� 
Dampn. Krajnik. t\l atjačic. Tomšič. Gorišek. Vrečar. Cikajlo. Klemen. Pra.111 ikar. Ciroll'gL'r Sr-'.L'll 
/ Rehabilitacija - ktn . IX. �upi. 3 120/0) 
�� 
ZNAČILNOSTI UČINKA APLIKACIJE 
BOTULINSKEGA TOKSINA V MIŠICE 
SPODNJIH UDOV PRI OTROCIH S 
CEREBRALNO PARALIZO 
COMPARISON OF THE EFFECT OF 
BOTULINUM TOXIN APPLICATION 
INTO THE MUSCLES OF LOWER 
I 
EXTREMITIES IN CHILDREN WITH 
CEREBRAL PALSY 
, 
prim. asist. Hermina Damjan, dr. med.*, mag. Janez Krajnik, univ. dipl. fiz.*, izr. prof. dr. Zlatko 
Mat.jačic, univ. dipl. inž. el. *, Igor Tomšič, univ. dipl.*, Marta Gorišek, dipl. fiziot. *, Irena Vrečar, 
dipl. fiziot. *, prof. dr. lmre Cikajlo, univ. dipl. inž. el. *, Ana Klemen, dipl. fiziot. *, asist. mag. Aleš 
Pražnikar, dr. med.* *, asist. mag. Kat.ja Groleger Sršen, dr. med.* 
* Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana
**Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika
[ . -,. b _.. 
1u :ne ese1 ,e: 
cerebralna paraliza, botulinski toksin, povečan mišični 
L 
tonus, hoja 
Uvod: 
Eden od vodilnih znakov okvare zgornjega motoričnega 
nevrona je povečan mišični tonus, ki tudi otroke s cerebralno 
paralizo ovira pri hoji. Lokalno povečan mišični tonus lahko 
zdravimo z aplikacijo botulinskega toksina (BT) v mišico 
( 1-3). V študiji smo želeli primerjati učinke aplikacije BT na 
vzorec hoje pri otrocih s hemiparetično (HP) in diparetično 
(DP) obliko cerebralne paralize (CP). 
Metode: 
Pri vseh vključenih otrocih smo opravili klinično testiranje 
in meritve hoje z optoelektričnim sistemom Vicon MX l 
teden pred aplikacijo BT in 6 tednov po njej. Pri vseh smo 
BT aplicirali v m. triceps surae, glede na vzorec hoje pa 
dodatno pri petih otrocih s HP še v m. tibialis posterior 
ter pri enem otroku z DP v stegenske strune in adduktorne 
mišice kolkov. 
t .ey 1A,o 1s 
cerebral palsy, botulinum toxin, spasticity, gait 
Rezultati: 
Največja sprememba je bila v goniogramih gležnja v sagi­
talni ravnini. Videti je bilo znatno izboljšanje povprečja 
pri dorzalni fleksiji v gležnju, predvsem v zaključni fazi 
opore pri otrocih s HP. Pri otrocih z DP je bil učinek sicer 
pozitiven, vendar bistveno manjši. Z EMG smo ugotovili 
pomembno zmanjšano aktivnost mišice gastroknemius, 
manj pa mišice soleus. 
Sklep: 
Pri vseh otrocih je aplikacija BT izboljšala vzorec njihove 
hoje, predvsem gib gležnja v sagitalni ravnini. Pozitiven 
učinek je bil pomebno večji pri otrocih s HP. Z računalniško 
analizo hoje smo objektivno prikazali rezultate kliničnega 
dela in različnost učinka uporabe BT pri zdravljenju spa­
stičnosti pri otrocih z diparetično in hemiparetično obliko 
CP. 

Damjan. Krajni!-.. �l atjačic. Tomšič. Gorišcl-.. Vrečar. Cikajlo. Kkmcn. Pra1nih:ar. Grob.!cr sr;cn
__ ___ 
I Rdwhilitaci_ja ktn. IX. ,upi. J ( 20/0J 
� 
------
Litera tura: 
l. Gage JR. The treatment of gait problems in cerebral palsy.
London: Mac Keith Press, 2004.
2. Graham HK, Aoki KR, Autti-Ramo I, Boyd RN, Delgado
MR, Gaebler-Spira DJ, et al. Recommendations for the
use of botulinum toxin type A in the management of 
cerebral palsy. Gajt Posture 2000; ll(l): 67-79. 
3. Koman LA, Paterson Srojth B, Balkrishnan R. Spasticity
associated with cerebral palsy in children: guidelines for
the use ofbotulinum A toxin. Pediatric Drugs 2003; 5(1):
11-23.
- --
-- - -- ------ -- - - - -