnih barvil oziroma spremembe fluorescence barvil odvisna od stopnje in vrste onesnaženja v vodi ter od vrste in koncentracije uporabljenega barvila. V posredni povezavi s stopnjo in vrsto onesnaženja je tudi sestava v vodi živeče združbe organizmov. Program razi- skav smo razdelili v dva sklopa: - raziskave vpliva kemijske sestave vode in onesnaženja - raziskave vpliva v vodi živečih organizmov VPLIV KEMIJSKE SESTAVE VODE IN ONESNAŽENJA Za poskuse smo izbrali različno onesnažene vode, pripravili z njimi raztopine barvil uranin, eozin, amidorodamin in rodamin v različnih koncentracijah. Vzorce smo hranili v temi pri sobni temperaturi in merili fluorescenco v razdobju 128 do 377 dni, v časovnih razmakih 7 do 65 dni. V končnem obdobju merjenja smo izbrane vzorce izpostavili vplivu dnevne svet- lobe in merili zmanjšanje fluorescence vzorcev. Fluorescenco vzorcev smo merili na fluorescenčnem spektra- fotometru Perkin Elmer 204 po metodi konstantne razlike med eksčitacijsko in emisijsko valovno dolžino 25 nm (Be- hrens, H„ 1971 in 1973 ). Z oziram na rezultate kemijske in bakteriološke analize smo izbrali 20 vzorcev površin- skih voda ter izvirov v Sloveniji in ljubljanske vodovodne vode. Razdelili smo jih na 9 različ­ nih tipov onesnaženja in jih s kratko karakteristiko onesnaženja predstavljamo v tabeli l. Preiskušali smo tudi izvire v Beli Krajini, kjer je bil v času naših eksperimentalnih poskusov izveden sledilni poskus za ugotavljanje zaledja izvira Dobličica. Za te izvire kemijskih analiz nismo imeli, vendar so to z izjemo Krupe po podatkih Geološkega zavoda razmeroma čisti kraški izviri. Izmed izvirov v Beli Krajini smo izbrali naslednje: Krupa, Bilpa, Dobličica, Kotnica, Šumetac, Tropotec in Nerajc. Poskusi s temi izviri in Rinžo so trajali le 106 dni, ker smo imeli na razpolago premalo vzorca vode. Z vsemi v tabeli 1 naštetimi vzorci voda smo pripravili raztopine pri nas in po svetu najbolj preizkušenih in uporabljanih fluorescenčnih barvil uranin, eozin, amidorodamin in rodamin. Z vsakim barvilom in vzorcem vode smo pripravili raztopine različnih koncentracij (od 0,1 - 100 mg barvila/m3 ), 4 do 5 za vsako barvilo in vzorec, odvisno od meje določljivosti barvila. Skupaj je bilo izmerjenih preko 1000 koncentracij fluorescenčnih barvil. 300 M. Zupan, Vplivi vodnega ekosistema na fluorescenčna barvila Tabela 1 Značilnosti onesnaženja za raziskave izbranih vzorcev površinskih voda Table 1 The pollution properties of chosen samples of the superficial waters Vzorec vode Drava-Dravograd Savinja-Veliko Širje Meža-Otiški vrh Sava-Blejski most Notranjska Reka- Cerkvenikov mlin Mura - Ceršak Ščavnica - Pristava Kamniška Bistrica - Beričevo Ljubljanica - Zalog Sora - Medvode Rinža - Kočevje Ille jsko jezero - 9.9.1987 Blejsko jezero - 18.4.1988 Izviri v Beli Krajini - 7 vzorcev Ljubljanska vodovod- na voda Značilnosti kemijskega onesnaženja zmerno komunalno onesnaže- nje in zmerno onesnažen je s kovinami in organskimi spojinami zmerno komunalno onesnaže- nje, močno onesnažen je s kovinami in zmerno z organ- skimi spojinami zmerno komunalno onesnaže- nje in zmerno s kovinami močno komunalno onesnaženje zmerno onesnaženje s kovina- mi in organskimi spojinami močno komunalno onesnaženje močno onesnaženje s kovina- mi in organskimi spojinami, še posebej biocidi močno komunalno onesnaženje močno onesnaženje s kovina- mi in organskimi snovmi zmerno komunalno onesnaže- n je čista izvirna voda čista, rahlo klorirana Bakteriološko onesnaženje