� Dampn. Krajnik. t\l atjačic. Tomšič. Gorišek. Vrečar. Cikajlo. Klemen. Pra.111 ikar. Ciroll'gL'r Sr-'.L'll / Rehabilitacija - ktn . IX. �upi. 3 120/0) �� ZNAČILNOSTI UČINKA APLIKACIJE BOTULINSKEGA TOKSINA V MIŠICE SPODNJIH UDOV PRI OTROCIH S CEREBRALNO PARALIZO COMPARISON OF THE EFFECT OF BOTULINUM TOXIN APPLICATION INTO THE MUSCLES OF LOWER I EXTREMITIES IN CHILDREN WITH CEREBRAL PALSY , prim. asist. Hermina Damjan, dr. med.*, mag. Janez Krajnik, univ. dipl. fiz.*, izr. prof. dr. Zlatko Mat.jačic, univ. dipl. inž. el. *, Igor Tomšič, univ. dipl.*, Marta Gorišek, dipl. fiziot. *, Irena Vrečar, dipl. fiziot. *, prof. dr. lmre Cikajlo, univ. dipl. inž. el. *, Ana Klemen, dipl. fiziot. *, asist. mag. Aleš Pražnikar, dr. med.* *, asist. mag. Kat.ja Groleger Sršen, dr. med.* * Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana **Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika [ . -,. b _.. 1u :ne ese1 ,e: cerebralna paraliza, botulinski toksin, povečan mišični L tonus, hoja Uvod: Eden od vodilnih znakov okvare zgornjega motoričnega nevrona je povečan mišični tonus, ki tudi otroke s cerebralno paralizo ovira pri hoji. Lokalno povečan mišični tonus lahko zdravimo z aplikacijo botulinskega toksina (BT) v mišico ( 1-3). V študiji smo želeli primerjati učinke aplikacije BT na vzorec hoje pri otrocih s hemiparetično (HP) in diparetično (DP) obliko cerebralne paralize (CP). Metode: Pri vseh vključenih otrocih smo opravili klinično testiranje in meritve hoje z optoelektričnim sistemom Vicon MX l teden pred aplikacijo BT in 6 tednov po njej. Pri vseh smo BT aplicirali v m. triceps surae, glede na vzorec hoje pa dodatno pri petih otrocih s HP še v m. tibialis posterior ter pri enem otroku z DP v stegenske strune in adduktorne mišice kolkov. t .ey 1A,o 1s cerebral palsy, botulinum toxin, spasticity, gait Rezultati: Največja sprememba je bila v goniogramih gležnja v sagi­ talni ravnini. Videti je bilo znatno izboljšanje povprečja pri dorzalni fleksiji v gležnju, predvsem v zaključni fazi opore pri otrocih s HP. Pri otrocih z DP je bil učinek sicer pozitiven, vendar bistveno manjši. Z EMG smo ugotovili pomembno zmanjšano aktivnost mišice gastroknemius, manj pa mišice soleus. Sklep: Pri vseh otrocih je aplikacija BT izboljšala vzorec njihove hoje, predvsem gib gležnja v sagitalni ravnini. Pozitiven učinek je bil pomebno večji pri otrocih s HP. Z računalniško analizo hoje smo objektivno prikazali rezultate kliničnega dela in različnost učinka uporabe BT pri zdravljenju spa­ stičnosti pri otrocih z diparetično in hemiparetično obliko CP. Damjan. Krajni!-.. �l atjačic. Tomšič. Gorišcl-.. Vrečar. Cikajlo. Kkmcn. Pra1nih:ar. Grob.!cr sr;cn __ ___ I Rdwhilitaci_ja ktn. IX. ,upi. J ( 20/0J � ------ Litera tura: l. Gage JR. The treatment of gait problems in cerebral palsy. London: Mac Keith Press, 2004. 2. Graham HK, Aoki KR, Autti-Ramo I, Boyd RN, Delgado MR, Gaebler-Spira DJ, et al. Recommendations for the use of botulinum toxin type A in the management of cerebral palsy. Gajt Posture 2000; ll(l): 67-79. 3. Koman LA, Paterson Srojth B, Balkrishnan R. Spasticity associated with cerebral palsy in children: guidelines for the use ofbotulinum A toxin. Pediatric Drugs 2003; 5(1): 11-23. - -- -- - -- ------ -- - - - -