zmerno zmerno zmerno zmerno do močno močno močno čista ni podatkov čista Za prikaz odvisnosti spremembe fluorescence od časa smo izbrali koncentracijo 5 mg barvila / m'3, ker daje za vsa preiskovana fluorescenčna barvila dovolj močan signal na in- 301 Acta carsologica, XVIII (1989) štrumentu, spremembe fluorescence so pri tej koncentraciji relativno dovolj velike, krivulja naraščanja fluorescence je za to koncentracijo linearna. Poleg tega je odvisnost spremembe fluorescence od časa pri tej koncentraciji barvil raztopljenih v vodovodni vodi še razmeroma nizka. REZULTATI MERITEV Spremembe fluorescence v vodah s katerimi smo delali poskuse so prikazani s faktorjem C/Co, ki je definiran kot padec koncentracije v času t napram začetni koncentraciji. Vrednosti faktorjev C/Co izmerjenih za koncentracijo barvil 5 mg barvila/m3 po 92 in 200 dneh so za preiskovane vode prikazani v diagramih 1 in 2. Pri vzorcih Rinže, Krupe in izvirov v Beli Krajini so meritve trajale manj od 200 dni in ta podatek v diagramih manjka. Oba časa smo izbrali z oziram na praktične izkušnje s trajanjem analiz vzorcev pri sledilnih poskusih. Vzorci srednje velikih sledilnih poskusov (do 1000 vzorcev) so običajno izmerjeni v času do 3 me- secev po injiciranju, merjenje vzorcev pri velikih, kom- biniranih sledilnih poskusih (nekaj 1000 vzorcev) pa traja tudi več kot pol leta. Že hiter pogled na oba diagrama nam pove, da je na sestavo vode najbolj občutljivo barvilo eozin, najmanj pa amidorodamin. Dejstvo, ki sledi iz obeh diagramov je tudi to, da zmanjšanje fluorescence v vzorcih barvil ni premosorazmerno stopnji onesnaženja. Kot pri- mer je zmanjšanje fluorescence (C/Co) v raztopinah uranina in rodamina pripravljenih z eno najbolj onesnaženih slovenskih rek, Kamniške Bistrice v Beričevem, manjše ali enako zmanjšanju fluorescence v raztopinah pripravljenih z vodovodno vodo. Presenetljivi so bili tudi rezultati merjenj raztopin pripravljenih z vzorcem vode Blejskega jezera vzetem aprila 1988 med močnim cvetenjem oscillatorie rubescens. Zmanjšanje fluorescence je bilo v razto- pinah vseh barvil razen eozina pripravljenih s tem vzorcem bistveno večje od zmanjšanja fluorescence izmerjenega v raztopinah pripravljenih z vzorcem Blejskega jezera vzetem sep- tembra 1987. Pri eozinu je bilo zmanjšanje fluorescence v obeh vzorcih Blejskega jezera pri- bližno enako. Ta pojav potrjuje našo predpostavko, da je zmanjševanje fluorescence odvisno tudi od števila živih organizmov· v vodi. Iz diagramov 1 in 2 tudi vidimo, da vpliv stopnje onesnaženja posameznih vzorcev vode na zmanjševanje fluorescence ni za vsa barvila enak. Na primer, uranin se v vzorcu Ščavnice močno razgrajuje, medtem ko se ostala barvila razgradijo mnogo manj. Prav tako je za različ­ na barvila različna tudi odvisnost zmanjševanja fluorescence od časa, uranin se na primer v vzorcu Meže hitreje razgrajuje kot eozin in rodamin hitreje kot amidorodamin. Zanimivi so tudi rezultati za močno onesnaženo Ljubljanico, v kateri so fluorescenčna barvila z izjemo eozina razmeroma stabilna. Naslednji zelo bistven problem, ki se pojavlja pri vrednotenju rezultatov sledilnih pos- kusov je odvisnost zmanflanja fluorescence od koncentracije barvila v vzorcu, vzetem na opazovanem izviru. Pomen tega problema pri izvrednotenju rezultatov morda najbolje po- nazori praktičen primer: 50 procentno zmanflanje fluorescence v vzorcu s koncentracijo 302 1 \;) o \;) t, t, ;· ;· \O~~ N i3 i3 I» = N ,_. Q. •• •• N g Q. I» ~ :., :., (1) (1) Q. Q. C C (l (l §· §· = = o o ........ .... :=: - C C O o .., .., ~ ~ (l (1) (1) = = (l (l (1) (1) -· 5· = C:: >.., i3 § c: s· Sl § =- Q. i~ s· s· § Q. Q. C :., §'· =- = 8. ~ I» u, §. i3 =~ (1) i3 Q. J s I» -· .... o -= (1) "' .., ,...._ ~ u, N 8 § ~ Q. 8 N !.o o '-' o I» Q. .... I» - '< ~ "' ; § el ~ p "' .o .. o č,, o ·= Z 1:~::,a7777777777/77/77))7J7771 II el §; ~ z ... o "8 8 f :, " ~ " "' i ~ 1 ~ ... "' z!!! "z o'- C tlll > > ~ ~ z '" > .., ;;;§ " ' 1/2 '" . '" wz - (") ;g : ~ ~ "' ... • z o .., 8i i = '" z :i: ... i ~ ~ o " o ... o č,, o "' i ... z l,~f~~a,, ;;;;;;;JJ?J?J7A II ~ 1 ~;i~~~~:~=:~;~:I~/i~Wi C O 1' ... o ~ 1 "8 8 t :, n o~ "' 1· ... ;;; ! al ... , en, ·~ - ;i ;g .., :8 § ;; "' i< :,: !;? ij i :i: 1 i !:il 1 > ~ ~ 1l !' < ~ 3: &. " o: ~ ~- ;; 2 i.l ~ l i.l g' 3. ;; Acta carsologica, XVIII (1989) DiagrMl 3: ZNAIIJŠANJE FLIJORESCEIICE RAZLIČNIH KDNCENTRACIJ BARVIL URANIN, EOZIN, AMIOORODAICIN IN RODAMIN V VODOVODNI VODI PO 92 IN 200 DNEH C/C o 1 0,9 0,7 0,5 0,3 0,1 URANIN l!OZIN AMIOORODAIUN Diagra• 4: SPREMEMBE FLUORESCENCE URANINA (5 mg/113 J S ČASOM V VWRCIH RAZLIČNO ONESNAŽENIH VODA C/C o 1,0 0,8 0,6 0,4 • 0,2 @ 100 200 ~ - po 200 dneh ROOAMIN © Vodovodna voda ® Dobllčlce @ Ljubljanica G) Blejsko jezero IV. 1988 @ Sava Dolinka @ Ščavnice 300 dnevl Diagram 3: Reduction of fluorescence of different concentrations of dyes Uranin, Eosin, Amidorho- damin and Rhodamin in water supply water after 92 and 200 days Diagram 4: The changes of Uranine fluorescence (5 mg/m3 ) in the course of time in samples of diffe- rently polluted waters 304 M. Zupan, Vplivi vodnega ekosistema na fluorescenčna barvila 0.1 mg eozina /m3 ali 0.01 mg uranina /m3 pomeni, da barvila z običajnim analitskim postop- kom ne določimo več, medtem ko enak procent zman~nja koncentracije pri koncentraciji 1 mg /m 3 obeh barvil pri ovrednotenju rezultata pomeni le nekaj prenizko količino povrnjenega barvila. Za ponazoritev odvisnosti padanja faktorja C/Co od koncentracije barvil smo izbrali vodovodno vodo s koncentracijo barvil 100,10,5,1 mg /m3 in po eno koncentracijo malo nad mejo detekcije. Ta odvisnost je prikazana na diagramu 3. Tabela 2 Zmanpnje fluorescence raztopin barvil po 14 in 40 dneh Table 2 Reduction of dyes solution fluorescence after 14 and 40 days BARVILO Vzorec vode URANIN Vodovodna voda in iz- viri v Beli Krajini Blejsko jezero EOZIN Vodovodna voda in iz- viri v Beli Krajini Blejsko jezero AMIDORODAMIN Vodovodna voda in iz- viri v Beli Krajini Blejsko jezero RODAMIN Vodovodna voda in iz- viri v Beli Krajini Blejsko jezero C/Co po 14 dneh 0.2- 0.4 0.1 0.1 0.01 0.9 0.85 0.9 0.8 po 40 dneh 0.1 - 0.15 0.01 0.01 0.01 0.8- 0.9 0.8 0.7 - 0.8 0.7 Pri vseh barvilih in vzorcih vode faktor C/Co pada s padajočo koncentracijo barvil oziroma z drugimi besedami povedano se zmanjševanje fluorescence procentualno veča s padajočo koncentracijo. Pri večini preiskovanih vzorcih vode je ta odvisnost večja kot pri vodovodni vodi in se relativno gledano v večini preiskovanih vzorcev pojavlja v razmerjih meja sprememb koeficientov za koncentracijo 5 mg /m3 prikazanih na diagramih 1 in 2. V diagramih 1-3 smo podali odvisnost sprememb C/Co za dal~ časovno razdobje, ki ponazarja razlike med posameznimi vzorci vode v daljšem časovnem razdobju. Za celovit prikaz je odvisnost spremembe fluorescence barvil od časa za posamezna barvila in izbrane vzorce s koncentracijo 5 mg /m3 prikazana v diagramih 4 do 7. Izbrali smo vzorce z značilnim potekom odvisnosti C/Co od časa. Za čiste in malo onesnažene vode je značilno počasno in enakomerno zmanjševanje faktorja C/Co v odvisnosti od časa. Ta primer v diagramih pona- 305 Diagram 5: SPREIIEMBE FLUORESCENCE EOZINII ( 5 ,ng/,,3) C/C o 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 S ČASON V VZORCIH !!AZLIČNO ONESNAŽENIH VODA 100 200 Diagra. 6: SPREIIEMBE FLUORESCENCE ANIDORODIININII ( 5 mg/,,3) C/C o 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 S ČASON V VZORCIH RAZLIČNO ONESNAŽENIH VODA @ 100 200 -.- dnevi Acta carsologica, XVIII (1989) Vodovodna voda Dobličlca Ščavnica Savinja Ljubljanica Sora --(!) (D Vodovodna voda @ Notr. Reka @ ltamriiiika Bistrica @ Blejsko jezero IV/1988 dnevi Diagram 5: The changes of Eosin fluorescence (5 mg/m3 ) in the course of tirne in samples of diffe- rently polluted waters Diagram 6~ The changes of Amidorhodamin fluorescence (5 mg/m3 ) in the course of tirne in samples of differently polluted waters 306 1 1 L 1 M. Zupan, Vplivi vodnega ekosistema na fluorescenčna barvila Diagra„ 7: SPREMEMBE FLUORESCENCE RODAMINA (5 mg/11 3 ) C/C o 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 S ČASOM V VZORCIH RAZLIČNO ONESNAŽENIH VODA 100 200 @ Vodovodna voda © Meža Otiški vrh @ Blejeko jezero IV /1988 @ Notranjska Reka dnevi Diagram 7: The changes of Rhodamin fluorescence (5 mg/m3 ) in the course of tirne in samples of differently polluted waters zarja vzorec vodovodne vode za vsa barvila in vzorec izvira Dobličica za barvilo uranin in eozin. Zaradi preglednosti diagramov smo prikazali le manfle število značilnih primerov. Pri onesnaženih vodah je zmanšanje fluorescence bistveno večje kot v čistih, z izjemo barvila eozin v Ščavnici Oblike krivulj za posamezne vrste onesnaženja (industrijsko, komunalno) presenetljivo spominja na zrcalno obliko krivulj za biokemijsko razgradnjo kisika. Za vse močno onesnažene vode je značilen velik padec C/Co v prvih 1 O do 20 dneh po pripravi vzorcev, kar je za vrednotenje sledilnih poskusov izvedenih v onesnaženih vodah in pri manj- ših hitrostih (potovanje vala dalje od 10 dni) lahko pomemben podatek. SPREMEMBE ODVISNOSTI OD VPLIVA SVETLOBE Raziskave odvisnosti zmanj.šanja fluorescence od svetlobe smo naredili kot orientacijski zaključek meritev vpliva kemijske sestave vode. Raztopine barvil uranin, eozin, amidorodamin in rodamin v vodovodni vodi, vzorcu Blejskega jezera in izvirih v Beli Krajini s koncentracijo 5 mg/m3 smo po končanih zgoraj opisanih meritvahpustili na dnevni svetlobi in jih ponovno merili po 14 in 40 dneh. Rezultati so zbrani v tabeli 2 in prikazani s padcem koncentracije v času t napram začetni koncentraciji (C/Co). Iz tabele sledi, da je na vpliv svetlobe najbolj občutljivo barvilo eozin, sledi uranin, razmeroma malo pa je svetloba vplivala na raztopine barvil amidorodamin in rodamin. 307 Acta carsologica, XVIII (1989) VPLIV V VODI ŽIVEČE ZDRUŽBE NA SPREMEMBO FLUORESCENCE Z raziskavami smo začeli v letu 1988, trajale bodo 3 leta, izvajamo jih v sodelovanju z In- štitutom za biologijo Univerze Edvarda Kardelja. Raziskave smo razdelili v tri dele: ugotavljanje vpliva bakterij - ugotavljanje vpliva fitoplanktona - ugotavljanje vpliva pritrjenih in na dnu živečih organizmov Začeli smo z ugotavljanjem vpliva bakterij in delamo poskuse z 10 različnimi soji bakterij, ki jih običajno najdemo v kraških vodah. Prvi poskusi so dali dva pomembna rezultata: različni soji bakterij različno vplivajo na spremembo fluorescence fluorescenčna barvila se delno vežejo v živih bakterijah, ko odmrejo se ponovno sprostijo v vodo. ZAKLJUČKI Raziskave vpliva onesnaženja voda na zmanjšanje fluorescence barvil v vodi so poka- zale, da so fluorescenčna barvila različno občutljiva na stopnjo in vrsto onesnaženja. Za Čiste in malo onesnažene vode je značilno počasno in enakomerno zmanjševanje fluorescence v odvisnosti od časa. Pri zmerno do močno onesnaženih vodah zmanjševanje fluorescence v odvisnosti od časa ni premosorazmerno stopnji onesnaženosti vode. Značilno je, da je pri onesnaženih vodah zmanjšanje fluorescence največje v prvih 10 dneh. Vpliv svetlobe na zmanjšanje fluorescence barvil je mnogo večji od vpliva onesnaženja, čeprav tudi ta nikakor ni zanemarljiv pri vrednotenju sledilnih poskusov. Na stopnjo zmanjšanja fluorescence vpliva tudi koncentracija barvil. Čim večja je kon- centracija barvila, tem manjše je relativno zmanjšanje fluorescence v odvisnosti od časa. Fluorescenčni barvili eozin in uranin sta bolj občutljivi na vpliv onesnaženja in svetlobe kot rodamin in amidorodamin. Izmed preiskovanih štirih barvil ima z oziram na vpliv one- snaženja in svetlobe najboljše lastnosti amidorodamin. LITERATURA Behrens, H, 1971: Untersuchungen zum quantitativen Nachweis von Fluorescenzfarbstoffen bei ihrer Anwendung als hydrogische Markierstoffe. Geol.Bavarica, 64, 120-131, Miinchen Behrens, H, 1973: Eine verbesserte Nachweismethode fiir Fluorescenzindikatoren und ihre Anwen- dung zur Grundwasser. Z.Deutsch.Geol.Ges, 124, 535-544, Hannover Behrens, H, Teichmann, G, 1982: Neue Ergebnisse iiber den Licht- einfluss auf Fluorescenztracer, Beitriige zur Geologie der Schweiz, Hydrologie, Nr.28, Teil I Gospodarič R, Habič P. et ali, 1976: Underground Watertracing, Investigation in Slovenien 1972-1975 Krivic P. et ali, 1987: Sledenje podzemnih voda v zaledju izvira Rižane, Acta carsologica, XVI/4 308 1 ( l M. Zupan, Vplivi vodnega ekosistema na fluorescenčna barvila Leibundgut Ch. et ali 1983: Stromungsuntersuchungen mittels Tracerversuchen im Bledsee, Universi- tiit Bern, Geographisches institut Zupan M, 1982: Einfluss der Wasserverschmutzung an der Zerstorung der Fluorescenztracer, Bei- triige zur Geologie der Schweiz, Hydrologie, Nr.28, Teil 1 THE INFLUENCE OF WATER ECOSYSTEM TO FLUORESCENT DYES Summary The investigations of the influence of water pollution to reduction of dyes fluorescence in the water have shown that fluorescent dyes are differently sensitive for degree and kind of pollution. Slow and proportional reduction of fluorescence in the course of tirne is characteristic for clear and little polluted waters. When the waters are moderately to strongly polluted the fluorescence reduction, depending on tirne, is not proportional to the degree of water pollution. When the water is polluted the fluorescence significantly diminishes the most in the first 10 days. The influence of light to reduction of dyes fluorescence is much bigger than the pollution influ- ence although the last is not negligible when evaluating the water tracing tests. The concentration of dyes influences to the degree of fluorescence reduction too. Bigger the dyes concentration, smaller the relative reduction of fluorescence in the course of tirne is. Fluorescent dyes Eosin and Uranin are more sensitive to the influences of pollution and light than Rhodamin and Amidorhodamin. Among the analysed four dyes the best characteristics were found at Amidorhodamin regarding the influence of pollution and light. 309